Na podlagi 23. člena in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo in 5/03) je Občinski svet Občine Krško na 35. seji dne 15. 12. 2005 sprejel

S tem odlokom se, ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško, sprejme zazidalni načrt Videm – Polšca na območju mesta Krško (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelalo podjetje Savaprojekt Krško, družba za razvoj, projektiranje, konzalting, inženiring, d.d., Krško pod štev. projekta 03104-00.

Zazidalni načrt Videm – Polšca vsebuje tekstualni in grafični del.
Tekstualni del zazidalnega načrta vsebuje:
a) Odlok.
b) Obrazložitev odloka:
– obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta,
– povzetek in usklajenost s prostorskimi sestavinami planskih aktov Občine Krško,
– prikaz prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
– zazidalna situacija,
– funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav,
– idejne rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez,
– prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z varovanjemin urejanjem naravne in kulturne dediščine, krajinskih značilnosti in plodne zemlje,
– rešitve v zvezi z varovanjem in izboljšanjem bivalnega in delovnega okolja,
– zasnova ureditve zelenih površin,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– ocena stabilnosti in predlogi za temeljenje in gradnjo objektov,
– seznam parcel v območju zazidalnega načrta,
– etape izvajanja načrta,
– tolerance.
c) Priloge:
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam parcel v območju zazidalnega načrta,
– ocena stroškov.

d) Grafični del:
– Izsek iz dolgoročnega in družbenega
   plana Občine Krško, Zasnova namenske rabe
   površin z varovanimi in zavarovanimi območji              M 1:5000
– Prikaz območja zazidalnega načrta na
   DOF                                                       M 1:5000
– Pregledna situacija                                        M 1:5000
– Zazidalna situacija                                        M 1:1000
– Zbirna situacija komunalne in energetske
   infrastrukture                                            M 1:1000
– Situacija prometne ureditve                                M 1:1000
– Situacija prometne ureditve I. faza                        M 1:1000
– Načrt gradbenih parcel z elementi za
   zakoličbo (priloga: seznam zakoličbenih točk)             M 1:1000
– Digitalni katastrski načrt
– Načrt parcele, list 1–4
– Geodetska podloga                                          M 1:1000
– Karakteristični prerezi območja                            M 1:1000
– Karakteristični prečni in vzdolžni
   profili cest                                          M 1:1000/100

Meja zazidalnega načrta poteka predvsem ob cestnih povezavah. Začne se na jugozahodu, pri križišču med Potjo na Polšco, Strmo potjo ter Lapajnetovo ulico ter se na zahodu nadaljuje ob Poti na Polšco, vse do križišča na severu, kjer v nadaljevanju poteka ob strmi cestni povezavi do Sremiške ceste. Nadaljuje se ob Sremiški cesti do zemljišča s parc.št. 621/3, k.o. Stara vas, kjer se obrne proti jugu ter poteka ob cesti Sremiška cesta – odcep do ceste Pot na Polšco. Nadaljuje se po Stritarjevi proti jugovzhodu, se obrne nazaj proti zahodu ter poteka po severnem robu že obstoječih gradbenih parcel objektov ob Trubarjevi ulici, vse do Lapajnetove ulice na jugu ter križišča le te, Potjo na Polšco in Strmo potjo.
Območje zazidalnega načrta Videm – Polšca obsega naslednje parcele oziroma dele parcel (d) po naslednjih katastrskih občinah:
k.o. Videm
407, *104d, *106/1d, *114d, *11d, *12d, *133d, *134d, *135, *156, *77d, *79/1d, 339d, 340/2, 402d, 405d, 410d, 44/2d, 44/3d, 45/2d, 45/4d, 48/1d, 48/3d, 48/8d, 57d, 58/1d, 58/2, 58/3d, 59/1d, 59/2d, 62/32d, 62/3d, 62/8d, 65/13d, 65/7d, 66/1,66/10, 66/11, 66/12, 66/13, 66/14, 66/15, 66/16, 66/17, 66/2, 66/3, 66/4, 66/5, 66/8, 66/9, 67/1d, 67/7d, 67/8d, 67/9d.
k.o. Stara vas
583, 591, 592, 619, 624, 625, 641, 642, 643, 645, 781, 787, 830, *119, *121, 649/1, *440, *491, *494, *495, *497, *500, *643, *653, *654, *657/1, *657/2, *666, *687, *84, *85, *87/1, *87/2, *88, *90, *93, *94d, *96d, 540/3d, 580/1, 581/2, 582/1, 582/2, 586/1, 586/2, 586/3, 589/1, 590/10, 590/11, 590/12, 590/13, 590/14, 590/2d, 590/3, 590/4, 590/5, 590/6, 590/7, 590/8, 590/9, 615/2d, 615/6, 615/7d, 621/2d, 621/3d, 622/1, 622/11, 622/12, 622/13, 622/14, 622/15, 622/16, 622/17, 622/18, 622/2, 622/5, 622/6, 622/8, 622/9, 623/1, 623/2, 623/3, 623/4, 623/5, 623/6, 626/1, 626/2, 626/3, 626/4, 627/1, 627/10, 627/11, 627/12, 627/13, 627/3, 627/4, 627/5, 627/6, 627/8, 627/9, 628/1d, 628/2d, 628/3d, 628/4, 628/5, 628/6d, 629d, 631/2d, 634/1, 634/10, 634/5d, 634/8, 634/9, 636/2, 636/3, 637/1, 637/2, 638d, 644/1, 644/2, 646/1d, 650/1d, 650/2d, 651/1d, 652d, 657/1d, 658/2d, 660/1d, 661d, 662d, 663d, 664d, 665d, 670d, 671d, 777/1, 778/2d, 779/1d, 779/2, 782/1, 782/2d, 782/3, 784d, 788/1d, 788/3, 792/1, 792/2.
* – stavbno zemljišče
Površina, namenjena za urejanje z zazidalnim načrtom, je velikosti cca 11,5 ha, iz katerega je potrebno izvzeti območje zazidalnega načrta »Polšca – vzhod« (Uradni list RS, št. 63/93). Ta zajema parcele k.o. Stara vas (*339, 633, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4 634/7, 634/6, 634/5 632/2, *656, 782/2, 779/1). Načrtovane prometne in infrastrukturne ureditve posegajo na območje veljavnega zazidalnega načrta.

