Na podlagi 3. in 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02), na podlagi 7. in 17. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 47/99), na podlagi 15. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 18/99, 52/01 in 40/03), na podlagi 106. člena Statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 4/01, in Uradni vestnik Občine Šentjernej, št. 2/03), na podlagi 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99, 51/02, 44/03) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) so Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 21. seji dne 26. 5. 2005, Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 6. seji dne 31. 5. 2005, Občinski svet Občine Škocjan na 22. seji dne 17. 6. 2005, Občinski svet Občine Šentjernej na 21. seji dne 22. 6. 2005, Občinski svet Občine Žužemberk na 20. seji dne 23. 6. 2005 in Občinski svet Občine Mirna Peč na 26. seji dne 8. 11. 2005 sprejeli

(1) Komunalo Novo mesto, d.o.o., javno podjetje, je ustanovila Skupščina občine Novo mesto z Odlokom o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Novo mesto (Uradni list RS, št. 71/94, 48/96 in 40/98) kot družbo z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom. Družba je na podlagi sklepa Srg 94/02449 z dne 5. 4. 1995 (petega aprila tisočdevetstopetindevetdeset) vpisana v sodni register pod registrskim vložkom št. 1/00098/00 Okrožnega sodišča v Novem mestu.
(2) Edini družbenik družbe Občina Novo mesto se je v skladu z določbami Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94 – odločba US, 73/95 – odločba US, 56/98, 67/98 – odločba US, 72/98 – odločba US, 73/98 – popr. in 75/98) preoblikovala v šest občin, in sicer: Mestno občino Novo mesto, Občino Šentjernej, Občino Škocjan, Občino Dolenjske Toplice, Občino Žužemberk in Občino Mirna Peč, ki so pravni nasledniki bivše Občine Novo mesto.
(3) Na osnovi določil Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obv. razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – odločba US in 87/01 – Zsam-1) so občinski sveti Mestne občine Novo mesto, občin Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice, Žužemberk in Mirna Peč sprejeli statutarne sklepe, s katerimi so občine začasno prevzele odloke, sklepe in pravilnike bivše Skupščine in Izvršnega sveta Občine Novo mesto ter Mestne občine Novo mesto.
(4) Občinski svet Mestne občine Novo mesto je sprejel Odlok o preoblikovanju Javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o. (Uradni list RS, št. 1/96). Javno podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o., se s tem aktom preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo z več družbeniki.
(5) Zaradi spremembe ustanovitelja je potrebno spremeniti in uskladiti akt o ustanovitvi javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o.

(1) Ustanoviteljice, ki s tem odlokom ustanovijo javno podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o., Podbevškova ulica 12, Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: javno podjetje), so:
1. Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto,
2. Občina Dolenjske Toplice, Zdraviliški trg 8, Dolenjske Toplice,
3. Občina Mirna Peč, Trg 2, Mirna Peč,
4. Občina Šentjernej, Trubarjeva cesta 5, Šentjernej,
5. Občina Škocjan, Škocjan 67, Škocjan, in
6. Občina Žužemberk, Grajski trg 33, Žužemberk.
(2) Občine postanejo ustanoviteljice javnega podjetja ter skupaj prevzamejo ustanoviteljske pravice in obveznosti do javnega podjetja.

(1) Osnovni kapital javnega podjetja na dan 1. 1. 1993 znaša 372.697.569,45 SIT. Ta osnovni kapital zagotavljajo s svojim vložkom občine ustanoviteljice.
(2) Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v nominalni vrednosti osnovnega kapitala v skladu z Dogovorom o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med Mestno občino Novo mesto, Občino Šentjernej in Občino Škocjan ter delitvi premoženja prejšnje Občine Novo mesto na dan 31. 12. 1994 (Uradni list RS, št. 70/99) oziroma Dogovorom o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med Mestno občino Novo mesto, Občino Dolenjske Toplice, Občino Mirna Peč in Občino Žužemberk ter delitvi premoženja prejšnje Mestne občine Novo mesto na dan 31. 12. 1998 (Uradni list RS, št. 68/01) po stanju na dan 1. 1. 1993 pripadajo občinam ustanoviteljicam osnovni vložki z naslednjo strukturo:

