Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Priprava državnega lokacijskega načrta je potrebna zaradi reševanja problematike vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla s ciljem povečanja prepustnosti, varnosti prometa in voznih lastnosti.
Osnovni cilj načrtovane ureditve je izboljšati prometne razmere na cesti R3-647 Mlačevo–Rašica, saj obstoječa regionalna cesta skozi naselje Ponikve ne omogoča normalne prevoznosti in prometne varnosti ter predstavlja ozko grlo zaradi neustreznih horizontalnih in vertikalnih elementov ceste ter preozkega vozišča. Prav tako je potrebno rešiti sedaj neustrezno priključevanje regionalne ceste R3-647 na glavno cesto G2-106, saj obstoječi priključek regionalne ceste poteka pod ostrim kotom tako, da je nemogoče normalno zavijanje iz smeri Ponikev proti Ljubljani.
Minister za promet je z dopisom št. 2645-64/2001/7-0417 z dne 7. maja 2004 podal pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta za gradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve v dolžini približno 3,5 km (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana s pregledno situacijo treh variant v merilu 1:5.000 iz projekta Idejna študija variant ceste R3-647 na odseku od Ponikev do Rašice, ki jo je februarja 2001 izdelalo podjetje Acer d.o.o. Novo mesto (št. proj. 3/2000).
Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve v dolžini približno 3,5 km.
Minister za promet je pobudo dokumentiral s tremi variantami poteka trase ceste R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve, ki se bodo v okviru izdelave državnega lokacijskega načrta v študiji variant ovrednotile in med seboj primerjale.
Variantne rešitve potekajo v prvem delu, od obstoječe regionalne ceste R3-647 do domačije Gačnik, po isti trasi, v nadaljevanju pa poteka trasa v treh različnih variantah:
– Varianta 1 predvideva priključek obvoznice na obstoječo R3-647 takoj za naseljem – v območju domačije Gačnik; po tej varianti je predvidena rekonstrukcija ceste R3-647, v območju priključevanja na cesto G2-106, z izgradnjo približno 500 m nove ceste, ki bi potekala preko travnika ob strugi potoka Rašica in se priključila na cesto G2-106 pod pravim kotom;
– Varianta 2 se za Ponikvami ne priključuje na obstoječo cesto R3-647, ampak se nadaljuje vzporedno s staro cesto ter se priključuje na cesto G2-106 severno od obstoječega priključka, v oddaljenosti približno 900 m;
– Varianta 3 poteka južno od druge variante in se na cesto G2-106 priključi v km 15.780.
Načrtovana ureditev poteka po območju občin Dobrepolje in Velike Lašče.
Dne 13. junija 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora); sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Presoja in medsebojna primerjava variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), strokovne podlage iz VI. točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, z odločbo št. 354-09-224/2005, z dne 22. 7. 2005, ugotovilo, da državni lokacijski načrt lahko pomembno vpliva na okolje, ker vsebuje posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva okolja, oziroma v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, lahko pomembno vpliva na zavarovana območja, posebna varstvena območja ali potencialna posebna ohranitvena območja (v nadaljnjem besedilu: varovana območja).
Pred sprejemom državnega lokacijskega načrta je treba izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presojo sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, obvesti javnost, da bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta, recenzij, ter drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke in VI.2 točke tega programa priprave, študije variant, okoljskega poročila, poročila o vplivih nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje), revizije poročila o vplivih na okolje ter državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa DRSC.
Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DRSC v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP UPR. MOP UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo,
6. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
9. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
10. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
11. DARS d.d., Celje,
12. Ministrstvo za promet, Direktorat za železnice,
13. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije, Maribor,
14. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
15. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
16. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
17. Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana,
18. ELES d.o.o., Ljubljana,
19. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana,
20. Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana,
21. Elektro Ljubljana d.d.,
22. Občina Dobrepolje in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
23. Občina Velike Lašče in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
24. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

V.I. Ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. točki tega programa priprave, na podlagi priporočil s prve prostorske konference, analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, na podlagi analiz stanja, teženj in razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti, načrtovalec lahko predlaga nove variante ali optimizacije že predlaganih.
MOP UPR, ministrstvo, pristojno za promet, in DRSC potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag v primerni natančnosti izdela variantne rešitve kot celovite urbanistične, krajinske in arhitekturne oziroma gradbeno tehnične strokovne rešitve.
Načrtovalec izdela študijo variant, v kateri na podlagi strokovnih podlag presodi in primerja variantne rešitve z vidika prostorskega razvoja (racionalna raba prostora), s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika sprejemljivosti načrtovanih ureditev v lokalnem okolju.