Obravnavano območje je stanovanjskega značaja, razdeljeno na tri ureditvena območja A, B in C (prikazano v grafični prilogi – Pregledna situacija).
Znotraj načrtovanih stanovanjskih objektov (prikazanih v grafični prilogi – Zazidalna situacija) ter obstoječih objektov (ob Poti na Polšco, Strmi poti in Stritarjevi cesti) je poleg bivalnih prostorov možno urediti dejavnosti, ki so nemoteče za bivalno okolje (klasificirane kot poslovanje z nepremičninami (70), obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti (72), raziskovanje in razvoj (73), druge poslovne dejavnosti (74), zdravstvo in socialno varstvo (85, le zobozdravstvena dejavnost in druge zdravstvene dejavnosti) in druge storitvene dejavnosti (93, razen pogrebne dejavnosti), ter ne presegajo mejnih vrednosti obremenitve okolja (hrup, emisije…) in katere ne zahtevajo več kot dve parkirni mesti za osebno vozilo.
Na območju obstoječih kmetij je možna obstoječa kmetijska dejavnost.

V območju zazidalnega načrta so, ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov, dopustne naslednje gradnje in dela:
– gradnja novih objektov, tudi dozidave in nadzidave obstoječih objektov (stanovanjske stavbe ali stanovanjske stavbe z možnostjo dopolnilne (mirne, nemoteče) dejavnosti; nestanovanjske stavbe; gradbeno inženirski objekti; enostavni objekti – določa jih 9. člen odloka),
– rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov,
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist, v zvezi s splošno rabo naravnih dobrin (le v območju C za potrebe ohranjanja dela obstoječih vinogradov)),
– spremembe namembnosti kletnih in pritličnih prostorov za opravljanje dopolnilne dejavnosti ter spremembe rabe objektov.

Prenova obstoječe grajene strukture mora slediti kvalitetnemu arhitekturnemu in urbanističnemu oblikovanju, pri čemer naj se ohranjajo kvalitetne ambientalne značilnosti prostora.
Splošni pogoji:
Orientacija objektov: ohranja naj se obstoječa smer slemena osnovnega objekta.
Konstrukcija: klasično zidana ali montažna.
Horizontalni gabarit: dovoljena je le gradnja dozidav in prizidkov, ki ne smejo presegati 40% velikosti osnovnega objekta.
Vertikalni gabarit: dozidave in nadzidave so možne v primeru, da ne presegajo gabarita P+ 1+ M.
Streha: dvokapna, naklona kot pri obstoječem objektu.
Kritina: rdeči ali rjavi barvni toni oziroma prilagojeni obstoječemu objektu.
Fasade: uporaba svetlih pastelnih tonov na fasadi v kombinaciji z lesom, pri stanovanjskih objektih je možna gradnja balkonov in teras.
Gospodarski objekti: ohranjajo se v obstoječih gabaritih.
Objekt Telekoma:
Objekt je predviden za rušitev; do porušitve je dopustna rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela. Salonitno kritino je potrebno zamenjati s kritino drugih materialov v rdečih ali rjavih barvnih tonih.

Območje A
Predvidena je gradnja individualnih objektov po principu rastoče hiše.
Vsak posamezen objekt je sestavljen iz fiksnega dela (osnovni tloris) in fleksibilnega dela. Slednji omogoča dodajanje novih prostorov.
Osnovna velikost objektov je cca 96 m2, ki pa jo je možno povečati na različne volumne do velikosti med cca 130 m2–190 m2.
Izvedba kletnih etaž zaradi visokega nivoja podtalnice ni primerna. Klet je sicer možno zgraditi pod pogojem, da je v celoti vkopana ter da so upoštevani pogoji temeljenja objekta oziroma pogoji za izvedbo le te na podlagi dodatnih geotehničnih raziskav.
Predvidena je rušitev obstoječega kozolca.
Zasnova objektov:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti.
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris – 8 x 12 m,
– dodatni volumni: 4 x 8 m, 4 x 12 m ali do 8 x 12 m (pri objektih s poslovno dejavnostjo).
Vertikalni gabariti: P+ M (višina kolenčnega zidu je do 80 cm).
Streha: osnovna streha je dvokapna, naklona 35-40°; možno jo je razgibati z dodatki čopov naklona 35-40°, frčad (trapezne in enokapne oblike niso dovoljene) in drugih oblik.
Kritina: v rdečih ali rjavih barvnih tonih.
Fasada: svetli pastelnih toni v kombinaciji z lesom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Oblikovanje odprtin: svobodno.
Osvetlitev podstrešij: frčade in druge oblike (strešna okna, strešni balkoni oziroma terase).
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto.
 