– Mestni občini Novo mesto v deležu     76,08%
– Občini Dolenjske Toplice v deležu      4,41%
– Občini Mirna Peč v deležu              3,07%
– Občini Šentjernej v deležu             7,95%
– Občini Škocjan v deležu                3,36%
– Občini Žužemberk v deležu              5,13%

(3) Na podlagi osnovnih vložkov občine ustanoviteljice postanejo tudi družbeniki javnega podjetja in imajo sorazmerno s svojo udeležbo v osnovnem kapitalu naslednje število glasov:

– Mestna občina Novo mesto     20.253,44 glasov
– Občina Dolenjske Toplice      1.174,00 glasov
– Občina Mirna Peč                817,27 glasov
– Občina Šentjernej             2.116,40 glasov
– Občina Škocjan                  894,47 glasov
– Občina Žužemberk              1.365,67 glasov

(4) Infrastrukturne objekte in naprave, ki so po 76. členu Zakona o gospodarskih javnih službah postali last občin, lahko dajejo ustanoviteljice s posebno pogodbo v upravljanje javnemu podjetju in ne predstavljajo osnovnega vložka.

(1) Ustanoviteljske pravice izvršujejo občinski sveti občin ustanoviteljic, razen če svojih pravic s posebnim aktom ne prenesejo na skupni organ ustanoviteljic – na svet županov.
(2) Občinski svet posamezne občine ustanoviteljice odloča samostojno o naslednjih zadevah, ki se nanašajo na zagotavljanje javnih dobrin preko opravljanja gospodarskih javnih služb za območje te občine:
– določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin,
– sprejme poslovno poročilo, obračune in zaključni račun,
– sprejema letni program nalog in letni plan,
– odloča o pokrivanju izgube,
– odloča o delitvi svojega osnovnega vložka,
– daje posamezna javna pooblastila,
– sprejema odločitve o investicijah, investicijskih vzdrževanjih na objektih in napravah komunalne infrastrukture, ki jih ima v družba upravljanju.

(1) Firma javnega podjetja se glasi: Komunala Novo mesto, d.o.o., javno podjetje.
(2) Skrajšano ime firme javnega podjetja se glasi: Komunala Novo mesto, d.o.o.
(3) Sedež javnega podjetja je v Novem mestu, Podbevškova ulica 12 (dvanajst), 8000 Novo mesto.
(4) Javno podjetje ima svoj pečat, ki vsebuje firmo, sedež in znak družbe.

(1) Cilj javnega podjetja je zagotoviti trajno opravljanje gospodarskih javnih služb ter zanesljivo, kakovostno, cenovno ugodno in okoljevarstveno sprejemljivo oskrbo gospodarstva in prebivalstva s komunalnimi dobrinami, nenehno rast materialnega in nematerialnega premoženja ob hkratnem udejanjanju sodobne upravljavske kulture podjetja.
(2) Javno podjetje opravlja kot gospodarske javne službe naslednje dejavnosti:
– oskrbo s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč,
– javno snago in čiščenje javnih površin.

