Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. in Ž. Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji dne 8. decembra 2005

Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 1126/2005 z dne 28. 9. 2005 in sodba Upravnega sodišča št. U 1579/2005 z dne 24. 8. 2005 se razveljavita in se zadeva vrne v novo odločanje Upravnemu sodišču.

1. Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je s sklepom ustavilo pritožnikov postopek za priznanje azila in določilo, da mora v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti državo. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrnilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.
2. Pritožnik navaja, da so bile z izpodbijanimi sodbami kršene pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), enakost pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in posledično pravica do pribežališča (48. člen Ustave). Navaja, da je v tožbi uveljavljal zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. MNZ naj bi napačno ugotovil, da je bil pritožnik izbrisan iz evidence azilnega doma. Pritožnik naj bi v tožbi predlagal Upravnemu sodišču naj vpogleda v evidenco navzočih v azilnem domu ter zasliši pritožnika in priče. Upravno sodišče naj bi zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov z obrazložitvijo, da pritožnik ni navedel nobenih dejstev ali okoliščin, ki bi lahko vplivale na drugačno ugotovitev dejanskega stanja. Ker sodba Upravnega sodišča nima razlogov o odločilnih dejstvih, naj bi bila arbitrarna. Navaja še, da je predlagal izvedbo glavne obravnave, Upravno sodišče pa je kljub izpolnjenosti vseh pogojev iz 50. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS) ni izvedlo. S tem naj mu bi bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.
3. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-1025/05 z dne 3. 11. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo in do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržal izvršitev izpodbijane odločbe MNZ. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba vročena Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.
4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis MNZ, voden v zadevi, v kateri so bili izdani izpodbijani akti.

5. Ustava v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Navedena določba med drugim vključuje tudi pravico stranke, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če niso očitno pravno nepomembni. Ustavno jamstvo se mora odražati tudi v dokaznem postopku. To sicer ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se ugotovijo z njimi, za odločitev v sporu niso odločilni, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
6. V skladu z 42. členom Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil) se v določenih primerih prošnja za azil šteje za umaknjeno že s samim nastopom določenih okoliščin. Na podlagi pete alineje prvega odstavka 42. člena ZAzil se prošnja za azil šteje za umaknjeno in se postopek s sklepom ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa,(*1) ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. V takem postopku prosilec za azil pred izdajo sklepa o ustavitvi postopka nima možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju in lahko to prvič stori šele v postopku pred Upravnim sodiščem.
7. V obravnavanem primeru je MNZ izdal sklep o ustavitvi postopka, ker naj bi iz uradnih evidenc izhajalo, da je pritožnik samovoljno zapustil Azilni dom v Ljubljani in naj bi bil izbrisan iz njihove evidence dne 1. 6. 2005. Upravno sodišče je v obrazložitvi sodbe navedlo, da »je iz podatkov in listin predloženih v upravnih spisih razvidno, da je v uradnih evidencah pristojnega organa evidentirano, da je pritožnik dne 1. 6. 2005 samovoljno zapustil Azilni dom in se do 6. 6. 2005 vanj ni vrnil« in zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov.
8. Iz podatkov in listin, predloženih v upravnih spisih, pa ne izhaja, da je bila v uradni evidenci pristojnega organa evidentirana pritožnikova samovoljna zapustitev azilnega doma in njegova tridnevna odsotnost, kot v obrazložitvi navaja Upravno sodišče. Upravno sodišče v obrazložitvi tudi ni navedlo, v kateri uradni evidenci so bila pravno relevantna dejstva evidentirana. V upravnem spisu se nahaja samo dnevno poročilo azilnega doma za 1. 6. 2005, iz katerega pa ne izhaja, da so bila sporna dejstva evidentirana v uradni evidenci. Ker mora pristojni organ na podlagi pete alineje prvega odstavka 42. člena ZAzil pravno relevantna dejstva (samovoljno zapustitev azilnega doma in tridnevno odsotnost) ugotoviti iz uradne evidence,(*2) bi vpogled v uradno evidenco lahko vplival na odločitev o pravilnosti izpodbijanega sklepa MNZ.
9. Ker Upravno sodišče ni izvedlo predlaganega dokaza vpogleda v uradno evidenco, ki bi bil lahko odločilen za odločitev, niti ni ustrezno obrazložilo zavrnitve izvedbe tega dokaza, je kršilo 22. člen Ustave. Vrhovno sodišče te kršitve ni odpravilo, zato je tudi Vrhovno sodišče kršilo pritožnikovo pravico iz 22. člena Ustave. Ustavno sodišče je zato izpodbijani sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje Upravnemu sodišču.
10. Ker je Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodilo že iz tega razloga, se ni spuščalo v presojo drugih zatrjevanih kršitev.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) V tretji alineji 63.a člena ZAzil je določeno, da se zaradi zagotovitve podatkov, potrebnih za opravljanje nalog določenih s tem zakonom, vodi in vzdržuje evidenca o prosilcih za azil, nastanjenih v azilnem domu oziroma njegovih izpostavah.

(*2) Drugi odstavek 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP) določa: »Za uradno evidenco se šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil.«