Območje B
Predvidena je gradnja individualnih objektov, ki v gradbeni liniji sledijo že obstoječim.
Gradnja novega gospodarskega poslopja ob Stritarjevi cesti je predvidena v sklopu samostojne gradbene parcele, ki se nahaja na območju obstoječe kmetije. Možna je sprememba namembnosti gospodarskega poslopja v stanovanjsko hišo.
Na mestu objekta Telekom je načrtovana gradnja individualnih objektov.
Tlorisna zasnova objektov je pravokotne oblike, velikosti cca 140 m2. Objekti so vzporedni s stanovanjsko cesto in plastnicami terena.
Izvedba kletnih etaž zaradi visokega nivoja podtalnice ni primerna. Klet je sicer možno zgraditi pod pogojem, da je delno vkopana ter da so upoštevani pogoji temeljenja objekta oziroma pogoji za izvedbo le te na podlagi dodatnih geotehničnih raziskav. Na območju registriranega izvira vode je pred gradnjo objektov potrebno urediti odvodnjavanje.
Zasnova objektov:
Konstrukcija: predvideni so klasično zidani ali montažni objekti.
Horizontalni gabariti:
– individualna stanovanjska hiša: 10 x 14 m (± 10% odstopanja).
Vertikalni gabariti: P +1+ M (višina kolenčnega zidu je do 80cm); možno tudi samo P+M.
Streha: pri vseh objektih je predvidena dvokapna streha, naklona 35-40°, z možnostjo ureditve frčad (dvokapne, trikotne oblike).
Kritina: temnejši barvni toni (npr. rdeče ali rjave barve).
Fasada: svetli pastelni toni v kombinaciji z lesom; možna je gradnja balkonov in teras.
Oblikovanje odprtin: svobodno.
Osvetlitev podstrešij: frčade in druge oblike (strešna okna, strešni balkoni oziroma terase).
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto (označeno v grafičnih prilogah; ni toleranc).
Zasnova gospodarskega objekta:
Konstrukcija: klasično zidan ali lesen objekt oziroma kombinacija obeh.
Horizontalni gabarit:
– maks. 14 x 10 m.
Vertikalni gabarit: P+ M (višina kolenčnega zidu je do 80 cm).
Streha: dvokapna streha, naklona 35-40°.
Kritina: rdeči ali rjavi barvni toni.
Fasada: svetli barvni toni v kombinaciji z lesom, lesena.
Gradbena linija: vzporedna s stanovanjsko cesto.
 
Območje C
Predvidena je gradnja stanovanjskih objektov. Pri oblikovanju objektov je možen svobodnejši pristop, s povdarkom na kvalitetnem arhitekturnem oblikovanju, še posebej pri objektih v osrednjem delu, južno od Sremiške ceste.
Objekti v osrednjem delu so osnovnega pravokotnega tlorisa; predvidena velikost objekta je do 84 m2, ki pa ga je možno povečati za volumen velikosti do 30 m2. Zaradi strmega terena – vinogradniško pobočje, je pri teh objektih predvidena možnost ureditve (vinske) kleti pod parkiriščem.
Gradnja objektov ob Sremiški cesti (osrednji del) je zaradi nestabilnosti terena možna le pod pogojem izvedbe dodatnih gotehničnih preiskav, ki so pogoj za določitev temeljenja objektov.
 
Zasnova objektov ob Sremiški cesti (osrednji del):
Konstrukcija: klasično zidan (predvsem vkopani kletni del) ali montažen objekt, lahko tudi medetažni; sicer pa so možne kombinacije zidanega z leseno ali kovinsko konstrukcijo.
Horizontalni gabariti:
– osnovni tloris: 6 x 14 m,
– dodatni volumni povečajo osnovni tloris za dimenzije 5 x 6 m, klet pod parkiriščem velikosti do 20 m2.
Vertikalni gabariti: K(delno vkopana) + P.
Streha: enokapna, naklona cca 20° (smer naklona je razvidna v grafični situaciji).
Kritina: kritina objektov naj bo v temnejših barvnih tonih (npr. rdeča ali rjava).
Fasada: zaradi svobodnejšega oblikovanja objektov so dopustne tudi bolj zahtevne, vendar medsebojno barvno usklajene kombinacije tonov na fasadi, pri čemer je dopustna kombinacija s kamnom, lesom in steklom; možna je gradnja izzidkov, balkonov in teras.
Oblikovanje odprtin: svobodno, možnost panoramskih zasteklitev (večje steklene površine).
Gradbena linija: (čim bolj) vzporedna s cesto.
Zasnova objektov na ostalih lokacijah (glej zazidalno situacijo) je enaka zasnovi objektov v območju A. Zaradi strmejšega terena je dopustna etažnost K(delno ali v celoti vkopana) + P+ M (višina kolenčnega zidu je do 80 cm). Pred gradnjo objekta na lokaciji C1 so potrebne dodatne geotehnične preiskave, ki so pogoj za določitev temeljenja objekta.