(1) Javno podjetje se skladno s prejšnjim členom registrira za opravljanje naslednjih dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti:
– urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih športnih površin (A/01.411),
– proizvodnja gnojil in dušikovih spojin (DG/24.150),
– reciklaža kovinskih ostankov in odpadkov (DN/37.100),
– reciklaža nekovinskih ostankov in odpadkov (DN /37.200),
– zbiranje, čiščenje in distribucija vode (E/41.000),
– rušenje objektov in zemeljska dela (F/45.110),
– raziskovalno vrtanje in sondiranje (F/45.120),
– splošna gradbena dela (F/45.210),
– gradnja cest, železniških prog, letališč in športnih objektov (F/45.230),
– druga gradbena dela, tudi dela specialnih strok (F/45.250),
– vodovodne, plinske in sanitarne inštalacije (F/45.330),
– druge inštalacije pri gradnjah (F/45.340),
– druga zaključena gradbena dela (F/45.450),
– posredništvo pri prodaji strojev, industrijske opreme, ladij, letal (G/51.140),
– posredništvo, specializirano za prodajo drugih določenih izdelkov (G/51.180),
– posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov (G/51.190),
– trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo (G/51.530),
– trgovina na debelo in drobno z ostanki in odpadki (G/51.570),
– druga trgovina na debelo (G/51.900),
– trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah (G/52.48),
– dejavnost cvetličarn (G/52.482),
– trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah (G/52.620),
– druga trgovina na drobno zunaj prodajaln (G/52.630),
– drug kopenski potniški promet na rednih linijah (I/60.21),
– drug kopenski potniški promet (I/60.230),
– cestni tovorni promet (I/60.240),
– cevovodni transport (I/60.300),
– prekladanje (I/63.110),
– skladiščenje (I/63.120),
– druge pomožne dejavnosti v kopenskem prometu (I/63.210),
– organizacija izvedbe nepremičninskih projektov za trg (K/70.110),
– trgovanje z lastnimi nepremičninami (K/70.120),
– dajanje lastnih nepremičnin v najem (K/70.200),
– poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi (K/70.3),
– svetovanje in oskrba z računalniškimi programi (K/72.2),
– obdelava podatkov (K/72.300),
– omrežne podatkovne storitve (K/72.400),
– raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja in tehnologije (K/73.1),
– raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja (K/73.101),
– raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije (K/73.102),
– raziskovanje trga in javnega mnenja (K/74.130),
– podjetniško in poslovno svetovanje (K/74.140),
– prostorsko načrtovanje, projektiranje in tehnično svetovanje (K/74.20),
– geodetsko, geološko, geofizikalno, geokemično in drugo opazovanje, meritve, kartiranje(K/74.201),
– arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehnično svetovanje (K/74.203),
– drugo projektiranje in tehnično svetovanje (K/74.204),
– tehnično preizkušanje in analiziranje (K/74.300),
– oglaševanje (K/74.400),
– druge poslovne dejavnosti (K/74.873),
– dejavnosti javne higiene (O/90.0),
– ravnanje z odplakami (O/90.010),
– ravnanje z odpadki (O/90.02),
– zbiranje in odvoz odpadkov (O/90.021),
– dejavnost deponij, sežiganje in drugi načini odstranjevanja trdnih odpadkov (O/90.022),
– ravnanje z nevarnimi odpadki (O/90.023),
– čiščenje okolja in druge dejavnosti javne higiene (O/90.03),
– čiščenje okolja (O/90.031),
– druge dejavnosti javne higiene (O/90.032),
– druge storitvene dejavnosti (O/93.0),
– pogrebna dejavnost (O/93.030).
(2) Javno podjetje lahko poleg navedenih dejavnosti opravlja še naloge po javnih pooblastilih, danih z ustreznimi akti, in v manjšem obsegu tudi druge dejavnosti, ki so namenjene boljšemu in popolnejšemu opravljanju gospodarskih javnih služb ter zagotavljajo boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev in večjo produktivnost zaposlenih.
(3) Javno podjetje navedene dejavnosti opravlja ločeno na območju občin ustanoviteljic, zaradi boljše izkoriščenosti osnovnih sredstev in produktivnosti zaposlenih delavcev pa lahko svoje dejavnosti opravlja tudi na območju drugih občin. Ta del dejavnosti ne sme poslabšati izvajanja nalog v občinah ustanoviteljicah.
(4) Javno podjetje pri opravljanju svoje dejavnosti posebno pozornost namenja varovanju in izboljševanju človekovega okolja.

Organi javnega podjetja so:
– skupščina družbenikov,
– nadzorni svet,
– poslovodja (direktor) in
– skupni organ ustanoviteljic – svet županov.