V zaključku študije variant načrtovalec predlaga in utemelji najustreznejšo variantno rešitev poteka trase ceste in poda usmeritve za njeno optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.
V.2. V fazi obravnave variantnih rešitev se opravi celovita presoja vplivov državnega lokacijskega načrta na okolje. Zagotovi se:
– okoljsko poročilo, v katerem se opredelijo, opišejo in ovrednotijo vplivi izvedbe državnega lokacijskega načrta na okolje oziroma varovana območja in možne alternative ter navede se stopnja upoštevanja okoljskih izhodišč oziroma naravovarstvenih smernic;
– revizijo okoljskega poročila, v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino okoljskega poročila in vsebino ter metodologijo presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja.
MOP UPR pred javno razgrnitvijo predlaganega najustreznejšega poteka trase ceste, okoljskega poročila in njegove revizije, pridobi obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizije.
Pri odločitvi o najustreznejši variantni rešitvi je treba v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe javnosti, dana na predlog variantne rešitve in na okoljsko poročilo, ki sta bila javno razgrnjena.
V.3. V fazi izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se na podlagi poročila o vplivih na okolje izvede presoja vplivov na okolje. Zagotovi se:
– poročilo o vplivih na okolje, ki mora biti izdelano v skladu s predpisi, ki določajo podrobnejšo vsebino poročila o vplivih na okolje;
– revizijo poročila o vplivih na okolje, ki je neodvisen strokovni nadzor nad kakovostjo in ustreznostjo poročila o vplivih na okolje.
S predlogom državnega lokacijskega načrta se hkrati javno razgrnejo tudi poročilo o vplivih na okolje, pisno mnenje o reviziji ter osnutek odločitve o okoljevarstvenem soglasju.
MOP UPR mora pred sprejemom državnega lokacijskega načrta pridobiti okoljevarstveno soglasje.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
VI.1. V postopku izdelave študije variant se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza stanja in teženj v prostoru: analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja;
– analiza razvojnih možnosti v prostoru: ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve;
– študija ranljivosti prostora: analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev;
– elaborati, v katerih se variante vrednotijo in primerjajo: razvojno urbanistični, gradbeno tehnični, okoljsko poročilo in (prometno) ekonomski elaborat;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.
VI.2. V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic.
VI.3. V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva kulturne dediščine in jih posreduje MOP UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, in jih posreduje MOP UPR.

VII.1. Pridobitev smernic za načrtovanje
– DRSC zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom);
– MOP UPR pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja;
– nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge; nosilci urejanja prostora v tem roku posredujejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja; v skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca;
– načrtovalec pregleda smernice in jih analizira.
VII.2. Izdelava študije variant
– DRSC zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1. točke tega programa priprave;
– načrtovalec izdela študijo variant;
– MOP UPR zagotovi recenzijo študije variant;
– k izdelani in po potrebi dopolnjeni študiji variant in predlogu najustreznejše variantne rešitve pridobi MOP UPR stališča pobudnika in drugih udeležencev iz IV. točke tega programa priprave (ministrstva, pristojna za varstvo okolja, ohranjanje narave, upravljanja z vodami, za področje kmetijstva in gozdarstva, za varstvo kulturne dediščine, za področje prometa in energetike) ter stališča lokalnih skupnosti;
– MOP UPR po končani izdelavi študije variant organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano najustreznejšo variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti;
– variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za prostor in ministra, pristojnega za promet.
VII.3. Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC na podlagi usmeritev ter v skladu s priporočili prostorske konference zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag iz VI. točke tega programa priprave;
– načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP UPR zagotovi strokovni pregled predloga državnega lokacijskega načrta;
– načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta;
– MOP UPR seznani občini Dobrepolje in Velike Lašče z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
VII.4. Javna razgrnitev in javne obravnave
– minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na sedežu pripravljavca ter v občinah Dobrepolje in Velike Lašče;
– javna razgrnitev traja najmanj 30 dni;
– MOP UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve;
– MOP UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo; javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve;
– MOP UPR v sodelovanju z občinama Dobrepolje in Velike Lašče v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov;
– MOP UPR v sodelovanju z DRSC, ministrom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge;
– načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja;
– MOP UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje;
– minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani občini Dobrepolje in Velike Lašče.
VII.5. Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov;
– načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag;
– načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic, ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj;
– DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj;
– pripravljavec pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja;
– nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge;
– MOP UPR v času pridobivanja mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet;
– MOP UPR posreduje DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijsko mnenje z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
VII.6. Sprejem državnega lokacijskega načrta
– minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve;
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.