Območje A
Objekti v vzhodnem delu so izključno stanovanjski (»elitno« območje); v severo in jugozahodnem delu (ob cesti) pa je možna ureditev dejavnosti v pritličjih objektov.
 
Območje B
Na celotnem območju je možna ureditev dejavnosti v sklopu stanovanjskih objektov, ki so predvideni tudi na območju objekta Telekom in namesto gospodarskega poslopja kmetije v vzhodnem delu.
 
Območje C
Objekti so namenjeni stanovanjski rabi, razen ob Sremiški cesti, kjer je v objektih možno urediti prostore za opravljanje dejavnosti.

V območju zazidalnega načrta je, poleg osnovnih objektov z dodatnimi volumni, dopustna tudi gradnja naslednjih vrst enostavnih objektov:
– pomožni (za lastne potrebe: bazen (samo območje A), nadstrešek, zimski vrt, vkopani rezervoar, vrtna uta; ograje: medsosedska, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: cestni objekti (objekt za odvodnjavanje ceste, objekt javne razsvetljave, pločnik, avtobusno postajališče), energetski objekti (NN elektroenergetsko omrežje, priključek na plinovodno omrežje…), telekomunikacijski objekti (sekundarno telekomunikacijsko omrežje), komunalni objekti (vodovodni in kanalizacijski priključek, tipska oziroma montažna greznica, ekološki otok, cestni priključek na javno občinsko cesto),
– vadbeni (namenjeni športu in rekreaciji: otroško igrišče (samo območje A), kolesarska steza, sprehajalna pot),
– spominska obeležja (kip, spominska plošča),
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, reklamni pano, skulptura in vodnjak (samo območje A – zeleni pas)).
Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov:
– bazen: tlorisne površine do 15 m2,
– nadstrešek: tlorisne površine do 20 m2; lesena ali kovinska konstrukcija, ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom skritim v vencu, kritina barvno usklajena s kritino glavnega objekta,
– zimski vrt: tlorisne površine do 15 m2,
– vrtna uta: tlorisne površine do 15 m2, lesena konstrukcija, kritina barvno usklajena s kritino glavnega objekta, streha naklona do 20°,
– medsosedska ograja: lesena ali pa v kombinaciji (npr. betonska ograja z reliefno obdelano vidno površino v kombinaciji z lesom, lesena ograja v kombinaciji z živo mejo), višina do 1,2m; leseni del je lahko obarvan v barvnih tonih, ki so usklajeni z barvami osnovnega objekta,
– oporni zid: armiranobetonska konstrukcija; vidna površina mora biti reliefno obdelana ali zazelenjena s plezalkami,
– nadkrita čakalnica: tipska izvedba, kovinska konstrukcija, tlorisne površine do 4 m2, višina nadstreška do 2,5 m,
– reklamni pano: površina do 2 m2, višina do 3 m nad terenom,
– skulptura, vodnjak: tlorisne površine do 2 m2, višina do 1,5 m nad terenom.
Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov, ki niso posebej določeni v zazidalnem načrtu, se urejajo s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04).

Dovozi na dvorišča so urejeni z glavnih oziroma s stanovanjskih cest. Pred objektom ali ob njem se lahko uredi mesto za parkiranje vozil. Glavni vhodi v objekte so praviloma na daljših stranicah objekta.

Na območju A je možno združevati po dve gradbeni parceli, pri čemer se smiselno poveča tudi območje zazidljivosti. Območja zazidljivosti so določena na vseh gradbenih parcelah in so 5 m odmaknjena od cest oziroma pločnikov ter 3,5 m od parcelnih mej.
Znotraj območja zazidljivosti je možna gradnja osnovnih objektov in dodatnih volumnov ter enostavnih objektov (pomožni objekti za lastne potrebe). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko zgradijo kot samostojni objekti ali k osnovnemu objektu prizidani objekti (velja le za nadstrešek in zimski vrt). Znotraj območja zazidljivosti je v območju A in C možno zamikati objekte, medtem ko je na območju B določena fiksna gradbena linija brez toleranc pri objektih.
Pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja od določitve dovoznih poti do objektov, pri objektih s poslovno dejavnostjo se uredijo parkirni prostori. Tolerance za vse ureditve so do ±10%. V sklopu posameznih parcel je objekte potrebno predvideti tako, da omogočajo kar največjo izrabo zelenih površin. Gradbena parcela pri obstoječih in predvidenih stavbah je lahko pozidana do 40%, vključno s pomožnimi objekti.
Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj. Ostali del parcele se uredi za trato, zelenjavni ali bivalni vrt, v območju C pa se na delu parcele dopušča zasaditev z vinsko trto.