(1) Skupščina družbe določa o zadevah, za katere ni pristojen občinski svet posamezne občine ustanoviteljice ali drug organ.
(2) Skupščino družbe sestavljajo vsi družbeniki ali njihovi pooblaščenci, ki imajo za udeležbo na skupščini pismeno pooblastilo družbenika.
(3) Skupščina družbe odloča o:
– sprejemu letnega poročila, če nadzorni svet ni dal pozitivnega mnenja,
– povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala,
– vračanju naknadnih vplačil,
– zahtevi za vplačilo osnovnih vložkov,
– delitvi, prenehanju in združevanju poslovnih deležev,
– imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in udeležbe nadzornega sveta pri bilančnem dobičku,
– spremembah družbene pogodbe,
– imenovanju in odpoklicu revizijske hiše,
– izključitvi in izstopu družbenika,
– o zastopanju družbe v sodnih postopkih proti poslovodjem,
– o drugih zadevah, za katere tako določa Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o gospodarskih javnih službah ali družbena pogodba.
(4) Družbeniki na skupščini odločajo z večino oddanih glasov, če družbena pogodba in Zakon o gospodarskih družbah ne določata drugače.

(1) Družbo zastopa poslovodja, ki se imenuje direktor.
(2) Poslovodja (direktor) mora vse družbenike ob enakih pogojih obravnavati enako.

Poslovodja (direktor) na lastno odgovornost vodi posle javnega podjetja, zastopa in predstavlja javno podjetje, organizira in vodi delovni proces in poslovanje javnega podjetja, skliče skupščino, sklepa pogodbe o zaposlitvah in odloča o pravicah iz delovnega razmerja, izvaja ostale predpisane naloge in zagotavlja zakonitost dela.

(1) Poslovodjo (direktorja) imenuje in razrešuje nadzorni svet ob predhodno pridobljenem mnenju skupnega organa ustanoviteljic – sveta županov.
(2) Poslovodja (direktor) se imenuje na podlagi javnega razpisa za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Javni razpis pripravi in objavi ter izvede celotni postopek nadzorni svet. Poročilo o javnem razpisu, ki mora vsebovati navedbo vseh prijavljenih kandidatov, in predlog za imenovanje poslovodje (direktorja) posreduje skupnemu organu ustanoviteljic, ki mora podati mnenje.
(4) Poslovodja (direktor) je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, ki poleg delovnopravnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj visokošolsko izobrazbo,
– da ima najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih,
– da je gospodarsko razgledan in kreativen,
– da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva ter zoper družbeno in zasebno premoženje, in sicer za obdobje petih let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne prej kot dve leti po prestani kazni zapora,
– da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi, in
– če je bil član uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ni bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom po 19. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij, in sicer za obdobje dveh let po pravnomočnosti sodbe.
(5) Pravice in obveznosti poslovodje (direktorja) se določijo z individualno pogodbo, ki jo v imenu nadzornega sveta sklene njegov predsednik.
(6) Nadzorni svet lahko poslovodjo (direktorja) razreši pred potekom štiriletne dobe v skladu z zakonom.

(1) Nadzorni svet, ki nadzoruje vodenje javnega podjetja, šteje 6 članov in je sestavljen iz:
– 2 predstavnikov manjšinskih družbenikov,
– 3 predstavnikov večinskega družbenika,
– 1 predstavnika delavcev družbe.
(2) Na predlog občin ustanoviteljic in nadzornega sveta predstavnike družbenikov v nadzorni svet izvoli skupščina družbe. Predstavnika delavcev družbe skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju izvoli svet delavcev oziroma drug ustrezen organ.
(3) Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, predvsem pa:
– imenuje in razrešuje poslovodjo (direktorja),
– na predlog poslovodje (direktorja) obravnava in da mnenje o predlogu letnega plana družbe po posameznih občinah ter planu investicij, rekonstrukcij in obnov,
– predlaga skupščini v izvolitev ali odpoklic revizorsko hišo,
– obravnava periodična poročila poslovodstva glede realizacije letnega načrta, o poslovnih izidih in o pomembnih poslovnih dogodkih iz poslovanja družbe,
– lahko skliče skupščino družbe,
– lahko pregleduje knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga,
– nadzoruje vodenje poslov družbe,
– mora preveriti sestavljeno letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju je predložil direktor,
– rezultatu preveritve letnega poročila in predloga za uporabo bilančnega dobička mora sestaviti pismeno poročilo za skupščino in zavzeti stališče do revizijskega poročila. Na koncu poročila mora nadzorni svet navesti, ali ima po končni preveritvi k letnemu poročilu kakšne pripombe in ali daje k letnemu poročilu pozitivno mnenje,
– odloča o drugih zadevah, za katere je tako določeno z družbeno pogodbo, zakonom in drugimi predpisi.
(4) Člani nadzornega sveta so izvoljeni za štiri leta in so po preteku mandata lahko vnovič izvoljeni.

