Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 7. člena Statuta Občine Žiri (UVG 18/99) ter na predlog Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine – enota Ljubljana je Občinski svet Občine Žiri na 13. redni seji dne 21. 6. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
 
Žiri – Matevžkova domačija (EŠD 9856)
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Žiri. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Matevžkova domačija stoji na robu nekdaj samostojne Nove vasi, ki je danes del Žirov. Sestavljata jo pritlična stanovanjska hiša in lesen kozolec toplar. Hiša je s tradicionalno alpsko tlorisno zasnovo in arhitekturnim oblikovanjem, značilnim za začetek 19. stoletja, dobro ohranjen primer ljudskega stavbarstva tega območja. V hiši sta rojena slovenski slikar Franjo Kopač in njegov sin arhitekt Vlasto Kopač.

Spomenik obsega parcelno številko 648 in *59, k.o. Žirovski vrh.
Meja spomenika je vrisana na zemljiško katastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških, arhitekturnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov in izvirne gradbene substance,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekta na domačiji ter v dvoriščnem prostoru ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke, arhitekturne in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega obloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.