Elementi urbane opreme morajo ustrezati mestnemu značaju območja Polšce. Uporabiti jih je potrebno pri urejanju javnih površin (ulični prostor, vzdolžni zeleni pas, pešpoti, kolesarska steza, lokacija vodnega izvira v severnem delu ob Poti na Polšco). Ti elementi so ulične svetilke, koši za smeti, avtobusno postajališče mestnega prometa, stojala za kolesa, klopi, tlaki, korito ob izviru, otroška igrala.

Ob sprehajalni poti v območju A je predviden zeleni pas v vzdolžni smeri, ki služi kot ločnica med obstoječo in predvideno grajeno strukturo. Zasadi se ga z okrasnimi in avtohtonimi olesenelimi rastlinskimi vrstami v severnem delu, v južnem delu, kjer je zeleni pas širine 2 m, pa se zasadi živa meja. V sklopu ureditve zelenega pasu se predvidi ustrezna urbana oprema ter ureditev otroškega igrišča z igrali.

Zaradi novo predvidene pozidave je predvidena rušitev kozolca v območju A, rušitev gospodarskega objekta – zidanica ob Sremiški cesti in rušitev gospodarskih objektov na območju kmetije ob Stritarjevi ulici.

Vse obstoječe ceste predstavljajo osnovo, na katerem bo zgrajena nova prometna mreža na obravnavanem območju. Vse nove gradbene parcele bodo orientirane tako, da se bodo priključevale na novo vzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest.
Poleg urejanja prostora za motorni promet so predvidene ureditve tudi za pešce in kolesarje z namenom, da se vzpostavi dobra prehodnost območja.

Območje A
Predvidena je izgradnja treh dovoznih cest do več novih objektov v prečni smeri (severozahod – jugovzhod) med Potjo na Polšco in vzdolžnim zelenim pasom. V novo ustvarjenih ulicah, ki so širine 5,0 m, je predviden enostranski pločnik širine do 1,5 m. Vse tri nove dovozne ceste so slepe ulice, z obračališčem na koncu. Do dveh novih objektov na območju obstoječe grajene strukture se iz Strme poti uredi dovozno pot širine 3,5 m. Do novega objekta načrtovanega južno, pa le nov cestni priključek iz Strme poti.
Na vseh cestah je načrtovana ureditev dvosmernega prometa.
Zgradi se povezovalna cesta v podaljšku Strme poti širine 5,0 m z enostranskim pločnikom širine do 1,5 m za dvosmerni promet, kar je načrtovano v zazidalnem načrtu Polšca – vzhod.
 
Območje B
V tem delu sta predvidena podaljška obeh obstoječih ulic v prečni smeri, in sicer podaljšek Trubarjeve ulice s priključkom na Strmo pot ter podaljšek Stritarjeve ulice. V sklopu slednjega se ureja tudi nov dovoz oziroma priključek do obstoječe kmetije v vzhodnem delu ob Stritarjevi.
Obe ulici (obstoječi del in predvideni del) se uredita v širini 5,0 m, z enostranskim pločnikom širine do 1,5 m. Pri objektu Telekom je predvidena gradnja nove ceste v širini 5,0 m, z enostranskim pločnikom širine do 1,5 m, v podaljšku Trdinove ulice. Nova cesta se slepo zaključi z obračališčem na koncu ulice.
Na vseh cestah se uredi dvosmerni promet.
 
Območje C
Na območju C sta predvideni dve novi prečni povezavi širine 3,5 m, in sicer v vzhodnem delu kot povezava med LK 192413 – Strma pot in LK 192 501 ter »slepa« ulica z obračališčem na koncu v severnem delu, ki se navezuje na LK 192413 – Strma pot. Na novi povezovalni cesti je predviden enosmerni promet iz smeri ceste LK 192 501 in na slepem kraku dvosmeren promet.

Območje A
Na območju A je predvidenih več utrjenih peš povezav, ki lahko služijo tudi v primeru požarne intervencije. Glavna peš pot poteka v vzdolžni smeri. Njen potek je speljan preko obračališč predvidenih »slepih« ulic, na začetku in na koncu pa se naveže na Pot na Polšco. Predvideni pa sta tudi dve prečni peš povezavi, in sicer v smeri severozahod – jugovzhod, ki povezujeta glavno pešpot s Strmo potjo.
Poleg javne pešpoti je vzporedno z njo speljana še obojestranska kolesarska steza, oboje v skupni širini 3,5 m. Celotna vzdolžna pešpot poteka ob zelenem pasu, v skrajnem severnem delu pa preko območja, kjer je veljaven zazidalni načrt Polšca – vzhod.

Predvidene so rekonstrukcije obstoječih prometnic. Na širino 5,0 m z ureditvijo enostranskega pločnika širine do 1,5 m, se razširijo cesta Pot na Polšco, Strma pot in njen vzhodni krak, Trubarjeva ulica in Sremiška cesta. Promet na rekonstruiranih cestah je dvosmeren.
Vse obstoječe ceste na območju C (LK 192414, 192413 – Strma pot, LK 192501 – Sremiška cesta – odcep) se uredijo za enosmerni promet. Promet na vseh treh cestah, ki povezujejo Sremiško cesto in Pot na Polšco, je enosmeren in poteka iz smeri Sremiške ceste na cestah LK 192501 in LK 192 413, ter v smeri Sremiške ceste na cesti LK 192 414.