(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic ter za usklajevanje odločitev v zvezi z zagotavljanjem javne službe se ustanovi skupni organ ustanoviteljic, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) Skupni organ ustanoviteljic – svet županov ima v okviru izvrševanja ustanoviteljskih pravic občin naslednje pristojnosti:
– daje mnenje k poslovnim poročilom, obračunom in zaključnim računom družbe,
– daje soglasje k nakupu oziroma odprodaji poslovnega deleža v drugi družbi,
– daje mnenje k poslovnemu načrtu družbe,
– predlaga skupščini kandidate za člane nadzornega sveta,
– predlaga in daje pobude za izvedbo projektov regijskega značaja,
– obravnava projekte regijskega značaja in daje k njim mnenje,
– daje pobude v zvezi z razvojem družbe,
– obravnava predloge planov o investicijah in investicijskem vzdrževanju na objektih in napravah komunalne infrastrukture in daje mnenje k predlogu plana, ki se nanaša predvsem na investicije in investicijsko vzdrževanje na njihovih lokacijah in daje k njim mnenje.
(3) Skupni organ ustanoviteljic – svet županov sprejema svoje odločitve soglasno.
(4) Župani izmed sebe izvolijo predsednika skupnega organa ustanoviteljic – sveta županov, ki tudi predstavlja skupni organ ustanoviteljic, sklicuje in vodi njegove seje, podpisuje njegove odločitve ter skrbi za izvrševanje in koordiniranje njihovega izvajanja.
(5) Skupni organ ustanoviteljic dela na sejah, ki potekajo na kraju, ki se določi na ustanovni seji.
(6) Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za potrebe skupnega organa ustanoviteljic opravlja občinska uprava Mestne občine Novo mesto.
(7) Sredstva za delovanje skupnega organa ustanoviteljic zagotavljajo občine v razmerju glasov članov skupnega organa ustanoviteljic v skladu s finančnim načrtom, ki ga za posamezno proračunsko leto sprejme skupni organ ustanoviteljic na podlagi poslovnika Skupnega organa ustanoviteljic.
(8) Skupni organ ustanoviteljic o svojem delu najmanj enkrat letno oziroma na posebno zahtevo poroča občinskim svetom.
(9) Skupni organ ustanoviteljic o svojih odločitvah redno in sproti obvešča poslovodja (direktorja) družbe.

Sklic organov javnega podjetja, odločanje, pravice in obveznosti ter druga vprašanja, pomembna za delovanje javnega podjetja, se podrobneje opredelijo v družbeni pogodbi.

Sredstva javnega podjetja za opravljanje dejavnosti so dohodki:
– zbrani od plačil za uporabo javnih dobrin,
– pridobljeni s prodajo nepremičnin, s katerimi razpolaga javno podjetje,
– pridobljeni z oddajo v najem in zakup nepremičnin,
– drugi prihodki, ki jih javno podjetje pridobi z opravljanjem storitvene dejavnosti na trgu,
– proračunska sredstva občin ustanoviteljic,
– druga sredstva v skladu z zakonom.

Javno podjetje namenja sredstva za opravljanje svoje dejavnosti v skladu z letnim planom in finančnim načrtom, če ni s tem odlokom ali drugim aktom določeno drugače.

(1) Javno podjetje je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu, povezanim z dejavnostjo, za katero je ustanovljeno, samostojno.
(2) Javno podjetje odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ki je v pravnem prometu.