Obstoječa križišča se rekonstruirajo v sklopu rekonstrukcije obstoječih cest. Uredi se »T« križišče na območju Strme poti in Pot na Polšco.

Ob Poti na Polšco je predvidena ureditev dveh avtobusnih postajališč za mestni promet z nadkrito čakalnico.

Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč, je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za interventna vozila. Ob rekonstrukciji ceste Pot na Polšco (pri Stritarjevi cesti) je načrtovana gradnja opornih zidov.
Pločnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom.
Vse cestne površine so v asfaltni izvedbi, pešpoti in kolesarske steze pa so lahko tudi v betonski izvedbi. Pešpot v območju A se izvede v istem nivoju kot kolesarska steza.
Na vseh javnih komunikacijah je za invalide potrebno izvesti ustrezno široke “vhode” na pločnik z utopljenimi robniki in s položno klančino.

Zaradi novih predvidenih prometnih ureditev bo v območju B potrebna prestavitev lesenega nadstreška oziroma garaže in rušitev gospodarskih objektov pri kmetiji ob Stritarjevi ulici.

Napajanje novih objektov se predvidi iz TP Polšca in TP Podsremič. Nove ureditve morajo biti odmaknjene od osi daljnovoda s pripadajočima transformatorskima postajama.
Predvideno je kabliranje daljnovoda, potek trase 20 kV kablovoda je razviden v »Zbirni situaciji komunalne in energetske infrastrukture M 1: 1000«.

Ob obstoječih, predvidenih cestah in peš/kolesarski poti je predvidena ureditev javne razsvetljave.

Na območju Polšce je predvidena možnost plinifikacije in s tem priključitev objektov na mestno plinovodno omrežje.

Ogrevanje novih objektov je predvideno z individualnimi kurišči iz lastne kotlovnice na trda goriva, kurilno olje ali plin iz lastnega rezervoarja. Po izgradnji mestne plinovodne mreže pa je možno ogrevanje z zemeljskim plinom iz mestnega plinovoda.

Obstoječe sekundarno in primarno vodovodno omrežje je potrebno rekonstruirati in dograditi tako, da bodo zagotovljene zadostne količine po pitni in požarni vodi.
Požarno varnost se zagotavlja z ustreznim številom hidrantov.
Vodovodni priključki se izvedejo v vodomernih jaških, ki so locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu po pogojih upravljavca.
V zaščitnem pasu vodovoda je prepovedano na vodovodno omrežje postavljati montažne objekte in saditi sadno in okrasno drevje, katerih korenine segajo več kot 0,5 m v globino.

Za priključevanje novih objektov je potrebno celotno omrežje mešanega kanalizacijskega sistema hidravlično preveriti, izvesti potrebne rekonstrukcije obstoječega omrežja ter novogradnje omrežja zaradi novih predvidenih ureditev.
Čiste meteorne vode s strehe je potrebno pred izpustom v kanalizacijo očistiti v peskolovu. Pred izgradnjo zelenega pasu pešpoti in kolesarske steze (predvsem v južnem delu) je potrebno urediti odvod površinske vode v načrtovano kanalizacijo. Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati in urediti odvodnjavanje na območju registriranih izvirov, skladno z Inženirskogeološkim poročilom o pregledu zazidalnega območja Videm – Polšca, Občina Krško (Geoinženiring d.o.o., 13. 12. 2004).
Onesnažene meteorne vode s parkirnih površin pri objektih z dejavnostjo, se morajo pred iztokom v kanalizacijo očistiti v lovilcu olj. Lovilec olj in bencina je potrebno redno vzdrževati.
Do izgradnje mestne čistilne naprave je potrebno pri priključevanju objektov na javno kanalizacijo ob objektih urediti greznice (pretočne greznice z odtokom, dvocelična) ter sanacijo gnojničnih jam (pri kmetijah; v kolikor še niso) ter nadzor nad izvajanjem te obveze.
Odpadne vode iz gnojničnih jam se odvaža na kmetijske površine skladno s Pravilnikom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/04).
Javna kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.

Novi objekti se priključijo na obstoječe telefonsko omrežje, ki ga bo potrebno dograditi in na delih prestaviti za potrebe novih predvidenih objektov in ureditev.

Potrebna je prestavitev tras in razvodov obstoječih kablovodov iz zraka v zemljo po »sistemu zvezda« ter upoštevati nujnost te prestavitve tudi v smislu bodočih multimedijskih vsebin.

V naselju je urejen odvoz odpadkov od posameznih gospodinjstev. Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode, katerih vrsto in število določijo izvajalci odvoza.
Odjemno mesto za posodo mora biti izvedeno v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko – tehničnim ter požarno – varstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Za vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov sta ob zbirni cesti B predvidena dva ekološka otoka.

Na območju zazidalnega načrta ni evidentirana naravna in kulturna dediščina.

Z novo pozidavo, ki se redči proti meji ureditvenega območja naselja na severu, se ohranjajo kvalitetni pogledi na okoliško pokrajino. Novogradnje so zasnovane tako, da se objekti maksimalno prilagajajo obliki terena.

Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi območja.

Območje spada v III. območje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko – poslovno – stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti in javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.

Za priključevanje novih objektov je potrebno celotno omrežje hidravlično preveriti in izvesti potrebne rekonstrukcije omrežja.
Čiste meteorne vode s strehe je potrebno pred izpustom v kanalizacijo očistiti v peskolovu. Onesnažene meteorne vode z voznih površin in parkirnih površin pa se morajo pred iztokom v kanalizacijo očistiti v lovilcu olj. Lovilec olj in bencina je potrebno redno vzdrževati.
Do izgradnje kanalizacijskega sistema oziroma začetka obratovanja mestne čistilne naprave je ob objektih potrebna ureditev greznic (pretočne greznice z odtokom, dvocelična) ter sanacija gnojničnih jam (pri kmetijah; kolikor še niso) ter nadzor nad izvajanjem te obveze.

Na območju zazidalnega načrta ni večjih onesnaževalcev zraka. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij.

Orientacija objektov se prilagaja obstoječi pozidavi. Bivalni prostori naj bodo orientirani proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, spalni in delovni prostori pa na nasprotne strani neba. Predvideni višinski gabariti ne presegajo (K)+P+1+M, oziroma P+1+M ter P+Po za gospodarski objekt. Zagotovljen mora biti ustrezen kot osončenja fasad objektov in odprtih površin.

Predvidena je naslednja ureditev območja:
– Na območju C se v večji meri ohranjajo obstoječe zelene površine.
– Zeleni pas s parkovno ureditvijo je predviden v območju A, ob sprehajalni/kolesarski poti v vzdolžni smeri in služi kot ločnica med obstoječo in predvideno grajeno strukturo. Zaradi delne vizualne ločitve med javnimi in privatnimi površinami se ob utrjeni poti zasadi živa meja. Ob južnem delu javne poti se med potjo in obstoječo grajeno strukturo zasadi živa meja v sklopu zelenega pasu, ki je predviden širine 2 m. Zelene površine se oblikovno smiselno zasadijo tako z okrasnimi kot z avtohtonimi olesenelimi rastlinskimi vrstami: Castanea sativa (pravi kostanj), Fagus sylvatica (bukev), Carpinus betulus (navadni gaber), Kerria japonica (kerija), Betula pendula (breza), Sambucus nigra (navadna breza), Cornus mas (rumeni dren), Juniperus horizontalis (polegli brin), Prunus avium (divja češnja) idr.
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti…).
– V sklopu ureditve javne zelene površine se predvidi ustrezno razmeščena urbana oprema, ki omogoča bivanje na prostem kakor tudi urejeno otroško igrišče, predvsem z igrali za najmlajšo skupino otrok.
– V sklopu posameznih parcel je objekte potrebno predvideti oziroma locirati tako, da je možna kar največja izraba zelenih površin za trato, zelenjavni in bivalni vrt. Na bivalnem vrtu s trato se uredijo grede, ki se zasadijo s trajnicami, enoletnicami, okrasnim in sadnim drevjem, poti idr.
– Med posameznimi parcelami je zaželjena zasaditev žive meje.

Do objektov na območju zazidalnega načrta mora biti zagotovljen dovoz interventnih vozil v primeru požara in urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno oskrbo z vodo za gašenje požara. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v sklopu javnih površin cest in načrtovanih obračališč.
Odmiki med objekti morajo ustrezati požarno varstvenim predpisom, prav tako morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi in premoženja.

Na obravnavanem območju se pričakujejo potresi intenzitete do VIII. stopnje po MCS lestvici. Vsi objekti in ureditve morajo biti potresno varni.

Mesta predlaganih raziskovalnih razkopov in lokacije predvidenih vrtin so razvidne iz Inženirskogeološke situacije, priložene v tekstualnem delu.
 
Območje A
Stabilnostnih problemov na tem območju ni, predvideva se temeljenje na pasovnih temeljih. Pričakuje se visok nivo podtalnice, tako da ni primerna izvedba kletne etaže.
Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje temeljenja objektov, za kar je predlagana izvedba 4 raziskovalnih razkopov do kompaktne podlage.
 
Območje B
Območje ni rizično glede stabilnosti, predvideva se temeljenje na pasovnih temeljih; nivo podtalnice je visok, zato se izvedba kletne etaže odsvetuje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ureditvi odvodnjavanjana na območju registriranega izvira vode.
Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje temeljenja objektov, za kar je predlagana izvedba 4 raziskovalnih razkopov do kompaktne podlage.
 
Območje C
Na severozahodnem delu so registrirane poškodbe na posameznih obstoječih objektih in cesti, ki bi lahko bile posledica nestabilnosti terena, zato se izvedba objektov na tem delu odsvetuje, dokler se ne izvedejo dodatne geotehnične preiskave (dve vrtini). Za preostale objekte (jugovzhodni del) se predvideva temeljenje na pasovnih temeljih. Pred gradnjo je potrebno natančno določiti pogoje temeljenja objektov, za kar je predlagana izvedba 2 raziskovalnih vrtin (severozahodni del) in 4 raziskovalnih razkopov (preostalo območje).

Izvajanje posegov se izvaja etapno v naslednjem vrstnem redu:
– komunalno – energetska in prometna ureditev območja oziroma posamezne ulice ali parcele (prestavitve, rekonstrukcije in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, izgradnja novega komunalno – energetskega omrežja, izgradnja prometnic po novih trasah in ureditev novih ter obstoječih križišč),
– gradbena dela (novogradnje, nadomestne gradnje…).
Pred gradnjo infrastrukture ter ureditvijo cest je možna gradnja stavb, ki imajo načrtovane cestne priključke iz obstoječih cest in ki jih je možno priključiti na obstoječo infrastrukturo, po pogojih upravljavcev le te. V teh primerih je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavb potrebno urediti vsa lastniška razmerja in pravico služnosti v javno korist za urejanje javne infrastrukture (od obstoječe že zgrajene infrastrukture do konca gradbene parcele, ki je predmet gradbenega dovoljenja). Investitor uredi pravice in obveznosti v zvezi z urejanjem javne infrastrukture z Občino. Na območjih, kjer ni možna priključitev na obstoječo kanalizacijo, je potrebna gradnja zaprtih greznic na praznenje.
Ureditev prometa je v prvi fazi (glej grafično prilogo) oziroma do rekonstrukcije obstoječih cest predvidena po obstoječih cestah, pod pogojem ureditve enosmernega prometa na cestah:
– Strma pot (LK 192 532)– pogoj je ureditev cestne povezave s Potjo na Polšco – potek prometa iz smeri JZ – SV;
– Pot na Polšco (LZ 192 412) – potek prometa iz smeri Stritarjeve ulice do Strme poti (pri križišču Lapajnetove ulice) – ureditev avtobusnega postajališča med hišama Pot na Polšco št. 23 in 25;
– LK 192 414 – potek prometa v smeri Sremiške ceste;
– LK 192 413 – potek prometa iz smeri Sremiške ceste;
ter predvidenih povezovalnih cestah:
– Nova Stritarjeva ulica, vzporedna s Trubarjevo (severno od nje) in Trubarjeva ulica (LK 192 610);
– potek prometa v smeri Stritarjeve ulice.
V prvi fazi promet na cesti LK 192 501 poteka dvosmerno, dovoljen je samo za prebivalce in dostavo. Zaradi ozkega vozišča imajo od parcele št. 615/1 k.o. Stara vas prednost vozila v smeri Sremiške ceste. Vozila se srečujejo pri obstoječih uvozih do objektov. V prvi fazi ostane dvosmerni promet na delu ceste Pot na Polšco od križišča Stritarjeve ceste pa do privatnega priključka na parceli št. 623/6, k.o. Stara vas, kjer imajo prednost vozila iz Stritarjeve ulice. Vozila se srečujejo na obstoječih uvozih in rekonstruiranem križišču Stritarjeve ulice z dvema lokalnima cestama (LK 192 501 in LK 192 411).
Gradbene parcele so določene glede na potrebe končne faze prometne ureditve.
Po končanju gradbenih del se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor naslednje:
– pred pričetkom zemeljskih del pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del;
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj;
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– omogočiti dovoze in dostope do vseh zemljišč in objektov ob cesti v času gradnje in po gradnji;
– racionalno urediti gradbišče;
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo;
– rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.

Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja, ki so navedena v posameznih členih tega odloka in ne poslabšajo bivalnih, delovnih pogojev ter vplivov na okolje.
Pri izgradnji načrtovane infrastrukture so dopustna odstopanja pod pogojem, da ne vplivajo na ostale ureditve načrtovane v ZN.
Zakoličbene točke, določene v »Načrtu gradbenih parcel z elementi za zakoličbo«, je možno prilagajati na obstoječe parcelne meje v naravi in obstoječe meje, določene v mejno ugotovitvenem postopku.
Odstopanja od predlaganih rešitev, določenih s tem zazidalnim načrtom, ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi.

Z dnem uveljavitve odloka na območju zazidalnega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski akti ali deli prostorskih aktov:
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Krško (Uradni list RS, št. 75/96, 73/00, 101/01 in 15/05),
– Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (Uradni vestnik Celje, št. 26/66) – le na območju predmetnega ZN Videm – Polšca,
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o potrditvi zazidalnih načrtov za Krško, Brestanico in Senovo (Uradni list RS, št. 8/98) – le na območju prometnih ureditev: zemljišče parc. št. 619, del zemljišča parc. št. 779/1 (cesta) in 778/2 (cesta), k.o. Stara vas,
– Odlok o zazidalnem načrtu Polšca – Vzhod (Uradni list RS, št. 63/93) – le na območju oziroma delu načrtovanih infrastrukturnih ureditev, zemljišče parc.,št. 634/5 (ureditev pešpoti) ter zamljišča parc. št. *339, 633, 634/1, 634/2, 634/3, 634/4 634/7, 634/6, 634/5 632/2, *656, 782/2, 779/1, k.o. Stara vas (gradbena parcela javnega dobra, ureditev Strme Poti in poti na Polšco s komunalno in energetsko infrastrukturo).

Zazidalni načrt je stalno na vpogled občanom pri notranji organizacijski enoti občinske uprave, pristojni za urejanje prostora in Krajevni skupnosti Krško.

Nadzor nad izvajanjem zazidalnega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.