(1) Javno podjetje opravlja dejavnost gospodarskih družb in vodi evidence o poslovanju ločeno po posameznih dejavnostih in občinah ustanoviteljicah. Bilančni dobiček in izguba iz poslovanja se ugotavljata za vsako občino ustanoviteljico posebej.
(2) O izvrševanju prvega odstavka tega člena se sprejme poseben akt v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega ­odloka.
(3) Če javno podjetje v poslovnem letu izkaže bilančni dobiček pri posamezni občini, ga mora poslovodja (direktor) ob sestavi bilance stanja za to poslovno leto najprej uporabiti za naslednje namene:
– za kritje prenesene izgube, in sicer krije vsaka občina tisti del izgube, ki je nastal v njeni občini,
– za oblikovanje rezerv po zakonu v višini ustanovnega deleža vsakega družbenika, in sicer sorazmerno glede na dobiček, ustvarjen pri posameznem družbeniku.
(4) Po uporabi bilančnega dobička za namene iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena te pogodbe se neporabljen del bilančnega dobička izključno nameni za investicije, obnove ali rekonstrukcije v tisti občini, kjer je dejansko ugotovljen na osnovi rezultatov poslovanja.
(5) Posamezna občina ustanoviteljica je dolžna pokrivati vso izgubo iz poslovanja javnega podjetja, ki nastane pri opravljanju dejavnosti javnega podjetja za področje občine ustanoviteljice oziroma, ki nastane pri opravljanju dejavnosti na njenem teritoriju (tj. območju posamezne občine), in sicer najkasneje v enem mesecu po revidiranju zaključnega računa in po njegovi obravnavi na nadzornem svetu, če iz oblikovanih rezerv ni mogoče pokriti izgube.
(6) Način vodenja poslovnih stroškov in ugotavljanje poslovnih rezultatov se določi s posebnim aktom.

(1) Ustanoviteljice javnega podjetja sprejmejo družbeno pogodbo, v kateri podrobneje uredijo organizacijo in delovanje javnega podjetja, delovanje in odločanje organov in druga vprašanja.
(2) Družbena pogodba in drugi akti ne smejo biti v nasprotju s tem odlokom.

(1) Javno podjetje je dolžno po preteku poslovnega leta ustanoviteljicam dostaviti poslovno poročilo in podatke, ki jih ustanoviteljice potrebujejo za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Prav tako je treba dostaviti vso drugo potrebno dokumentacijo.
(2) Javno podjetje mora dostaviti poslovno poročilo in druge ustrezne dokumentacije roku 1 meseca po potrditvi poslovnega poročila na skupščini javnega podjetja.

S sprejetjem tega odloka in družbene pogodbe preneha mandat nadzornemu svetu in ga na novo imenuje skupščina družbe, direktorju družbe pa se imenovanje nadaljuje v začetek mandata.

(1) Javno podjetje mora prilagoditi svojo organiziranost v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) Splošni akti družbe, ki so v nasprotju s tem odlokom, se morajo uskladiti v roku 1 leta po uveljavitvi te pogodbe, če zakon ne določa drugače.

(1) Do sprejetja področnih odlokov občine, ki bodo urejali načine opravljanja gospodarskih javnih služb gospodarjenja z javnimi komunalnimi objekti, oskrbe industrijskih porabnikov z vodo ter oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, ravnanja s posebnimi odpadki, urejanja javnih tržnic, urejanja javnih sanitarij, urejanja javnih parkirišč na javnih površinah, urejanja javnih parkirnih hiš, odvoza nepravilno parkiranih vozil, izvaja te gospodarske javne službe javno podjetje Komunala, d.o.o., Novo mesto.
(2) V primeru, ko posamezne dejavnosti, določene s strani posamezne občine ustanoviteljice, ne izvaja v celoti samo javno podjetje, lahko delno izvajanje po predhodno pridobljenem soglasju skupščine odda s pogodbo drugi pravni osebi.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Komunala Novo mesto (Uradni list RS, št. 71/94, 48/96 in 40/98).
(2) Do uskladite splošnih aktov javnega podjetja Komunala Novo mesto, d.o.o., s tem odlokom se uporabljajo določbe sedaj veljavnih splošnih aktov javnega podjetja, če niso v nasprotju z določbami tega odloka.

Občine ustanoviteljice so dolžne v roku 6 mesecev po uveljaviti tega odloka sprejeti in podpisati družbeno pogodbo javnega podjetja.

(1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Odlok v Uradnem listu Republike Slovenije objavi Mestna občina Novo mesto, stroški objave bremenijo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke.