Na podlagi 23. člena in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 18. člena Statuta Občine Grosuplje, (Uradni list RS, št. 42/99, 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 35. redni seji dne 30. novembra 2005 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Grosuplje –
Generalni PUP Občine Grosuplje,
in sicer
za PPC I/1 in PPC I/2, PPC I/3, I/4, I/6, I/7 in I/8, PPC I/5 in PPC I/9
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za prostorske planske celote PPC I/1 – Šmarje-Sap in PPC I/2 – Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03, 21/05), I/3, I/4, I/6, I/7, I/8 – južno od Grosupljega (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03), PPC I/5 – Polica (Uradni list RS, št. 15/98, 52/05, 6/03, 124/03, 63/04) in I/9 – Ilova Gora (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03) in se imenuje s skupnim izrazom Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Grosuplje – Generalni PUP Občine Grosuplje.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu s Spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 (Uradni list RS, 3/97, 57/98, 70/98, 21/2001, 87/04 in 136/04) in vsebujejo:
v tekstualnem delu:
– besedilo odloka,
– tabelo Posebnih meril in pogojev s kratkim opisom območja,
– Obrazložitev nekaterih členov Odloka,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij
v grafičnem delu:
– izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za obdobje 1996–2000 na načrtu DKN v merilu 1:5000 in
– prikaz meril in pogojev za posege v celotni občini in znotraj območij urejanja na DKN 1:2500 ali DKN m 1: 5000
– Posebne strokovne podlage na DOF-u v merilu 1:2500 ali 1:5000.
2.a člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje na območjih:
– za katera se s prostorskim planom predvideva urejanje s PUP,
– za katera se predvideva izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljnjem tekstu PIN) v tem planskem obdobju in se območje ureja s PUP le začasno do sprejetja PIN-a in
– za območja, za katera je PIN že izveden in zaključen in se v nadaljnjem obdobju območje ureja s PUP smiselno v skladu z določili odloka zaključenega PIN.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za varovanje okolja in pogojev bivanja,
– merila in pogoje za ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine,
– merila in pogoji za varstvo pred požarom in
– merila in pogoji za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
4. člen
Pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Ocena vplivov na okolje po tem odloku se pridobi pred izdajo gradbenega dovoljenja in je sestavni del projektne dokumentacije. Izdela jo za to področje pooblaščena organizacija.
Nadomestna gradnja (definirana v ZGO-1). Pred izdelavo nadomestne gradnje mora biti izdelan posnetek obstoječe zgradbe, da je mogoče ugotoviti koristno površino zgradbe predvidene za rušenje.
Enostavni objekti – po tem odloku so definirani v skladu z zakonom o graditvi objektov in so pomožni objekti, začasni objekti, vadbeni objekti, spominska obeležja in urbana oprema, za postavitev katerih gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta ali naprave v strnjenem zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču (planski VIII. kategoriji), na katerem je mogoče zgraditi le posamične objekte.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spremenijo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge izboljšave.
Za rekonstrukcijo ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih in komunalnih napravah železniškega, cestnega in TT prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.
Počitniški objekti po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
Razpršena gradnja v tekstu in grafiki po tem odloku so samine in posamezni vikendi, posamezne starejše stanovanjske hiše in s sanacijskim PUP-om legalizirani objekti.
Samine so osamljene kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop ponavadi obkroža sadovnjak.
Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
CKU Območje celostnega komunalnega urejanja – velja za območja, ki so se do sprememb in dopolnitev PUP-a urejala z zazidalnim preizkusom in za večja območja nepozidanega dela naselja, ki nimajo primerne parcelacije. Za ta območja – določena v grafičen delu PUP, se predhodno naredi preveritev območja glede cestne dostopnosti in ostale komunalne infrastrukture. Na dokument preveritve je potrebno pridobiti mnenje občine. Oba dokumenta LI in mnenje občine sta obvezni prilogi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja (podrobnejša obrazložitev v 41.b členu).
Gradbena meja določa skrajni zunanji rob v naselju, do katerega se lahko gradijo objekti in je določena v grafičnem prikazu.
Gradbena linija je črta, do katere morajo vsaj v enem vogalu segati vsi objekti v nizu pozidave in je določena v grafičnem prikazu.
Regulacijska linija je črta, ki omejuje površine, ki so potrebne za izvedbo ali rabo prometnih in drugih javnih površin in je za manjša naselja določena v grafičnem prikazu.
Zeleni rob je obstoječe stanje in v PUP – u prikazan interes po varovanju in ponovni vzpostavitvi ozelenitve robu naselja.
Vedutni rob je posebno izpostavljena lega in vsebina grajenega robu naselja ter kvalitetna stavbna struktura – pogled, ki je opazna kvaliteta z bližnjih urbanih enot.
Ureditev osrednje odprte površine naselja – območje, kjer se dopusti le urejanje prometnega javnega in nejavnega odprtega vaškega obcestnega sveta. Linija ima na nekaterih mestih pomen gradbena meje in drugod kot regulacijska linija.
Vr – vaški rob je območje med stavbnimi zemljišči stanovanjskih in gospodarskih objektov manjših naselij – kompleksi kmetij in krajino, kjer je tradicionalno značilna postavitev kozolcev, pomožnih objektov, ter zasaditev s sadovnjaki. Vaški rob je lahko tudi v kmetijski rabi – vplivno območje ob veduti. Posebnost je vaški rob znotraj naselja Sp. Slivnica, ki je namenjen dopolnilni dejavnosti kmetij – obrt in podobno, kar je navedeno v posebnih merilih in pogojih (točka 3). Vaški rob je prikazan v grafičnih prilogah.
Tn – trajno nezazidljive zelene površine naselja – zelene površine v manjših naseljih, ob sakralnih objektih, na strmem terenu, kjer gradnja ni sprejemljiva ali ob prometnici – preglednost prometa.
Podrobnejša urbanistična preveritev
Urbanistična preveritev se izdela praviloma v območju mestnega jedra, v območju urbanih središč (MJ), v vaških jedrih (VJ) in tudi na parcelah v naselju Grosuplje izven območja mestnega jedra oziroma MJ, ki se nahajajo neposredno ob glavnih ulicah v naselju Grosuplje (ob Adamičevi cesti, ob Ljubljanski cesti do križišča pri TOC II in III, ob Taborski cesti, ob Župančičevi cesti ter Cesti na Krko, Ob Grosupeljščici). Izjemoma je obvezna izdelava tudi v primeru, ko je to navedeno v tabeli v posebnih merilih in pogojih ali v besedilu Odloka PUP.
– Urbanistična preveritev je sestavni del urbanističnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki v manjšem merilu prikaže usklajenost s širšim območjem urejanja v skladu z določili 2. poglavja tega Odloka: izlušči značilni vzorec gradnje, to je gradbene linije, umestitev v ulični niz in druge značilnosti pozidave – struktur fasad in kubusov ter slemenitev.
– V tekstualnem delu se opiše predlagane rešitve, utemeljene na prepoznavnih zakonitostih grajenega tkiva. Kriterije določajo splošna določila PUP-a.
Poselitveno območje – poselitvena območja so območja naselij in območja, predvidena za njihovo širitev, ki so kot takšna določena v prostorskih aktih.
Poseg v prostor pomeni graditev v skladu z zakonskimi določili.
Obstoječa zazidljiva zemljišča so vse parcele, ki so plansko opredeljene kot poselitvena območja in območja za gradnjo zunaj poselitvenih območij.
5. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Grosuplje določajo merila in pogoje za posege v prostor v odprtem prostoru in v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
Oznaka Krajevno ime
PPC I/1 – Šmarje Sap
1_1 Mali vrh pri Šmarju
1_2 Veliki vrh pri Šmarju
1_3 Podgorica pri Šmarju
1_4 Šmarje-Sap
1_5 Paradišče
1_6 Tlake
1_7 Gajniče
1_8 Zgornja Slivnica
1_9 Cikava
1_10 Sela pri Šmarju
1_11 Huda Polica
PPC I/2 - Grosuplje
2_1 Hrastje pri Grosupljem
2_2 Zgornje Brvace
2_3 Spodnje Brvace
2_4 Perovo
2_5 Potok pri Perovem
2_6 Grosuplje
2_7 Jerova vas
2_8 Brezje pri Grosupljem
2_9 Čemetija
2_10 Benat
2_11 Praproče
PPC I/34678
južno od Grosupljega
3_1 Spodnje Blato
3_2 Gatina, Gmajna
3_3 Spodnje Duplice
3_4 Veliko Mlačevo, Boštanj
3_5 Malo Mlačevo
3_6 Lobček
PPC I/34678
južno od Grosupljega
4_1 Vino
4_2 Bičje
4_3 Pece
4_4 Podgorica pri Št. Juriju
4_5 Smrjene
4_6 Udje
4_7 Vrbičje
4_8 Rogatec
4_9 Medvedica
4_10 Ponova vas
4_11 Mala vas
4_12 Kobiljek
4_13 Št. Jurij
4_14 Cerovo
4_15 Spodnja Slivnica
PPC I/5 Polica
5_1 Dobje
5_2 Mala Stara vas
5_3 Velika Stara vas
5_4 Zgornje Duplice
5_6 Peč
5_7 Dole
5_8 Polica
5_9 Blečji vrh
5_10 Kožljevec
5_11 Troščine
5_12 Dolenja vas
5_13 Gorenja vas
5_14 Mali Konec
PPC I/34678
južno od Grosupljega
6_1 Plešivica pri Žalni
6_2 Na Šoli
6_3 Lučki cestarji
6_4 Luče
6_5 Male Luče (Staje)
6_6 Mala Žalna
6_7 Velika Žalna
6_8 Velika Loka, Dole
6_9 Mala Loka
PPC I/34678
južno od Grosupljega
7_1 Predole
7_2 Velika Račna
7_3 Mala Račna
7_4 Čušperk
7_5 Zagradec pri Grosupljem
PPC I/34678
južno od Grosupljega
8_1 Velike Lipljene
8_2 Rožnik, Cerovica
8_3 Železnica
8_4 Male Lipljene
8_5 Škocjan
8_6 Zabukovje
PPC I/9 Ilova Gora
9_1 Velika Ilova Gora
9_2 Mala Ilova Gora
9_3 Gaberje
9_4 Kurja vas
PPC I/1 – Šmarje Sap
1_1 Mali vrh pri Šmarju
1_2 Veliki vrh pri Šmarju
1_3 Podgorica pri Šmarju
1_4 Šmarje-Sap
1_5 Paradišče
1_6 Tlake
1_7 Gajniče
1_8 Zgornja Slivnica
1_9 Cikava
1_10 Sela pri Šmarju
1_11 Huda Polica
PPC I/2 – Grosuplje
2_1 Hrastje pri Grosupljem
2_2 Zgornje Brvace
2_3 Spodnje Brvace
2_4 Perovo
2_5 Potok pri Perovem
2_6 Grosuplje
2_7 Jerova vas
2_8 Brezje pri Grosupljem
2_9 Čemetija
2_10 Benat
2_11 Praproče
PPC I/34678
južno od Grosupljega
3_1 Spodnje Blato
3_2 Gatina, Gmajna
3_3 Spodnje Duplice
3_4 Veliko Mlačevo, Boštanj
3_5 Malo Mlačevo
3_6 Lobček
PPC I/34678
južno od Grosupljega
4_1 Vino
4_2 Bičje
4_3 Pece
4_4 Podgorica pri Št. Juriju
4_5 Smrjene
4_6 Udje
4_7 Vrbičje
4_8 Rogatec
4_9 Medvedica
4_10 Ponova vas
4_11 Mala vas
4_12 Kobiljek
4_13 Št. Jurij
4_14 Cerovo
4_15 Spodnja Slivnica
PPC I/5 Polica
5_1 Dobje
5_2 Mala Stara vas
5_3 Velika Stara vas
5_4 Zgornje Duplice
5_6 Peč
5_7 Dole
5_8 Polica
5_9 Blečji vrh
5_10 Kožljevec
5_11 Troščine
5_12 Dolenja vas
5_13 Gorenja vas
5_14 Mali Konec
PPC I/34678
južno od Grosupljega
6_1 Plešivica pri Žalni
6_2 Na Šoli
6_3 Lučki cestarji
6_4 Luče
6_5 Male Luče (Staje)
6_6 Mala Žalna
6_7 Velika Žalna
6_8 Velika Loka, Dole
6_9 Mala Loka
PPC I/34678
južno od Grosupljega
7_1 Predole
7_2 Velika Račna
7_3 Mala Račna
7_4 Čušperk
7_5 Zagradec pri Grosupljem
PPC I/34678
južno od Grosupljega
8_1 Velike Lipljene
8_2 Rožnik, Cerovica
8_3 Železnica
8_4 Male Lipljene
8_5 Škocjan
8_6 Zabukovje
PPC I/9 Ilova Gora
9_1 Velika Ilova Gora
9_2 Mala Ilova Gora
9_3 Gaberje
9_4 Kurja vas
in za vsa naslednja območja v posamezni PPC:
– razpršena gradnja,
– najboljša in druga kmetijska zemljišča,
– gozdne površine,
– vodne površine,
– rekreacijska območja,
– območja za pridobivanje rudnin,
– komunalne objekte,
– območja izključne rabe za potrebe obrambe,
– prometne površine in drugo.
6. člen
Osnovna načela za urejanje naselij in odprtega prostora so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– ohranjanje narave in varovanje kulturne dediščine,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
7. člen
Skupna merila veljajo za vsa poselitvena območja in za ostale rabe prostora občine, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
Skupna merila in pogoji ravno tako ne veljajo, če se parcela oziroma gradbena parcela nahaja znotraj območja varovanja. V tem primeru se vedno upoštevajo najstrožji pogoji.
1. VRSTE POSEGOV V PROSTOR
1.1 POSELITVENA OBMOČJA
8. člen
V poselitvenih območjih, namenjenih poselitvi, so dopustni naslednji posegi:
1a) gradnja eno- ali dvostanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov – do obsega eno- ali dvostanovanjskih objektov in dvojčkov),
1b) gradnja eno ali večstanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih objektov in povečanje števila stanovanjskih enot,
2) gradnja objektov osnovne preskrbe (trgovine z dobrinami vsakdanje rabe, predvsem prehrambenimi blagom (živili), gospodinjskimi potrebščinami, tobačnimi izdelki ter ne-prehrambenimi izdelki kratkotrajne rabe (šolske potrebščine, perilo, kozmetika ipd.),
3) gradnja objektov storitvene dejavnosti,
4) gradnja objektov centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva ter kulture,
5) gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
6) gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo se ne smejo graditi v vaseh, če skupna površina (staro in novo – BEP) presega 500 m2,
7) gradnja gospodarskih objektov, kozolcev in hlevov. BRT tlorisne površina enega objekta ne sme presegati 450 m2,
8) gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
9) postavitev enostavnih pomožnih objektov na gradbeni parceli, če so osnovni objekti legalne gradnje in upoštevaje Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04) v nadaljnjem tekstu Pravilnik o objektih 130/04,
10) postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, urbane opreme, reklamnih panojev in neprometnih znakov upoštevaje Pravilnik o objektih 130/04 in veljavnih občinskih odlokov in pravilnikov,
11) postavitev začasnih objektov za prireditve upoštevaje Pravilnik o objektih 130/04,
12) rekonstrukcije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje isto-namenskih objektov ter tekoča vzdrževalna dela, če je osnovni objekt zgrajen z veljavnim gradbenim dovoljenjem ali drugim upravnim dovoljenjem upoštevaje Pravilnik o objektih 130/04,
13) spremembe namembnosti v obstoječih objektih v kolikor nove dejavnosti ne povzročajo motenj v okolju, velikost gradbene parcele pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost pod enakim pogojem kot v točki 12. V mestnem jedru je dopustna sprememba namembnosti pritličnih delov stanovanjskih objektov v mirno mestotvorno dejavnost – osnovna oskrba, specialne trgovine z drobnimi predmeti; osebne storitve – frizerski salon, kozmetični salon, brivec, zobni-tehnik, specialistična zdravstvena ordinacija, optik, javna infrastruktura – knjižnice, odvetniške pisarne, notariati, računovodske storitve, tečaji (šiviljski, računalniški, jezikovni); servisne dejavnosti – čevljar, urar, šivilja, pekarna peciva – slaščic po naročilu, slaščičarna, servis malih gospodinjskih aparatov in podobno. Sprememba namembnosti iz poslovne namembnosti v stanovanjsko v pritličju objekta ni dopustna. Dopustna je tudi gradnja navedena v posebnih določilih za posamezne lokacije.
14) urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, javno dobro,
15) gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
16) gradnja objektov za šport in rekreacijo,
17) gradnja proizvodnih objektov in začasnih objektov za skladiščenje,
18) gradnja parkirišč za tovorna vozila, ureditev odprtih površin za skladiščno in gradbeno dejavnosti,
19) gradnja in zunanja prometna ureditev, postajnih in spremljajočih objektov za javni potniški in tovorni promet (pretovor) za območja glavne avtobusne postaje in železniških postaj,
20) postavitev gostinskih vrtov – začasni objekti za opravljanje gostinske dejavnosti v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04.
1.2 OBSTOJEČA ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ (VIII. KATEGORIJA)
9. člen
Na območjih razpršene gradnje oziroma gradnje zunaj poselitvenih območij, ki so določene s prostorskim planom Občine Grosuplje, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v alineah 1a, 7, 9, 10, 12 in 15 8. člena točke 1.1. tega odloka, kadar gre za dopolnitve osnovne dejavnosti ali zgostitve območij.
Izjemoma je na obstoječih zazidljivih zemljiščih objektov razpršene gradnje oziroma legalne gradnje zunaj poselitvenih območij razen pri vikendih, komunalnih objektih in drugih stavbah, ki niso primerne za bivanje, možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine. Prostori za gospodarske dejavnosti skupaj ne smejo presegati 200 m2.
Dopustna je sprememba namembnosti iz vikend objekta v stanovanjski objekt, če je zagotovljena komunalna oprema gradbene parcele in prometni dostop do javne prometne komunikacije.
Kadar je v grafičnih predlogah o posameznih posegih za območja razpršene gradnje drugače določeno, se ne glede na določila prvega in drugega odstavka tega člena, splošne smernice iz tega člena uporabljajo podrejeno določilom v grafičnem delu PUP-a v povezavi s Tabelo posebnih meril in pogojev.
Na območjih razpršene gradnje se dopušča izraba alternativnih energetskih virov: sončne energije za individualno oskrbo, geo-termalne energije – toplotne črpalke in vetrne energije – vetrnice (v kolikor so slednje opazne le lokalno).
1.3 POVRŠINE, KI NISO NAMENJENE POSELITVI
10. člen
Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora in
– da ne porušijo ekološkega ravnovesja prostora.
– Na površinah, ki niso namenjene poselitvi, se dopušča postavitev objektov za oglaševanje v skladu s Pravilnikom o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (Uradni list RS, št. 98/2005); določilo velja v navezavi na 11., 12. in 14. člen odloka.
11. člen
Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
1) na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope ...,
2) rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta,
3) gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
4) gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
5) agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
6) terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od 20%,
7) namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
10) sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije,
11) vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
12) vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ribogojnice,
13) čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
14) postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
16) – gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obrambe – možna izključna raba,
17) ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov.
12. člen
Na drugih kmetijskih zemljiščih je poleg posegov iz prejšnjega člena tega odloka dovoljena:
1) ureditev površin za šport in rekreacijo, kadar gre samo za ploskovni poseg v prostor, ki je opredeljen v planskem aktu občine, dovoljena je postavitev ograj ob igriščih v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
7) Za posamezna rekreacijska območja – z oznako ZS, je v posebnih določbah navedeno – (tabela posebnih meril in pogojev), kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, za dopustitev uporabe območja za v planu določen namen.
13. člen
Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin. Preostali humus je dovoljeno prodati.
14. člen
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju z določili Zakona o gozdov in ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti. Poseganje v gozd je dovoljeno, če je poseg v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom območja in enote.
Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
1) postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
2) gradnja lovskih objektov, ob pogoju skladnosti s Prostorskim planom Občine Grosuplje, določili Zakona o Gozdovih in gozdno-gojitvenim načrtom in soglasjem lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje. Sprememba namembnosti teh objektov ni dopustna. Objekt se po prenehanju funkcije odstrani na stroške zadnjega lastnika objekta,
3) gradnja ali postavitev objektov, opredeljenih v točkah 2, 4, 10, 11, 12, 13, 14 in 16 11. člena tega odloka, pri čemer je potrebno za gradnjo enostavnega objekta predhodno soglasje Pristojnega zavoda za Gozdove,
4) gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest, vlak in ostalih transportnih poti,
5) postavitev obor ob enakih pogojih kot v drugi alineji tega odstavka.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdovi (vlake). Prometnice, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so organizirana primerna obračališča...
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristiko kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– gozdne otoke znotraj naselij in v kmetijski krajini in
– avtohtono obrežno vegetacijo.
Za posege v gozdove je pred izdajo dovoljenja potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
Ravnanje z gozdovi je na območjih ohranjanja in varovanja naravne ali varstva kulturne dediščine potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom.
V varovalnih gozdovih so dopustni le posegi, ki jih predpisuje uredba o razglasitvi za varovalni gozd.
Začasni objekti
15. člen
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Začasni objekti morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Lokacijo potrdijo pristojne občinske službe.
Začasni objekti, ki so v Pravilniku o objektih 130/04 opredeljeni kot enostavni objekti, se lahko izvedejo po pogojih, ki jih predvideva navedeni pravilnik.
V tabeli s posebnimi merili in pogoji je za nekatere rekreacijske površine predpisana dopustna gradnja oziroma postavitev objektov, od katere odstopanja niso dopustna.
Prometne površine
16. člen
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi brez soglasja upravljalca cest.
Varovalni pas znaša merjeno od zunanjega roba cestnega sveta na vsaki strani gospodarske javne infrastrukture:
2 m – za javno pot (občinski odlok o cestah),
4 m – napajalno mestno cesto (občinski odlok o cestah),
4 m – za lokalno cesto (občinski odlok o cestah),
4 m – za kategorizirano občinsko cesto (občinski odlok o cestah),
5 m – za državno kolesarsko stezo,
15 m – za regionalne cest,
25 m – za glavne ceste,
40 m – za avtoceste.
Na obstoječih objektih v varovalnih pasovih so dovoljena le vzdrževalna dela. Za območje prepovedi gradnje ob cesti se šteje 1 m širok pas od roba utrjenega zemljišča oziroma parcelne meje. V varovalnem pasu javne ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasji upravljavca in lastnika ceste.
V skladu z Odlokom o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 14/00) je potrebno za gradnjo škarp v varovalnem pasu občinskih cest pridobiti soglasje upravljalca. Minimalni obvezni odmik škarpe je 1 m od utrjenega roba cestnega sveta (velja tudi za temelje).
Za novo načrtovana zazidljiva območja je potrebno dosledno izvajati koncept urejenih dostopnih poti, ki jih investitorji lahko odstopijo v javno dobro, ali pa morajo lastniki sami zagotavljati osnovni standard: vzdrževanje, odvoz odpadkov, pluženje, položitev kanalizacije, vodovodov in ostale infrastrukture.
Gozdne prometnice se lahko grade le tako, da prenesejo osno obremenitev 10 t in da imajo urejena obračališča.
Za vse posege v 200-metrskem progovnem pasu železnice (merjeno od osi tira na vsako stran železniške proge) je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnja protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge (Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o graditvi gradbenih objektov in drugih objektov... v varovalnem progovnem pasu).
Za vsak objekt, ki bo lociran v železniškem varovalnem pasu, si bodo morali investitorji pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije za železniški promet RS.
Vodne površine
17. člen
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in ogrožene površine – erozijska območja in poplavna območja predstavljajo območja ogrožanja zaradi voda in istočasno tudi ogroženosti naravnega resursa – vode in so predmet varovanja.
Za posege graditve v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasja upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo ter upoštevati pogoje Zakona o varstvu okolja.
Gradnja na območju varstva vodnih virov je dopustna le v skladu z določili občinskih odlokov o zavarovanju območij.
V skladu s 86. členom Zakona o vodah ZV1 – (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Gradnja in drugi posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5 m od meje vodnega zemljišče (v posebnim merilih in pogojih za posamezna območja urejanja so navedeni primeri zahtevanega 10-metrskega odmika za posege na posameznih lokacijah – obvezno izhodišče Prostorskega plana Občine Grosuplje) je prepovedana, razen v primerih navedenih v 37. členu ZV1 (kot mejo vodnega zemljišča se šteje zgornji rob brežine vodotoka):
1) gradnjo objektov javne infrastrukture,
2) gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem in drugih zakonih,
3) ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
4) gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
5) gradnja objektov, namenjenih varstva voda pred onesnaženjem in gradnja objektov namenjenih obrambi države, za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (varovanje ljudi, živali in premoženja), ter izvajanju nalog policije.
6) za obstoječe objekt in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena ZV1 – Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (most ali propust na javnih cestah).
Gradnja mostov in cest v območju vodotokov mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo min. 50 cm varnostne višine.
V primeru, da je nova gradnja predvidena v že obstoječem strnjenem naselju in se le to nahaja v poplavnem območju, morajo biti kote pritličja objekta dvignjene vsaj 50 cm nad koto visokih voda s povratno dobo 100 let, če se s tem ne bo poslabšala poplavna varnost ostalega območja in ne bo škodljivih vplivov na vode in vodni režim vodotoka, kar mora biti v hidravlični presoji razvidno in nedvoumno prikazano.
Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom strinjajo mejaši. Investitor mora v vsakem primeru zagotoviti ustrezno čistost vode pred vrnitvijo v naravni vodotok ali naravo. Za tovrstni poseg mora investitor in /ali lastnik pridobiti mnenje Zavoda za Ribištvo Slovenije in soglasje pristojne ribiške družine, ki upravlja s tem vodnim virom. Dovoljena je tudi drugačna ureditev zajema vode, ob upoštevanju predpisov, ki urejajo kvaliteto voda in ribištvo. Za vsak poseg, ki pomeni uporabo vode iz naravnega vodotoka, oziroma predstavlja neposredno rabo vode navedeno v 125. členu ZV, je potrebno pridobiti Vodno dovoljenje. Za vsak poseg, ki pomeni uporabo vode iz naravnega vodotoka, oziroma predstavlja neposredno rabo vode navedeno v 125. členu ZV, je pred izdajo Vodnega soglasja pridobiti še Vodno dovoljenje.
V interesu varovanja vodnih površin se upoštevajo naslednje omejitve:
objekti morajo biti obvezno priključeni na obstoječo komunalno infrastrukturo, vse tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva tovrstna zakonodaja. Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno urediti v skladu z 92. členom ZV (Zakon o vodah), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike. Pri tem mora biti ponikalnica locirana izven vpliva povoznih in manipulacijskih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana.
18. člen
Rekreacijske površine ZS so definirane in prikazane v skladu z določili prostorskega plana občine in obsegajo:
– območja za sprehajanje v naravnem okolju (ob ribniku, ob vodotoku),
– smučišče – skakalnica,
– športno strelišče,
– igrišče za tenis,
– igrišča za športe z žogo,
– vzletišče,
– območje za vrtičkarstvo in
– hipodrom.
Na območjih, opredeljenih kot rekreacijske površine, so dopustni naslednji posegi:
1) gradnja objektov namenjenih izključno športno rekreacijskim namenom,
2) v kolikor so stavbna zemljišča opredeljena že v prostorskem planu gradnja servisnih in gostinskih objektov in sprememba namembnosti v le-te, ki ne smejo presegati 10% grajenih površin namenjenih športu in rekreaciji; gradbeno dovoljenje za gostinske objekte se sme izdati šele po zgrajenih športnih objektih in pridobljenem uporabnem dovoljenju,
3) gradnja oziroma postavitev objektov iz točk 10, 11, 12, 14 in 15 iz 8. člena in
4) podrobnejša merila in podrobnejše opredelitve so dodatno navedene v tabelah posebnih meril in pogojev za posamezno območje urejanja rekreacijskih površin.
V prihodnje se za celovito urejanje teh območij predvideva izdelava izvedbenih načrtov.
2. OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
2.1 URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
19. člen
Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja (značilne strukturne elemente krajine in podobo krajine),
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (kadar to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma z opornim zidom, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– varovane robove naselij in
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora je potrebno uporabljati naravne materiale.
Z izborom lokacije, orientacije objektov in ustreznimi odmiki med njimi se mora:
– omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjšanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju,
– zmanjšati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture ali ogrevanja vasi z enega kurišča,
– pri projektiranju je potrebno upoštevati možnosti koriščenja lokalnih energetskih virov.
Objekte, ki mejijo na območja gozdnih površin je potrebno načrtovati tako, da ostane gozdni rob nepoškodovan, novi objekti naj bodo od gozdnega roba odmaknjeni za drevesno višino odraslega gozdnega sestoja.
20. člen
V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in brez enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5 m od roba cestnega sveta, odstopanje mora pripravljavec projektne dokumentacije posebej argumentirati.
Brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča se sme izdati gradbeno dovoljenje, oziroma zgraditi enostavni objekt – stavbo v kolikor so zadoščeni predhodni pogoji v tem členu in znaša odmik objekta od sosednjega zemljišča vsaj 4 m.
Minimalni odmiki ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč:
– za objekte z gradbenim dovoljenjem in enostavne objekte, ki so višji od 3 m merjeno od terena do kapi, vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta a nikoli manj kot 1,5 m od sosednje parcele (klet se šteje kot objekt), zunanji rob strešne konstrukcije z žlebom minimalno 0,5 m od parcelne meje, kadar ne gre za vrstno gradnjo ali dvojčke,
– za enostavne objekte, ki so maksimalne višine 3 m, merjeno od terena do kapi (Pravilnik o objektih 130/04) je minimalen obvezni odmik stene in temeljev 1 m od meje, strešine pa 0,5 m od meje,
– za enostavne objekte, ki niso stavbe 0,5 m od meje,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot je nujno zaradi požarne varnosti glede na namembnost obstoječega in novega objekta (npr. skedenj zgrajen na parcelni meji sosednje gradbene parcele za zagotovitev požarne varnosti pogojuje večji odmik),
– ograje so ob soglasju lastnikov sosednjih zemljišč lahko postavljene na mejo,
Vsaka projektna dokumentacija mora vsebovati tudi določila, ki urejajo zunanje površine, vključno z lokacijo in odvodnjavanjem parkirišč in dovoznih poti, ograjami in zasnovo zelenih površin. Obvezna sestavina projekta za gradbeno dovoljenje je zunanja ureditev vsaj v merilu 1:200.
Pri določbah za zunanje ureditve je treba zagotoviti skladnost s Pravilnikom o objektih 130/04.
Širitvena in funkcionalna merila za urejanje vodilnih naselij Grosuplje, Šmarje-Sap
20.a člen
Širitvena in funkcionalna merila določajo vsebino, vrsto in obliko novih posegov v prostor glede na predvideno funkcijo območja v naselju.
Novogradnje in nadomestne gradnje in drugi posegi v prostor kvalitetnejše pozidave, morajo težiti k homogenosti posameznih morfoloških enot. Zato je dovoljena le gradnja po funkciji in tipologiji podobnih objektov, ki se prilagajajo okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam, oziroma se povezujejo s prisotnimi poselitvenimi jedri v morfološke prepoznavne in zaokrožene celote. Novogradnje se lahko gradijo na gradbenih parcelah, ki so po obliki in velikosti prilagojene parcelnemu vzorcu, značilnemu za obravnavano območje. Novogradnje je potrebno smiselno vključevati v nove celote. Dopušča se formiranje mestotvornih funkcij s sodobno arhitekturo.
Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožujejo funkcionalno in oblikovno homogene morfološke enote. Velja načelo, da se z novimi objekti korigirajo estetsko ali funkcionalno neustrezne situacije v naseljih.
V delih naselij s kmetijsko funkcijo je potrebno vse nove posege v prostor podrejati kmetijski organizaciji prostora. Gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje je dovoljena v okviru obstoječe kmetije. Novogradnje v okviru obstoječih kmetij morajo ohranjati merilo in velikost (strukturo) krajevne pozidave.
Oblikovanje stavbne mase
21. člen
Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
– velikosti,
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov,
– barvi in teksturi streh in fasad.
22. člen
Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja oziroma zaselka.
Pri rekonstrukciji več-stanovanjskih objektov se dopušča poseganje v fasadni plašč objekta le tako, da se sprememba izvede v celotni vertikali enotno in se s tem izboljša izgled in funkcija celotnega objekta. Vedno se upošteva osnovne oblikovalske vzorce ostalih objektov izvedenega ZN.
Pri vseh stavbah za bivanje ali delo je dovoljeno graditi klet, če to ni v nasprotju z varovanjem območja.
Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja največ 1,00m nad terenom. V primerih gradnje v strmem terenu, kjer je objekt vsaj z eno stranico vkopan v teren za celo etažo, je pri skupni višini objekta potrebno kletno etažo šteti za eno od etaž nad terenom.
Objekti – stavbe v ruralnih naseljih ne smejo presegati višine K+P+1+M, pri čemer kolenčni zid ne sme presegati 60 cm in je klet zgrajena v skladu z določili prejšnjega odstavka. V primeru, da je objekt zgrajen le do višine P+M, je dovoljena maksimalna višina kolenčnega zidu do 1,20 m. Pri pritličnih objektih mora biti višina kapi poravnana s ploščo.
Zasnove stavbnih mas morajo izhajati iz osnovnih likovnih teles in njihovih kompozicij, oblikovanih v skladu s principi adicije, substrakcije in sorodnih konceptov. Samostojno stoječe stavbno telo mora biti zasnovano na podolgovati tlorisni zasnovi (razmerje približno 1:1,4). Za objekte znotraj naselja Grosuplje, ki niso v območju E, S, V, SK in K ali so zgrajeni na podlagi določil PIN, ne velja navedeno strogo oblikovalsko določilo. Dopušča se svobodnejše oblikovanje, v kolikor je objekt samostojen, predstavlja plombo v stavbni liniji, oziroma ni del morfološke enote z jasno kompozicijo in definiranim razmerjem stranic. Dodajanje stavbnih elementov, ki ne izhajajo iz arhitekturne zasnove objekta in ne iz graditeljskega izročila okolja, ni dovoljeno (stolpiči, erkerji, pomoli in izzidki in njihove izpeljanke). Lom vzdolžnih stranic objekta je dovoljen, kjer to narekujejo konfiguracija terena ali lomljena linija parcelne meje.
V pretežno ruralnih naseljih morajo biti strehe dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v poselitvenih enotah. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Podaljšana strešina ima lahko za 10% nižji naklon od osnovne strešine, vendar mora biti krita z isto vrsto kritine. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapjo (tradicionalna oblika napušča). V navezavi s 33.c, 33.g, 34. in 35. členom se upošteva naslednje določilo: za večje kmetijske in gospodarske objekte veljajo manj stroga določila glede naklonov strehe. Strehe imajo lahko bolj položen naklon in obliko, ki se prilagaja tehnologiji gradnje (npr. gradnja z lepljenimi nosilci, ki zahteva svobodnejšo obliko strehe, dopušča se rahlo napeto streho v loku; žagasta streha ni dopustna). Določilo velja zunaj naselja Grosuplje v ureditvenih enotah vas (V), vaški rob (Vr), kmetije (K) in delavnice (D).
Sestavljen tloris: predvsem v predelih K, kjer je zaradi goste poselitve ali poplavljenosti terena omejeno število etaž objektov na K+P+M ali P+M se dopušča delitev stanovanja na dve stavbi in sicer del stanovanjskih prostorov, ki predstavljajo klet, kurilnico, garažo, sobo za goste, zimski vrt in letno kuhinjo ali podobno, se lahko izvede v drugem objektu, ki je s primarno stanovanjsko enoto lahko povezan z ozkim pokritim po možnosti ogrevanim prehodom (hodnikom ali stopniščem) maksimalne svetle širine prehoda 1,6 m. Drugi objekt mora biti umaknjen v globini gradbene parcele. Le v primeru izredno ozke parcele ali lege v strmem terenu, je dopustna lokacija dela prostorov z garažo ob prometnici.
V pretežno urbaniziranih naseljih, kjer ni splošnih omejitev naklonov, oblik in materialov za strehe, je potrebno upoštevati določila 20. in 21. člena tega odloka.
V ruralnih naseljih je odpiranje strešin dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5°.). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
V tipično ruralnih naseljih je prepovedana gradnja teras v nadstropju, odprtih balkonov in lož. Dovoljena je gradnja gankov, posebej na stranskih fasadah in značilnih dolenjskih pokritih balkonov na fasadi objekta v bregu.
Pomožni objekti morajo biti zasnovani skladno z določili Pravilnika o objektih 130/04. Oblikovani so lahko le skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta odnosno lokalnega izročila. Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem materialu in naklonu oziroma z manjšim naklonom, kot ga ima osnovna streha, ki je za kritino še sprejemljiv, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Dopušča se izvedba ravne pohodne strehe ob objektu v strmem terenu – kot terase ali pokrita z rušo kot del vrta, če je pomožni objekt prislonjen k osnovnemu objektu v bregu, ter nobena stranica pomožnega objekta ni vidna z javne prometne komunikacij.
Na gradbeni parceli legalno zgrajene vikend hiše v območju R, W ali EW, se dopušča enostavne objekte – pomožne objekte, za lastne potrebe na naslednji način: vse stavbe enostavnih objektov skupaj, ki niso infrastrukturni pomožni objekti (razen bazenov, ki se jih dopušča le v skladu z zadnjim odstavkom tega člena,) naj ne presegajo 30 m2 tlorisne površine.
Vetrolov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Vrtne ute so lahko postavljene v skladu s tipologijo vrtnega paviljona nad okroglim, kvadratnim ali pravokotnim tlorisom in ustrezno krite, če je to v skladu z zasnovo osnovnega objekta.
Kozolci morajo biti zgrajeni v skladu s tipologijo objekta.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja. V ureditvenih enotah vas (V), kmetije (K) in vaški rob (Vr) je možna gradnja samostojnih stolpnih silosov z upoštevanjem prvega odstavka tega člena; določilo velja v navezavi na 33.c, 33.g, in 34. člen tega odloka.
Za pomožne kmetijske objekte: senikov, krmišč, molzišč, koritasti silos in hlevskih izpust velja, da jih je dopustno graditi le v območjih K, V, Vj in ob obstoječih kmetijah ter v pogojno zazidljivem območju kmetije, kot to določa Pravilnik o objektih 130/04.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen v skladu s pravilnikom Pravilnik o objektih 130/04 in za druge potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi, drugimi nesrečami in varstva voda. Ograjevanje z drugim namenom je prepovedano tudi v pasu vaškega robu.
V vaških jedrih naj bodo ograje le v liniji z objekti z veljavnim GD. Enako velja za zasaditev žive meje. Višina medsosedskih ograj naj bo maksimalno 1,20 m (lesena ali žičnata). Pri postavitvi ograj je potrebno upoštevati pogoje upravljavcev infrastrukturnih objektov. Konstrukcije in oblikovni izraz ograje morata biti prilagojeni tipologiji naselja, tipi in materiali ograj morajo biti v naseljih čim bolj enotni.
Za gradnjo pomožnega objekta za lastne potrebe – bazena za kopanje je obvezno soglasje– Javnega Komunalnega podjetja Grosuplje.
23. člen
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih ni dopustno.
Gradbeni materiali
24. člen
Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Kritine iz sodobnih materialov morajo biti po teksturi in barvi skladne s tradicionalno kritino. Strešne kritine, ki vsebujejo strupene vsebnosti, ki se izločajo z meteornimi vodami, na območjih varstva vodnih virov in v območjih vasi in enodružinske gradnje izven vodilnih naselij, niso dopustne (možnost uporaba kapnice za sanitarno vodo ali za zalivanje vrtov).
Pri objektih, ki niso namenjeni bivanju, se kritina v skladu z ostalimi določili tega odloka prilagodi arhitekturni zasnovi objekta.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih na gradbeni parceli, streha je lahko šotorasta.
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
25. člen
Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
2.2 OBLIKOVANJE DRUGIH POSEGOV
26. člen
Ureditve vodotokov in hudournikov na kmetijskih in urbanih površinah so nujno potrebne in to z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.
Pri načrtovanju in gradnji ribnikov in ribogojnic je potrebno vse posege v prostor zasnovati tako, da se prilagajajo obstoječim krajinskim značilnostim. Tlorisne zasnove ribnikov morajo posnemati naravne oblike jezer in ribnikov. Robovi območja ribogojnice morajo biti ozelenjeni. Velikost posegov je odvisna od pretočnosti napajalnih vodotokov. Dovoljena je gradnja spremljajočih objektov v skladu s pripadajočo tipologijo.
27. člen
Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Goloseki na gozdnih površinah niso dovoljeni.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.
28. člen
Vse opuščene peskokope in manjše kope je z rudarskimi načini dela dopustno sanirati le v skladu z Zakonom o rudarstvu (ZRud) (Uradni list RS, št. 56/99, dop. 2003). Sanacija opuščenih površinskih kopov z rudarskimi metodami dela, so rudarska dela iz 4. člena ZRud. Rudarska dela se lahko izvajajo (40. člen) le na podlagi Dovoljenja za izvajanje rudarskih del (opredeljena so v 50. členu ZRud).
Izkoriščanje mineralnih surovin bo možno samo v skladu z Zakonom o rudarstvu, na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti nahajališč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, pripravljenem načrtu ureditve in pridobljeni koncesiji za izkoriščanje naravnih virov ter na podlagi Dovoljenja za izvajanja rudarskih del.
Novi posegi na območjih pridobivanja mineralnih surovin se izvajajo v skladu z določili Izvedbenih načrtov.
V skladu z Zakonom o graditvi objektov – 208. člen in 96. členom ZRud se dopušča poseg z navedbo v lokacijski informaciji, da je posamezno območje opredeljeno kot območje za pridobivanje mineralne surovine ter se lahko znotraj območja dopušča gradnja za potrebe opravljanja dejavnosti opredeljene v namenski rabi dotičnega območja.
29. člen
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami. Na enak način se lahko zavarujejo strma pobočja nelegalnih kopov z deli, ki ne sodijo med dela po rudarskih metodah iz 4. člena Zrud. Samosanacija odprtih kopov se ne opredeli kot poseg v prostor.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zazelenjeni.
30. člen
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Ulična oprema, turistične oznake, napisi in reklame, neprometni znaki
31. člen
Ulična oprema in turistične oznake morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih ljudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame v ruralnih naseljih ne smejo biti postavljeni nad višinsko koto slemena hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m nad pločnikom.
Ulična oprema, turistične oznake, objekti za oglaševanje in neprometni znaki so dopustni v skladu z veljavnimi Odloki in Pravilniki ter katastrom.
V območjih naselij Grosuplje in Šmarje Sap se javna oglasna in javna plakatna mesta postavljajo po katastru reklamnih mest. Mega-panoje se postavlja po katastru za mega-panoje. Katastre lokacij teh objektov je izdelala in vzdržuje Občina Grosuplje.
2.3 DOVOLJENI POSEGI V PROSTOR IN OBLIKOVALSKI POGOJI V POSAMEZNIH OBMOČJIH V PODROBNEJŠIH NAMENSKIH RABAH
32. člen
Območje občine se deli na štiri značilne enote:
– Poselitev – druga naselja
– Območja zazidljivih zemljišč izven strnjenih naselij
– Območja, ki niso namenjena poselitvi
– Pretežno območje v UZ – urbanistični zasnovi.
Za posamezno vrsto namenske rabe je pripisana predpisana stopnja dopustne obremenitve s hrupom (Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Hrupne cone so določene na podlagi namenske rabe prostora in verjetnega zatečenega stanja na podlagi izdanih upravnih dovoljenj v preteklosti. Hrupne cone so od primera do primera glede na dejansko stanje področja – lege v prostoru podrobneje navedene v posebnih merilih in pogojih.
Novi posegi ne smejo slabšati pogojev bivanja in dela dosedanje ureditve v prostoru (40.d člen).
(stolpca sta prikazana v tabeli posebnih meril in pogojev)
Ureditvena enota enodružinska zazidava E (II. območje varstva pred hrupom)
33.a člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
Dovoljene so podolgovate tlorisne zasnove objektov, lahko s poudarjenim osno simetričnim centralnim delom ali zasnove v obliki črke »L« ali lomom stranic zaradi prilagoditve terenu ali parcelni meji.
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.4 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), ki velja tudi pri ostalih oblikah za glavni tlorisni gabarit,
– višina: max. K+P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°.
Objekti za centralne dejavnosti, v kolikor ne povzročajo večjih obremenitev za okolje, kot so dopustni za čista stanovanjska območja in ostali objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici),
– višina: max. K+P+1+M, kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 35° do 40°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim osebam.
– Prostostoječi pomožni objekti – stavbe morajo imeti podolgovat tloris 1:1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici) in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 40°, če to ni v nasprotju z značilno tipologijo objekta.
Za vse vrste objektov zgrajenih brez upravnih dovoljenj do datuma sprejema teh sprememb in dopolnitev PUP, se ob legalizaciji dopušča tudi naklon strehe do 45°.
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) se dopušča uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 12, 13, 14, 15
Ureditvena enota enodružinska zazidava – EW (II. območje varstva pred hrupom)
33.b člen
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (EW) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.4 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici),
– višina: max. K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30cm nad terenom in kolenčni zid do 120 cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 38° do 45°.
Pri novogradnjah stanovanjskih hiš je potrebno smiselno upoštevati zakonitosti gradnje obstoječih vikendov, predvsem kar se tiče velikosti in višine objektov, umestitve na parcelo, orientacijo v prostoru in smeri slemena.
Pri gradnji objektov ostalih dejavnosti veljajo enaka določila kot za ureditveno enoto »E«.
Pri spremembi namembnosti obstoječih vikend objektov v stanovanjske objekte je potrebno upoštevati določila tega člena. V primeru, da izvedeni objekt ni v skladu z navedenimi določili, je potrebno izdelati predlog sanacije v skladu z določili 21. in 22. člena tega odloka.
V ureditveni enoti enodružinska zazidava (EW) se dopušča obstoječe in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 9, 10, 12, 13, 14, 15
Ureditvena enota vas –V (III. območje varstva pred hrupom)
33.c člen
Tipološko na območju urejanja prepoznamo dve zasnovi vasi:
A – gručasta vas in
B – vas v vrsti
A: V gručasti vasi je treba ohranjati:
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto,
– značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.
B: V vasi v vrsti je treba ohranjati:
– značilnosti eno ali dvostranske obzidave vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, gospodarska poslopja in pomožne objekte,
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih posameznih objektov,
– zeleni rob naselja.
Na večjih razširitvah prometnice, ki omogočajo možnostjo zaustavitve motornega vozila je dopustno določiti območje ekološkega otoka, izvesti izravnano in utrditev terena in ga ustrezno omejiti.
Na območju ureditvene enote vas (V) se dopušča uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 4, 6, 7, 9, 10, 12,13 (prvi stavek) 14, 15
Vaško jedro – Vj (III. območje varstva pred hrupom)
33.d člen
Vaška jedra so območja, ki predstavljajo jedro naselja ali posebna območja, ki predstavljajo območja za šolstvo, kulturne objekte in podobno.
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri tipe:
– jedro, kjer se še ohranja karakter vaškega trga z znamenjem na križišču poti,
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Na večjih razširitvah prometnice, ki omogočajo možnostjo zaustavitve motornega vozila, je dopustno določiti območje ekološkega otoka, izvesti izravnavo in utrditev terena in ga ustrezno omejiti.
Pri vseh posegih v vaškem jedru je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.
Na območju ureditvene enote vaško jedro (Vj) se dopušča obstoječe in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a (razen dvojčkov), 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13(prvi stavek), 14, 15
33.e člen
V ureditvenih enotah vas in vaško jedro (V in Vj) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture. Za vaško jedro so oblikovalski pogoji še dodatno pogojeni z izdelavo in upoštevanjem podrobnejše urbanistične preveritve. Dovoljene so podolgovate tlorisne zasnove objektov, lahko s poudarjenim osno simetričnim centralnim delom in zasnove v obliki črke »L« oziroma z lomom stranic zaradi terena ali prilagajanja parcelni meji.
Za oblikovanje samostojno stoječih stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.4 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), pri zasnovi v »L« se smiselno upošteva ta določila,
– višina: max. K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kap je max. na višini zgornje plošče,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Za oblikovanje objektov centralnih in sorodnih dejavnosti velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici)
– višina: max. K+P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim osebam.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici)
– višina: K+P+izkoriščeno podstrešje za kmetijsko rabo,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
– Širina objekta ne sme biti večja od 15 m oziroma širša do dveh vzporednih stojišč za goved z vmesnimi manipulacijskimi površinami.
Za oblikovanje gospodarskih objektov (delavnice, skladišča, poslovna dejavnost, proizvodni objekt) velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici)
– višina: K+P+M,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
– Širina objekta ne sme biti večja od 15 m.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le-te treba razdeliti v večje število manjših objektov kompozicijsko usklajenih s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.
33.f člen
Pomožni objekti morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Kozolci in čebelnjaki se lahko postavljajo na rob naselja, vendar v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04 v grajeno območje kmetije ali v pogojno zazidljivo območje kmetije. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38° do 42°.
Vaški rob– Vr in trajno nezazidljive zelene površine–Tn (II. ali III. območje varstva pred hrupom)
33.g člen
Območja naselij z ruralnim značajem imajo vaški rob ali trajno nezazidljive zelene površine.
Predstavlja lahko:
– Tn – zeleno površino ob sakralnem ali drugem javnem objektu in se ga varuje v kmetijski rabi oziroma kot zeleno površino funkcionalnega zemljišča objekta z značilnim urbanim izgledom.
– Vr – del območja poselitve ob kmetijah, ki predstavlja vedutno izpostavljeno lego v prostoru in se nahaja v zadnji liniji pred kmetijskimi zemljišči, je namenjen širitvi kmetije kot povečanju obsega gospodarskih objektov, postavitvi pomožnih objektov in dodatni kmetijski pridelavi predvsem sadovnjakom in vrtovom.
– Vr – vmesno površino v naselju med razloženimi kmetijami na razgibanem kraškem terenu, ki je bila za pozidavo do sedaj nezanimiva. Te površine so primerne za širitev kmetij z novimi dopolnilnimi dejavnostmi mirne storitvene, proizvodne ali oskrbne dejavnosti – naselje Spodnja Slivnica.
V izjemnih primerih, ki so določeni v posebnih merilih in pogojih, se za ta območja lahko dopušča tudi drug poseg v prostor.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno poleg ostalih določil, upoštevati določila za ureditveno enoto V. Za večje posege v robu naselja velja, da je v projektni dokumentaciji potrebno predvideti sanacijo roba naselja v skladu s tradicionalno zasaditvijo v vaškem robu z ustreznim sadnim drevjem.
Na območju ureditvenih enot Vr in Tn se dopušča uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma posegi:
8. člen – v primeru lokacije na robu vasi – Vr – točke 7, 9, 10, 12, 15
8. člen – v primeru lokacije v jedru vasi Spodnja Slivnica – Vr – 3, 6, 7, 9, 10, 12, 13, 14, 15
8. člen – v primeru lokacije ob sakralnem ali drugem objektu, z večjim obiskom – Tn – točke 11, 12, 14, 15
Ureditvena enota kmetija – K (III. območje varstva pred hrupom)
34. člen
Kmetija se oblikuje v skladu z izoblikovano tipologijo (gručasta, enovrstna, dvovrstna in različne izpeljanke) okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.4 (odstopanja so možna do 1 m po daljši stranici), lahko s poudarjenim osno simetričnim centralnim delom ali lomom stranic zaradi prilagoditve terenu ali lomu meje gradbene parcele,
– višina: max. K+P+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid visok 100 cm,
– dopustna je delitev stanovanjskega objekta na dva objekta – sestavljen tloris opisan v 22. členu tega Odloka,
– izjemoma je dopustna tudi višina stanovanjskega objekta K+P+1 in sicer v primerih, ko se s posegom ne večajo negativni vplivi na sosednja kmetijska gospodarstva in poseg ne spreminja bistveno izgleda kraja, kar se utemelji v podrobnejši urbanistični preveritvi,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic 1: 1.5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici),
– višina K+P + izkoriščeno podstrešje za kmetijsko rabo,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38° do 42°.
Širina objekta – gospodarskega poslopja ne sme biti večja od 15 m oziroma širša do dveh vzporednih stojišč za goved z vmesnimi manipulacijskimi površinami.
Za vse vrste objektov zgrajenih brez upravnih dovoljenj do datuma sprejema teh sprememb in dopolnitev PUP, se ob legalizaciji dopušča tudi naklon strehe do 45°.
Za oblikovanje obrtnih delavnic za dopolnilno dejavnost kmetije (in objektov ostalih dovoljenih dejavnosti) veljajo enaka merila in pogoji oblikovanja kot za območje V.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja, ki se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, morajo biti grajene v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno s 23. členom tega odloka.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
Na območju ureditvene enote kmetije (K) se dopušča uporaba obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma posegi:
8. člen, točke – 1a, 6, 7, 9, 10, 12, 13 (prvi stavek), 15
Ureditvena enota počitniške hiše – W (II. območje varstva pred hrupom)
35. člen
Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– objekti morajo biti manjši; po velikosti ne smejo odstopati od bližnjih počitniških hišic,
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic 1:1,4 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici),
– višina: max. K+P+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 120cm,
– streha: sim. dvokapnica v naklonu 38° do 45°.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelavo in barvo fasade.
Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.
Na območju enote za počitniške hiše (W) se dopuščajo naslednje vrste posegov v prostor:
8. člen – točke 8, 9, 10, 12, 14, 15
Ureditvena enota delavnice in proizvodne hale D in PS (III. ali IV. območje varstva pred hrupom)
36. člen
Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor:
– tlorisni gabarit proizvodnih objektov: podolgovat z razmerjem stranic 1:1,5 (odstopanja so možna do 1m po daljši stranici), max. širina je 15,0 m. Omejitev širine ne velja pri spremembi namembnosti legalno zgrajenega objekta,
– višinski gabarit: P, v ureditveni enoti PS max. P+1,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35° – 42° ali v skladu z že z upravnimi dovoljenji zgrajenimi isto-namenskimi objekti.
Za objekte mešane rabe se pri določitvi gabaritov in števila etaž smiselno uporabljajo določila členov, ki govorijo o posamezni vrsti objektov in izkoriščenosti gradbene parcele.
Na območju enote za delavnice (D in PS) se dopušča vzdrževanje obstoječe gradnje in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma posegi:
8. člen – točke3, 6, 9, 10, 12, 14, 15, 17
Območja razpršene gradnje – R ter legalnih gradenj na 1,2 obm. kmet. z. in G
37.a člen
Za območja razpršene gradnje veljajo enaka oblikovna določila kot za istovrstne objekte v ureditvenih enotah vaških naselij. Enako velja za legalno zgrajene objekte, ki še niso zajeti v območja razpršene gradnje ter za legalno postavljene stavbe in objekte, ki služijo dejavnosti lovske, gozdarske, čebelarske, ribiške in druge dejavnosti.
– za območje R veljajo enaki dopustni posegi, (9. člen) po oblikovalskih pogojih K,
– za legalno zgrajene objekte ali druge stavbe na drugih območjih, ki niso namenjeni graditvi, se v okviru gradbene parcele kmetije dopušča enake posege kot za območje K, oziroma se za druge legalno zgrajene objekte navedene v 9., 11., 12. in 14. členu, dopušča vzdrževanje, investicijska vzdrževalna dela in rekonstrukcija. Dopustna je tudi gradnja pomožnih objektov v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04.
Območja razpršene gradnje – LGC
37.b člen
Za območja z oznako LGC – objekti, ki so bili legalizirani s sanacijskim PUP-om, so dopustni posegi vzdrževanja legalno zgrajenega objekta. Dopustne so nadomestne gradnje pri katerih so novi objekti enaki obstoječim po gabaritih in namembnosti. Za objekte namenjene bivanju je dopustna gradnja pomožnih objektov razen steklenjaka in bazena, vendar le v gabaritih v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04.
Območje infrastrukturnih objektov in naprav
38. člen
Za območja EE – energetski objekti – transformatorska postaja, I, IP, IZ – prometna infrastruktura vključno s predvideno bencinsko črpalko, LN – območja nadzemnega pridobivanja mineralnih surovin in OC – območja čistilnih naprav velja, da se jih ureja v skladu z določili PIN, na podlagi katerih je večina navedenih objektov zgrajena, oziroma so na za to določenih obstoječih zazidljivih zemljiščih dopustne novogradnje, vsi posegi vzdrževanja in rekonstrukcije objektov in naprav. Posegi se izvajajo tako, da se območja v okviru danih možnosti vizualno priključijo naravnemu okolju vsaj z zasaditvijo robnih površin posameznega območja (podrobnejše usmeritve 16. člen).
Območja razpršene gradnje – VJ-Grad – Boštanj
39. člen
Grad Boštanj je območje kulturne dediščine, kjer na območju ruševin gradu sedaj ni možnosti bivanja – objekt kot stavba nima stanovanjske funkcije. Vsako načrtovanje poseganja glede namembnosti, oblikovana ter načina izvedbe posegov je dopustno izvesti le na podlagi usmeritev pristojnega zavoda za varovanje kulturne dediščine. Na območju stanovanjskih objektov ob gradu in drugih objektov na griču, se na gradbenih parcelah dopušča vzdrževanje objektov, rekonstrukcije, ter postavitve enostavnih objektov v skladu s smernicami pristojnih zavodov ali ministrstev.
Ureditvene enote v območju UZ naselij Grosuplje in Šmarje-Sap
Posebnost v UZ Mestno jedro – MJ
40. člen
Za območje mestnega jedra, ki je prikazano v grafičnem delu PUP, je določeno, da se v pritličnih delih stanovanjskih objektov dopušča izvedba mestotvornih dejavnosti.
Te bodo omogočile oživljanje mestnega središča in z obogatitvijo javnih površin z urbano opremo ustvarile mestni utrip naselja. Za to bodo ustvarjeni pogoji z izgradnjo sprehajalnih poti v ustrezno urejenem urbanem okolju zelenja, manjših poslovalnic, tržnice, uradov državne in občinske uprave, šolskega centra in VVZ enote, storitvenih ali oskrbnih dejavnosti s spremljajočo ponudbo gostinskih storitev, avtobusne in primestne železniške postaje ipd. Sledi takšnega utripa in takšne usmeritve širšega naselja so že prisotne na naslednjih ulicah: Ljubljanska cesta – jug, Adamičeva cesta, Kadunčeva cesta, Taborska cesta, Partizanska cesta, Rožna dolina, Cesta na Krko – del, Gasilska cesta, Kolodvorska ulica, Stranska pot-del, Industrijska cesta, Partizanska cesta – del, Ulica Toneta Kralja.
S pestrejšo izbiro dejavnosti v samem mestnem jedru, bi se tudi prebivalci laže odločali za zadrževanje v središču občine.
V primeru gradnje stanovanjskega bloka ali rekonstrukcije obstoječe zgradbe v stanovanjski blok, je obvezno zagotoviti v pritličju zgradbe na stranici proti ulici, mestotvorno (nestanovanjsko) dejavnost namenjeno prebivalcem. Nestanovanjska raba se priporoča tudi v 1. nadstropju teh objektov. Določilo velja v območju mestnega jedra, v območju urbanih središč in ob navedenih glavnih ulicah: Adamičeva cesta, Taborska cesta in Cesta na Krko. V primeru že obstoječe stanovanjske namembnosti pridobljene z gradbenim dovoljenjem, se dopušča rekonstrukcije, spremembe namembnosti in ostala dela z namenom za stanovanjsko gradnjo ter se priporoča usmerjanje javnega programa v pritličju in 1. nadstropju.
Oblikovanje objektov
40.a člen
Pri oblikovanju objektov naslednjih ureditvenih enot veljajo splošna določila 20.a, 21. in 22. člena tega odloka, v kolikor ni v posebnih določilih za posamezno prostorsko enoto poselitvenega območja določeno drugače.
Osnovna opredelitev oznak v grafiki UZ
40.b člen
Detajlna opredelitev: območje urbanistične zasnove je opredeljeno v dveh stolpcih tabele posebnih meril in pogojev, ki se upoštevata glede na način urejanja območja in na dosedanje usmeritve v prostoru. Podatki v stolpcih so po času veljavnosti in pravni osnovi različni. Do teh sprememb in dopolnitev so veljale usmeritve I. stolpca, po teh spremembah in dopolnitvah veljajo za nove posege vsebine II. stolpca. Ker se območja prekrivajo, je potrebno upoštevati oba stolpca enakovredno, s tem da strožji pogoji prevladajo, oziroma mora v projektni dokumentaciji pred izdajo GD investitor dokazati, da večji sedaj dopustni negativni vplivi novega posega ne bi manjšali pravic dosedanjih uporabnikov legalnih dejavnosti ali objektov v prostoru. Za območja, ki se urejajo izključno s PUP je v Tabeli v posebnih merili in pogojev določana kombinacija dopustnih posegov v prostor iz 8. člena tega odloka in sicer tako, da prevlada bolj natančna opredelitev dejanske rabe obstoječega grajenega prostora.
– I. stolpec navaja dosedanjo namensko rabo prostora navedeno v dosedanji urbanistični zasnovi, na podlagi katere so bila do sedaj načrtovana območja naselja Grosuplje Šmarje -Sap in so definirani izvedeni izvedbeni akti – meje povzemajo tudi meje izvedbenih načrtov.
– II. stolpec navaja opredelitev podrobnejše namenske rabe, ki je opredeljena v sedaj veljavnem prostorskem planu Občine Grosuplje – Spremembe in dopolnitve –dopolnitev 2004.
Osnovne opredelitve glede na Urbanistično zasnovo in PUP do leta 2004
40.c člen
I. stolpec – E – enodružinska – eno in dvostanovanjska gradnja (II. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (E) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15
I. stolpec – S – stanovanjska gradnja – enodružinska stan. hiše, dvojčki, vrstna gradnja (II. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (S) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15
I. stolpec – SOS – stanovanjsko območje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (III. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote stanovanjsko območje z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi (SOS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi:
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
I. stolpec – SS – stanovanjsko območje s servisnimi dejavnostmi (III. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote stanovanjsko območje s servisnimi dejavnostmi (SS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi:
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15
I. stolpec – OS – območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti (III. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote oskrbnih in storitvenih dejavnosti (OS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi:
8. člen – točke 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
I. stolpec – PS – proizvodne in servisne dejavnosti (III., IV. območje varstva pred hrupom)
Na območju enote proizvodne in servisne dejavnosti (PS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi:
8. člen – točke 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18
I. stolpec – Pr – prometne površine v naselju (II. III. In IV.; območje varstva pred hrupom in različno glede na lego območja – rezervati ali območje ob prometnicah, ki je obremenjeno s hrupom v skladu z Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega promet (Uradni list RS, št. 45/95)
Na območju enote prometnih in spremljajočih površin (Pr) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in novi posegi:
8. člen – točke 9, 10, 12, 13, 14, 15, 18, 19
I. stolpec – REK – rekreacijsko območje (II. območje varstva pred hrupom)
Podrobnejša merila so opisana v posebnih merilih in pogojih.
I. stolpec – Z – zelene površine – javno zelenje ali rezervati ob prometnicah (II. območje varstva pred hrupom in različno glede na lego območja – območje o prometnicah, je obremenjeno s hrupom v skladu z Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega promet (Uradni list, RS, št. 45/95))
Podrobnejša merila so opisana v posebnih merilih in pogojih.
I. stolpec – KOM – območja komunalnih objektov (III. območje varstva pred hrupom)
Območje čistilne naprave. Dopustni vsi posegi, ki so nujni za opravljanje dejavnosti in dograditev z namenom povečanja kapacitet in izboljšanja delovanja naprav in objektov. Podrobnejša merila in pogoji v posebnih merilih in pogojih.
I. stolpec – POK – pokopališča (II. območje varstva pred hrupom)
Merila in pogoji za II. stolpec oznako ZK
Osnovne opredelitve podrobnejše namenske rabe – veljavni prostorski plan Občine Grosuplje
40.d člen
II. stolpec -S – območja stanovanj so območja, ki so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem (III. območje varstva pred hrupom).
Enodružinske stanovanjske hiše, dvojčki in vrstna gradnja, se oblikujejo v skladu s pripadajočo stavbno tipologijo in splošnimi določili tega odloka.
V predelih mestnega jedra je v pritličnih etažah ali 1. nadstropjih objektov določena ali dopustna ureditev mestotvornih dejavnosti in jih je oblikovno ločiti od stanovanjskih delov objektov.
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (S) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
II. stolpec- SE – območja eno in dvostanovanjskih objektov so območja stanovanj, namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim objektom (II. območje varstva pred hrupom).
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– stanovanjska,
– delo na domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzroča večjih vplivov kot bivanje samo, se odvija v zaprtih prostorih – storitve ekonomske, pravne, zdravstvene stroke, biroji in delo s strankami ipd.,
– objekti za dejavnost morajo izpolnjevati naslednje pogoje – obseg dejavnosti samo do 5 zaposlenih,
– zaradi dejavnosti se lahko uredi največ pet parkirišč za osebna vozila. Manipulacijske in parkirne površine za tovorna vozila (razen manjših dostavnih vozil), gradbene stroje ali vozila za prevoz potnikov niso dopustne.
Na območju enote za stanovanjsko gradnjo (SE) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe stanovanjskih objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16
Določila za možne podrobnejše opredelitve dejavnosti 3. točka 8. člena v rabah iz stolpca I., in območij drugih naselij, ki sovpadajo s plansko kategorijo SE in sicer dopolnitve druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka (če ni v posebnih merilih določeno drugače):
– S – veljajo enake omejitve kot za SE, če ni s posebnimi merili določeno drugače,
– SE – veljajo enake omejitve kot SE, če ni s posebnimi merili določeno drugače,
– V – veljajo določila, ki so značilna za vas V – za dopolnilno dejavnost na kmetijah,
– K – za območje kmetij v območju UZ se upoštevajo enaki pogoji gradnje, gospodarskih objektov kot v območju K – kmetij, če to omogoča velikost območja, in v posebnim merilih in pogojih ni dodatnih omejitev,
– E – veljajo določila, da je v stanovanjskem objektu dopustna dejavnost do obsega ene dodatno zaposlene osebe, ter za potrebe dejavnosti dodatnih dveh parkirnih mest na gradbeni parceli. Samostojni objekti za opravljanje dejavnosti niso dopustni,
– SOS – dopustne so dejavnosti, ki so sprejemljive v območju SE, ter dodatno se dopušča večji obseg dejavnosti po velikosti objektov in številu zaposlenih, kar se pogojuje z velikostjo parcele in zadostnim številom parkirnih mest na gradbeni parceli.
Določila za možne podrobnejše opredelitve dejavnosti 3. točka 8. člena v rabah iz stolpca I., ki sovpadajo s plansko kategorijo SE in sicer dopolnitev prve, druge, tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka (če ni v posebnih merilih določeno drugače):
– Pr – Na območjih, ki so opredeljena s Pr, se dopušča rekonstrukcija obstoječih objektov in sprememba namembnosti v teh objektih. Namen območja je rezervat za potrebe prometa in vzporednih zelenih površin.
– Z – Na območjih, ki so opredeljena z Z, se dopušča rekonstrukcija obstoječih objektov in sprememba namembnosti v teh objektih. Namembnost območja je vzpostavitev zelenih površin naselja.
– Vr –za območje vaškega robu v območju UZ, se gradnje objektov za opravljanje nekmetijska dejavnosti ne dopušča.
II. stolpec-SK – stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi so območja, pretežno namenjena stanovanjskim in ne-stanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti (III. območje varstva pred hrupom – za opravljanje izključno kmetijske dejavnosti tudi v nočnem času tretja hrupna cona 60 dB).
Dopustne so dejavnosti in posegi, ki veljajo za območja I. stolpca K, V in Vj, glede na opredelitev v grafiki PUP.
II. stolpec-PD – druga proizvodna območja so območja pretežno namenjena stavbam za proizvodnjo in skladišča (III. ali IV. območje varstva pred hrupom).
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– gradbeništvo,
– skladiščenje,
– servisne in storitvene dejavnosti,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni rabi.
Na območju enote druga proizvodna območja (PD) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 6, 9, 10, 11, 12, 13, 15, 17, 18, 19
Na območju gospodarske cone JUG – predlog LN, se dopušča v skladu s planskim dokumentom tudi naslednje aktivnosti:
– podjetništvo,
– poslovno storitvene dejavnosti (trgovina),
– razvojno tehnološke dejavnosti.
II. stolpec – DI – območja vzgoje in izobraževanja so območja namenjena stavbam za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– šolstvo,
– otroško in socialno varstvo,
– izobraževalne dejavnosti, knjižnice, znanstveno in raziskovalno delo,
– druge kvartarne dejavnosti – glasbena šola,
– bivanje in prostori vzdrževalcev objektov.
Na območju enote vzgoje in izobraževanja (DI) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
II. stolpec – DS – območja športa so območja namenjena za športne dvorane in športna igrišča pretežno v objektih (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– storitve za šport in rekreacijo,
– gostinstvo kot dopolnilna dejavnost, klubska dejavnost športnih klubov.
Na območju enote območja športa so območja namenjena za športne dvorane in športna igrišča (DS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 3- manjši objekt za gostinsko ponudbo, 9, 10, 11, 12, 15, 16
II. stolpec – DZ – območja zdravstva so območja namenjena stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo (I. ali II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– zdravstvena dejavnost,
– storitve za rehabilitacijo,
– prodaja zdravstvenih pripomočkov in zdravila,
– posvetovalnice, sedeži klubov, društev slepih, invalidov, ipd; v interesu in registriranih kot storitve alternativnega zdravljenja.
Na območju enote območja zdravstva so območja namenjena stavbam za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo (DZ).
Dopušča se uporaba obstoječega objekta zdravstvenega doma v Grosupljem. Za območje lahko v PUP veljajo le začasna določila, saj je predvidena priprava lokacijskega načrta. Dopuščajo se vsi posegi – predvsem sprememb namembnosti v samem objektu, ki so nujni ali sprejemljivi za opravljanje osnovne dejavnosti.
II. stolpec – DC – območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti so območja namenjena stavbam za čaščenje in opravljanje verskih obredov. (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– opravljanje verskega čaščenja.
Na območju (DC) enote območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti, se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
– gradnja sakralnega objekta za opravljanje verskega čaščenja
8. člen – točke 9, 10, 11, 12, 14, 15
II. stolpec – MS – območja urbanih središč (centralna območja) so območja pretežno namenjena za trgovske, hotelske in podobne gostinske stavbe, ter za stavbe za opravljanje osebnih storitev, stavbe za kulturo, javno upravo in stanovanjske stavbe; (III. območje varstva pred hrupom).
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– stanovanjska,
– kultura – najrazličnejših smeri,
– izobraževanje – šolstvo, knjižnice, znanstvenoraziskovalna dejavnost,
– zdravstvo,
– državna ali lokalna uprava,
– oskrba, osebne storitve,
– hotelske in podobne gostinske dejavnosti.
Na območju urbanega središče (MS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15
II. stolpec – MP – Območja storitvenih proizvodnih in trgovskih dejavnosti so območja namenjena za stanovanjske, proizvodnje, trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev (III. ali IV. območje varstva pred hrupom).
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– stanovanjska – samo v kombinaciji z obstoječo tiho obrtno dejavnostjo,
– servisi in osebne storitve in druge storitvene dejavnosti,
– trgovska dejavnost večji nakupovalni kompleks,
– obrtna dejavnost,
– tiha proizvodna dejavnost v manjših objektih,
– manjše gostinske dejavnosti kot dodatna ponudba območja,
– parkirišče za tovorna vozila.
Na območju storitvenih proizvodnih in trgovskih dejavnosti (MP) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 18
II. stolpec – MSS – območja servisnih dejavnosti in stanovanj (III. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– stanovanjska
– servisi in osebne storitve in druge storitvene dejavnosti v kombinaciji stanovanji
– osnovna oskrba
– obrtna dejavnost
– mirne gostinske dejavnosti kot dodatna ponudba stanovanjskega območja več-stanovanjskih objektov v kolikor so predvidene v PIN za izgradnjo dotičnega območja
Na območju servisnih dejavnosti in stanovanj (MSS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 1a, 1b, 2, 3, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15
II. stolpec – MB – posebna območja so območja namenjena za trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev (III. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– trgovine za občasne nakupe z večjimi vplivi prometa,
– servisi, osebne storitve in druge storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti z manjšimi vplivi in v manjših objektih.
Na območju posebnega območja namenjenega za trgovske stavbe in stavbe za opravljanje storitev (MB) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 2, 3, 6, 9, 12, 13, 15
II. stolpec – MBP – posebna območja proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti (III. in IV. območje varstva pred hrupom).
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– servisi in storitvene dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti,
– trgovine za občasne nakupe z večjimi vplivi pometa,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni dejavnosti,
– gradbeništvo,
– prometno transportna dejavnost,
– v območju urejanja se varujejo vse dejavnosti v skladu s pridobljeno stopnjo varstva pred hrupom,
– posebnost – 8. člen 4 točka, samo za območje ob veterinarski postaji velja določilo nižje II. hrupne cone.
Na območju območja proizvodnih, storitvenih in trgovskih dejavnosti (MBP) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 2, 3, 4, 6, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 18,
II. stolpec – MOS – območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti (II. ali III. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– servisi in storitvene dejavnosti
– otroško varstvo – VVZ in socialno varstvo – dom za ostarele
– večje trgovine za specialne nakupe (tudi bencinski servis)
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni dejavnosti
– hotelska in gostinska dejavnost
– objekti uprave (državne ali lokalne)
– dokler so v območju urejanja se varujejo se vse dejavnosti, ki zahtevajo večjo stopnjo varstva pred hrupom.
Na območju oskrbnih in storitvenih dejavnosti (MOS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
II. stolpec – MSOS – območja servisnih in oskrbnih dejavnosti ter stanovanj (III. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– servisi in storitvene dejavnosti,
– mirna proizvodna obrt v okviru stanovanjskih objektov,
– otroško varstvo – VVZ, šolstvo, kulturna dejavnost,
– večje trgovine za specialne nakupe,
– gostinstvo, šport in rekreacija kot dopolnilna dejavnost osnovni dejavnosti,
– hotelska in gostinska dejavnost,
– objekti uprave (državne ali lokalne),
– dokler so v območju urejanja, se varujejo vse dejavnosti, ki zahtevajo večjo stopnjo varstva
pred hrupom,
– verska dejavnost.
Na območju servisnih in oskrbnih dejavnosti ter stanovanj (MSOS) se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove naslednje vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke, 1a, 1b, 2, 3, 4, 5, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16
II. stolpec – ZP – parki so območja urejenih javnih zelenih površin (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti:
– sprehajanje v naravnem okolju gozdnega otoka (Smrekec),
– javna zelena površina urejena kot park.
Na območju parkov so območja urejenih javnih zelenih površin (ZP) kjer se dopušča obstoječa legalna raba objektov in nove vrste rabe objektov oziroma drugi posegi:
8. člen – točke, 10, 11, 12, 14, 15 (velja za podzemne infrastrukturne objekte)
II. stolpec – ZD – druge zelene površine so območja urejenih javnih vrtov (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti in območja imajo lahko specifične funkcije:
– sprehajanje v naravnem okolju zelenic,
– javna zelena površina urejena kot park ali zelenica,
– cezure med deli naselja – travnate ali gozdne površine,
– rezervati za razvoj infrastrukture.
Na območju druge zelene površine (ZD) kjer se dopušča uporaba prostora oziroma drugi posegi, ki niso v nasprotju z v posebnih pogojih navedeno funkcijo območja:
8. člen – točke, 10, 11, 12, 14, 15 (velja za podzemne infrastrukturne objekte) in 20
II. stolpec – ZK – pokopališča so območja urejenih javnih zelenih površin (II. območje varstva pred hrupom)
Dopustne so naslednje dejavnosti in območja imajo lahko specifične funkcije:
– storitev pogrebne dejavnosti,
– parkovni značaj zelenih površin območja in parkirnih površin ob območju,
– prodaja specifičnih izdelkov za potrebe oskrbe pokopališča.
Na območju pokopališča (ZK) kjer se dopušča uporaba prostora oziroma drugi posegi, ki niso v nasprotju s funkcijo območja:
8. člen – točke, 3 (objekt dejavnosti vključno z mrliško vežico), 9 (oprema območja z urbano opremo), 11 (stojnice za prodajo cvetja in sveč ob praznikih), 12, 14 (razen otroških igrišč) 15 (infrastrukturna oprema območja).
II. stolpec – ZGP – vstopna površina v parkovni gozd (I. območje varstva pred hrupom)
Za območje velja, da je vsako poseganje z gradnjo nedopustno in se ohranja gozd v naravnem sestavu.
3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN FAKTOR IZRABE NA FUNKCIONALNO ENOTO
41.a člen.
Velikost gradbenih parcel (gradbena parcela, zemljišče potrebno za funkcioniranje objekta):
– je za območja, ki so se urejala s PIN že določena,
– za novogradnje v območju V, VJ, K in SK se jih določi v skladu s programom dejavnosti in potrebnimi manipulacijskimi površinami,
– za novogradnje v območjih E, S in SE se jih določi glede na dejavnost s projektno dokumentacijo,
– za vodilni naselji Grosuplje in Šmarje-Sap z Malim Vrhom velja, da je minimalna velikost parcele za enostanovanjski objekt 500 m2 in za polovico dvojčka minimalno 300 m2,
– v območjih E, EW, V in K je dopustna gradnja dvojčkov. Za polovico dvojčka je določena minimalna površina gradbene parcele 375 m2. Za enostanovanjski objekt je minimalna gradbena parcela velika 600 m2. Če je parcela plomba znotraj strnjenega naselja ali manjša osamljena parcela na robu naselja se dopušča minimalna velikost gradbene parcele za enostanovanjski objekt 400 m2 (toleranca 5%).
Pri tem je treba upoštevati:
– v primeru, da gradbena parcela ni priključena na prometno komunikacijo z obračališčem, ga lastnik za lastne potrebe trajno zagotovi v območju svoje gradbene parcele,
– dostop na gradbeno parcelo mora zadostiti enakim pogojem kot znotraj območja CKU,
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve – vpliv bližnje okolice, prezračevanje in osončenje v odnosu do gostote zazidave,
– požarno varnostne zahteve glede na višino sosednjih objektov in na vrsto dejavnosti obstoječih in načrtovanega posega,
– proste površine in intervencijske poti.
Gradbena parcela mora nujno vsebovati vsaj 1,5 m širok pas okoli zgradbe, potrebne parkirne površine in dostop do objekta širine vsaj 3 m. Gradbeno parcelo je treba določiti tako, da obsega vse površine, ki služijo takšnemu objektu ali bodo služile načrtovanemu objektu. Gradbena parcela se določi tudi na območjih podzemnih naprav (cistern, greznic), kadar je zgornja plošča teh naprav manj kot 40 cm pod nivojem površja. Objektom večjega družbenega pomena se kot nujno gradbeno parcelo določi tudi zelenice oziroma parkovne ureditve.
Tabela: Faktor izrabe – Fi na funkcionalno enoto
+--------------------------------------------+-------------------------------+
|namenska raba gradbene parcele | maksimalni še dopustni faktor |
| | izrabe – F i |
+--------------------------------------------+-------------------------------+
|čista stanovanjska območja | 1,2 |
|V, EW, VJ, K, E | 1 |
|območja objektov družbene dejavnosti | 1,6 |
|območja urbanih središč | 3,5 |
|mešana območja | 1,2 |
|območja proizvodnih dejavnosti | 2,4 |
|območja proizvodnih dejavnosti brez | |
|možnosti gradnje kleti | 2,2 |
+--------------------------------------------+-------------------------------+
/Fi – (definicija) Faktor izrabe gradbene parcele se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino gradbene parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim, samo nad terenom ali samo pod njim. /
Za območja poselitve, kjer je dopustna stanovanjska gradnja velja za objekte s stanovanji, da je minimalni procent zelenih površin 20% od celotne gradbene parcele. Te površine so namenjene izključno zelenju ter nimajo druge funkcije rabe na gradbeni parceli (kot je parkirišče, greznica, vkopane cisterne za gorivo, vodo, ipd ali podzemna parkirišča.)
Pogoji komunalnega opremljanja
41.b člen
A. Območja celostnega komunalnega urejanja – območja CKU
Preveritev glede cestnega dostopa in ostale komunalne infrastrukture se izvede za v grafičnem in tekstualnem delu PUP-a za določena območja CKU.
V okviru CKU se določi parcelacija in dostopi z izvedenim obračališčem za tovorna vozila brez priklopnika – kamionski dovozi za intervencijo: sneg, gasilci, dovoz materiala v času gradnje oziroma pri opremljanju objektov, pri vzdrževalnih delih npr. menjava strehe ipd. Stroške, ki nastanejo nosi lastnik zemljišča oziroma se porazdelijo med posamezne lastnike zemljišč. V primeru, da se pokaže, da dostopa ni možno izvesti, se pri naslednji spremembi prostorskega akta predlaga urejanje z izvedbenim načrtom – lokacijskim načrtom ali izvzame iz zazidljivega območja.
Po potrebi se določi tudi velikost parcele (npr, min. 120 m2), da se prepreči prevelika zgostitev poselitve območja v primeru, da infrastruktura slednje ne prenese.
Za vse z upravnimi dovoljenji zgrajene stavbe ali druge objekte se na gradbeni parceli dopušča posege v skladu s splošnimi določili odloka. Za vsa do datuma veljavnosti PUP-a izdana upravna dovoljenja se dopušča zakonsko določeno podaljšanje veljavnosti brez dopolnitev. Velja, če se zanj zaprosi v zakonsko določenem roku.
Na parceli znotraj CKU je možno pridobiti gradbeno dovoljenje, ko je urejen dostop po:
1. obstoječi občinski cesti in je obstoječi cestni koridor širok minimalno 4,0 m. V nasprotnem primeru se lastnik zemljišč in občina dogovorita o načinu zagotovitve ustreznega koridorja, ki ne sme biti ožji kot 4,0 m ali
2. služnostni poti za CKU
V služnostni pogodbi za CKU mora biti navedeno:
– da je zagotovljen dostop do parcele; omogočena izgradnja vozišča (3 m), pešpoti (1 m) ter 1 m utrjenega roba na vsako stran vozišča. Na posameznih odsekih se dopusti zožitve cestnega roba, vendar ne sme biti koridor nikjer manjši kot 4 m in v tem primeru morajo biti prikazana izogibališča, ki zagotavljajo nemoten promet,
– da je v istem koridorju dovoljena izgradnja komunalne infrastrukture (elektrike, telekomunikacij v podzemni izvedbi, toplovodnega sistema, vodovoda, kanalizacije ipd.) tudi v primeru, če si lastnik v posebnem primeru zagotovi priklop drugje.
– za kakšen namen gradnje se pridobiva služnost (npr. za sklop več enostanovanjskih hiš – število, poslovne objekte – obseg ipd.) ali
3. na novo kategorizirani občinski cesti, kar se bo urejalo na Uradu za komunalno infrastrukturo – vpis v javno dobro za namen dostopa in ustrezna kategorizacija občinske ceste. S tem se bo postopno uredilo ustrezne dostope v občini, kar v naslednji fazi pomeni tudi omogočen dostop do parcel, obračališča, napeljava ostale komunalne infrastrukture (elektrika, telekomunikacije, toplovodni sistemi, vodovod, kanalizacije ipd.), boljše komunalno opremljanje ter v izogib dodatnim stroškom, ki nastanejo pri naknadnem urejanju.
V primeru, da se lastnik z vsemi, ki imajo na parceli služnost dogovori za sofinanciranje in odmero zemljišča ter cesto odstopi v javno korist občine, ki jo ustrezno kategorizira in vpiše v zemljiško knjigo, se s tem pridobi pravica do vzdrževanja ceste s strani vzdrževalca občinskih cest.
Pogoji za kategorizacijo in sprejem v javno korist:
– ustrezna širina koridorja,
– cesta se vsaj na eni strani navezuje na kategorizirano občinsko cesto,
– soglasje za kategorizacijo potrdi občina na podlagi proračunskih postavk za vzdrževanje občinskih cest.
Postopek
– Pridobitev LI z opozoril, da je potrebno izdelati preveritev območja s stališča prostorskega, prometnega in komunalnega urejanja, v okviru navedenega območja (grafična priloga PUP).
– Lastnik(i) da(jo) izdelati idejni načrti za območje CKU (urbanistu), ki mora pri izrisu upoštevati splošne normative za gradnjo in določila prostorskih aktov (če je parcela v območje CKU) ter smernice posameznih upravljavcev prometne in komunalne infrastrukture na obravnavanem območju.
– Sklenitev dogovora o ureditvi premoženjskih zadev za zagotovitev cestnih koridorjev, kot izhaja iz idejnega načrta CKU.
– Pred pričetkom izmere zemljišča mora pridobiti še potrditev občine k idejnemu načrtu CKU in
– izvede izmero na terenu v skladu z načrtom CKU.
Potrditev občine načrta CKU in dokazilo o urejenih premoženjskopravnih zadevah za zagotovitev cestnih koridorjev sta prilogi k LI za projektiranje za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Promet z nepremičninami znotraj območja CKU:
– v primeru, da je parcela v območju CKU in se prodaja kupcem, je to možno šele po parcelaciji v skladu z načrtom CKU,
– prodaja v celoti enemu kupcu je možna s tem, da je v LI opozorjen na predpisano izdelavo načrta CKU.
B. Območja poselitve zunaj območja CKU
Na parceli zunaj območja CKU je možno pridobiti gradbeno dovoljenje, ko:
– lastnik zemljišča zagotovi obračališče za intervencijo na svoji gradbeni parceli, v kolikor ga ni na prometni komunikaciji,
– dostop na gradbeno parcelo izpolnjuje iste pogoje kot znotraj območja CKU (obrazloženo v nadaljevanju tega člena).
Dogovorjene predloge se uporabi kot podlago za Spremembe in dopolnitve PUP Občine Grosuplje.
Postopek
– Po pridobitvi LI mora lastnik preveriti možnost ustreznega dostopa, oziroma pridobitve služnostnega dostopa s pogoji standarda zahtevanega v območju CKU.
– Običajen postopek za pridobitev GD, vendar mora v kolikor nima direktnega dostopa z javne poti priložiti dokazilo o ustreznem dostopu v skladu z CKU.
41.c člen
Povzetek zahtev za izdajo LI iz razloga urejanja infrastrukture – promet in ostalo
V vsakem primeru, ko investitor nima urejenega dostopa z javne prometne komunikacije, mora za pridobitev GD priložiti v skladu z pogoji v CKU sklenjeno služnostno pogodbo.
Vsaka LI v območju CKU (promet ali gradnja) mora biti opremljena z opozorilom glede dostopa; bodisi zagotovljen dostop na javno pot ali pridobitev pogodbe o služnosti za CKU z dovoljenje o nameščanju potrebne infrastrukture in za kakšen namen gradnje je pridobljena služnost.
Občinska cesta ali služnostna pot:
– pri pridobitvi GD je to priloga, ki mora biti priložena,
– pri prometu z zemljišči, je kupec opozorjen na obveznost ureditve služnostne poti v LI.
Vsaka LI (promet in gradnja), znotraj CKU, mora biti opremljena z opozorilom, da:
– se parcelacijo dela samo v skladu s potrjenim načrtom CKU in
– da je možno pridobiti GD v skladu s potrjenim načrtom CKU s strani občine.
Znotraj območja CKU je prepovedana parcelacija, ki ni v skladu z načrtom celotnega komunalnega urejanja na katerega je bilo pridobljeno soglasje občine. (Ukrep je sprejet z Odlokom).
Parkirne površine
42. člen
Vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali določitvi gradbene parcele se določi tudi število potrebnih parkirnih mest s potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na mestu gradnje ni mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga s primernim številom PM v neposredni bližini – manj kot 50 m od nameravane gradnje ali da je v oddaljenosti 200 m primerno veliko javno parkirišče, vendar le v primeru soglasja upravljalca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu.
Parkirišča za kamione niso dovoljena v vaseh v nobeni ureditveni ali poselitveni enoti. Urejala se bodo z enotnimi skupnimi parkirišči za območje Občine Grosuplje. V območjih urejanja z dopustno hrupno proizvodno dejavnostjo v Grosuplju, se gradnja potrebnih parkirišč ureja v skladu z programom dejavnosti in na način, ki ni moteč za druge uporabnike prostora.
Tabela parkirnih mest
(v prvem stolpcu so naštete vrste dejavnosti ali objektov, v drugem potrebne parkirne površine, v tretjem pa dodatna parkirna mesta. Potrebno število parkirnih mest je seštevek potreb iz drugega in tretjega stolpca, zaokrožen navzgor na prvo celo število.)
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|DEJAVNOST |število parkirnih mest | od tega za|
| | | obiskovalce v |
| | | %|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|STANOVANJSKA POSLOPJA | | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|enodružinske hiše |2 PM/enoto | 10|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|počitniške hiše |1 PM/enoto | 20|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|večstanovanjske hiše in | | |
|druga poslopja s |2,3 PM/enoto | 10|
|stanovanji | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|poslopja s starimi |0,5 PM/enoto | 20|
|stanovanji | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|mladinski in otroški |1 PM/15 postelj toda min. 2PM | 75|
|domovi | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|študentski domovi |1 PM/2 postelji | 10|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|delavski domovi |1 PM/3 postelje, min 3 PM | 20|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|domovi za ostarele |1 PM/5 postelj, min 3 PM | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|PISARNIŠKI IN UPRAVNI | | |
|PROSTORI | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|pisarniški in upravni | | |
|prostori - |1 PM/30 m2 netto površine | 20|
|splošno | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|prostori organov s |1 PM/20 m2 netto površine, min 3| |
|številnimi strankami |PM | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|PRODAJNI PROSTORI | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|trgovine, trgovske hiše |1 PM/30 m2 koristne prodajne | |
| |površine, min. 2 PM na objekt | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|trgovine in trgovske hiše |1 PM/50 m2 koristne prodajne | |
|z malim obiskom |površine | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|prodajni sejmi |1 PM/20 m2 koristne prodajne | |
| |površine | 90|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|PRIREDITVENI PROSTORI, | | |
|CERKVE | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|gledališča, koncertne |1 PM/5 sedežev | 90|
|hiše, večnamenske dvorane | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|kino, šolske dvorane, |1 PM/8 sedežev | 90|
|predavalnice | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|večje (pomembnejše) cerkve |1 PM/15 sedežev | 90|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|manjše cerkve |1 PM/25 sedežev | 90|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
| | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|ŠPORTNE NAPRAVE | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|športni objekti namenjeni | | |
|samo vajam (brez |1 PM/250 m2 površine | |
|obiskovalcev) | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|športni stadioni s |1 PM/250 m2 površine + 1 PM/15 | |
|prostorom za obiskovalce |prostorov za obiskovalce | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|športne dvorane (brez |1 PM/50 m2 površine dvorane | |
|obiskovalcev) | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|športne dvorane s prostori |1 PM/50 m2 površine dvorane + | |
|za obiskovalce |1 PM/10 prostorov za obiskovalce| |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|javna kopališča (zunanja) |1PM/250 m2 tlorisne površine | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|pokrita javna kopališča | | |
|brez prostorov za |1 PM/8 odlagališč obleke | |
|obiskovalce (gledalce) | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|pokrita javna kopališča s |1 PM/8 odlagališč obleke + | |
|prostori za obiskovalce |1 PM/10 prostorov za obiskovalce| |
|(gledalce) | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|tenis igrišča brez |4 PM/igrišče | |
|prostorov za gledalce | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|tenis igrišča s prostori |4 PM/igrišče + 1 PM/10 prostorov| |
|za gledalce |za obiskovalce | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|kegljišča, bowling |4 PM/stezo | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|čolnarne |1 PM/2 čolna | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|GOSTILNE IN PRENOČIŠČA | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|gostilne lokalnega značaja |1 PM/8 sedežev | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|pomembnejše gostilne |1 PM/5 sedežev | 75|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|hoteli, penzioni, |1 PM/3 postelje + parkirna mesta| |
|zdravilišča in drugi |namenjena restavraciji (1PM/8 | 75|
|objekti s prenočišči |sedežev oz. 1PM/5 sedežev) | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|mladinski domovi za |1 PM/10 postelj | 75|
|prenočevanje | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|BOLNICE | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|univerzitetne klinike |1 PM/2 postelje | 50|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|srednje bolnice |1 PM/3 postelje | 60|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|manjše bolnice |1 PM/4 postelj | 60|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|sanatoriji, zdravilišča |1 PM/2 postelje | 25|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|ŠOLE | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|osnovne šole |1 PM/30 učencev | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|srednje šole |1 PM/25 učencev + 1 PM/5 učencev| |
| |starejših od 18 let | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|posebne šole za oviranje v |1 PM/15 učencev | –|
|razvoju | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|visoke šole |1 PM/2 študente | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|otroški vrtci |1 PM/20 otrok. min. 2 PM | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|OBRT | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|rokodelski in industrijski |1 PM/50m2 netto površine ali na | 20|
|obrati |3 zaposlene | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|skladišča, odlagališča, |1 PM/80-100 m2netto površine ali| –|
|razstavni in prodajni |na 3 zaposlene | |
|prostori | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|delavnice za servis |4 PM/popravljalno mesto | –|
|motornih vozil | | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|avtomatske avtopralnice |5 PM/pralno napravo | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|samopostrežne avtopralnice |3 PM/pralni prostor | –|
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
|POKOPALIŠČA |1PM/2000 m2 površine, min.10PM | |
+---------------------------+--------------------------------+---------------+
4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE
43. člen
Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu kategoriziranih cest ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljavca ceste.
44. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
Za širitve na novih območjih stavbnih zemljišč je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev na teh območjih. DARS, d.d. ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so posledica obratovanja avtoceste.
45. člen
Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu.
Pri načrtovanju cestnega omrežja in javnih ter drugih prometnih poti je potrebno upoštevati potrebe funkcionalno oviranih oseb.
Na lokalnih cestah in javnih poteh je dopustna ureditev ležečih ovir za fizično upočasnitev prometa in sicer po predhodni preveritvi prometne ustreznosti za posamezno lokacijo.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče, ki omogoča obračanje tovornjaka brez prikolice.
Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč, kar investitor dokaže z vpisom služnostne pravice poti in dostopa v skladu s standardom v CKU.
46. člen
Pri rekonstrukcijah državnih cest se občinsko upravo seznanja z načrtovanimi trasami in dokončnim potekom trase in predvidenimi deli. Na podlagi takšnih informacij bo občina lahko izdajala LI iz katerih bo razvidno, da na določeni parceli v vplivnem pasu državne ceste veljajo določila LI le začasno, do sprejema projekta za izvedbo rekonstrukcije.
Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3,5 m, razen v ostrih zavojih in pred zožitvami – podvozi ali mostovi; pri tem so na ravnih delih dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE TER UREJANJE SISTEMOV ZVEZ
47. člen
V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljavca posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Za energetske vode velja, da se jih v naseljih zaradi večje izkoriščenosti gradbenih parcel izvaja s pokablitvijo.
48. člen
Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.
49. člen
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Kanalizacija je zgrajena v naslednjih naseljih: Grosuplje, Jerova vas, Perovo, Spodnja Slivnica-del, Brezje, Cikava, Šmarje –Sap, Veliki Vrh, del Malega Vrha, del Tlak in s samostojno ČN naselje Gatina.
Za naselja Veliko Mlačevo, Malo Mlačevo, Zagradec, Lobček, Plešivica, Ponova vas, Benat, Mala vas, Št. Jurij, Bičje, Pece in Podgorica, se izdela načrt za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Zaradi varovanja tras najprimernejših priključkov, se za vsako poseganje graditve, tudi enostavnega objekta lokacijo preveri tudi z vidika možnosti priključka obstoječe greznice na načrtovani kanal. V LI se zapiše zahteva preveritve na JKP Grosuplje.
Za območje Malega Vrha (zaključen Zazidalni načrt) se do zaključka izgradnje načrtovanega kanalizacijskega omrežja in Čistilne naprave pri Tlakah ne dopušča gradnje objektov, ki bi povzročili povečanje odpadnih fekalnih voda.
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. V kolikor javna kanalizacija ni zgrajena, je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v septičnih vodotesnih, troprekatnih, nepretočnih greznicah, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno čistilno napravo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Za čiščenje sanitarnih odpadnih voda gospodinjstev je dopustno, v skladu z veljavno zakonodajo in navodili, graditi biološke in rastlinske čistilne naprave.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikalnico oziroma v odprte jarke.
Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
Vodovodno omrežje
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Objekti v vseh naseljih se morajo s pitno vodo oskrbovati preko omrežja javnega ali lokalnega vodovodnega sistema. Možna je uporaba dveh vodnih virov (javno vodovodno omrežje in kapnico iz cisterne) ob obvezni ločitvi obeh vodovodnih sistemov. Do izgradnje vodovodnega omrežje je možna začasna vodo-oskrba iz kapnic.
Določila prvega stavka prejšnjega ostavka ne veljajo za objekte v naseljih Huda Polica, Velika in Mala Loka, Dole, Blečji vrh, Troščine, Zacurek-Šmarje, Dobje, Gaberje, Velika in Mala Ilova Gora in Zabukovje pri Škocjanu kjer vodovode upravljajo lokalni prebivalci.
Priključitev na priključno vodovodno cev se izvede, ko razmere to dopuščajo – če je v razdalji 400m javno oskrbovalno omrežje, če omrežje in sam sistem dovoljuje nadaljevanje priključevanja in če je težnostno zagotovljen pritisk 1,5 bara na mestu najvišje izlivke. Priključek na cev mora biti izveden v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi prezračevanja.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje
Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le ob soglasju upravljavca električnega omrežja. Varovalni pas za elektroenergetske vode (merjeno od osi skrajnega voda): 110 kV – 15 m; 10/20 kV – 10 m, kablirani distribucijski energetski vod nazivne napetosti 10/20 kV – 5 m.
Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
Maksimalna dopustna razdalja med TP in odjemnim mestom, je 400 m.
V primeru, da se ugotovi, da je potrebna izgradnja nove TP za večja območja (urejanje s CKU, ali večje porabnike za proizvodnjo) v naselju, samini ali v območju R, je investitor dolžan zagotoviti ustrezno lokacijo in zemljišče za postavitev objekta TP na svoji parceli, ali na drugi z ustreznim pravnim dogovorom z lastnikom zemljišča in distributerjem.
Energetika – ogrevanje s toplovodnim omrežjem
V Grosupljem je zgrajen sistem vročevoda, za ogrevanje dela naselja. Investitor, ki ima interes priklopa na vročevod, mora v fazi idejne zasnove od upravljalca javnega energetskega omrežja pridobiti projektne pogoje, pred izdajo gradbenega dovoljenja pa soglasje – izjavo o skladnosti načrta toplovoda s projektnimi pogoji, ter poravnati predpisani prispevek.
Javna razsvetljava
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi v odvisnosti od gostote prometa.
Plinovod
Prenosni plinovod
Geoplin plinovodi, Družba za upravljanje s prenosnim omrežjem, d.o.o. ima v svojem Razvojnem načrtu za obdobje 2005 – 2014, ki je izdelan skladno z Resolucijo o NEP in Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, predvideno tudi gradnjo prenosnega plinovoda M5 Vodice – Novo mesto. Del tega plinovoda poteka tudi preko območju Občine Grosuplje, predvidoma diagonalno severno in vzhodno od Grosuplja. Za plinovod je izdelana predinvesticijska študija.
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih in radijskih signalov in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
Telekomunikacijsko omrežje
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Omrežje je na tem področju izvedeno s kabelsko kanalizacijo, z zemeljskimi kabli in zračnimi kabli, ter z radijskim sistemom DECT. Pri vseh posegih v prostor, ki tangirajo TK omrežje v lasti ali upravljanju Telekoma, je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d k projektnim rešitvam. Stroške ogleda, prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in odprave napak zaradi posega, nosi investitor – povzročitelj posega ali poškodbe vključno z škodo nastalo zaradi izpada omrežja. Telekom je tudi izvajalec vseh del. Za dela na TK omrežjih, ki niso v lasti Telekoma, se investitor o pogojih dogovori z lastnikom omrežja ali njegovim predstavnikom.
Varovalni pasovi za vodovodno omrežje, kanalizacijo, toplovode oziroma vročevode, vode namenjen telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, v javnem interesu občine ali posamezne dejavnosti je 1. 5 m od osi posameznega voda.
6. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA IN POGOJEV BIVANJA
50. člen
Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Posegi gradnje (novogradnja, rekonstrukcija, ipd.), spremembe namembnosti, ali drugi posegi s katerimi se bo povečal obseg gospodarske ali druge dejavnosti, za katere vrsto ali obseg je predpisana izdelava PVO – presoje vplivov na okolje, morajo s poročilom o (pričakovanih) vplivih na okolje dokazati, da je tveganje za okolje sprejemljivo. Poročilo mora vsebovati tudi ukrepe za zmanjšanje tveganj za okolje.
Na ogroženih območjih plazovitih terenov in območij poplavnih voda niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili materialno škodo na objektih ali bi negativno vplivali na druge objekte in območja.
Varstvo zraka
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je dovoljeno s predpisi, ki urejajo to področje.
Ustreznost zasnove proizvodnih dejavnosti s stranskimi produkti prekomernega onesnaževanja zraka (kot so hrup, smrad, imisije prašnih in hlapnih delcev ipd.) je potrebno utemeljiti s PVO (presoja vplivov na okolje), ki mora upoštevati tudi rožo vetrov.
Na območju Občine Grosuplje se dopušča le naslednje energetske vire za ogrevanje ali pridobivanje električne energije – naftni derivati, plin, lesni odpadki, sončna, geotermalna, zemeljska veterna energija, metrska drva, lesni briketi, premog in električna energija.
Varstvo pred hrupom
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob magistralnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi izvedbenih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.
Tik ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje (vzrok je lahko samo promet na javni prometnici), v ostalem delu območja obdelave, razen čistih proizvodnih con v gospodarski coni pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
Novogradnje objektov proizvodnih, večjih oskrbnih ali storitvenih dejavnosti so dopustne le, če dejavnost ne poslabša bivalnih pogojev v posamezni ureditveni ali morfološki enoti.
Izbira lokacij novogradenj in novih dejavnosti se dopušča le tam, kjer se z novim posegom ne prekorači s predpisi določene ravni hrupa za določeno rabo prostora. Za posamezne rabe prostora, so dopustne ravni hrupa navedene od 32. do 40. člena tega odloka, za posamezna območja pa v posebnih merilih in pogojih.
Pri načrtovanju gradnje poslovnih prostorov v območjih z dopustno IV. hrupno cono je potrebno protihrupno zavarovanje delovnih prostorov – poslovnih prostorov.
Na kmetijskih zemljiščih izven naselij in na kmetijah v naselju imajo kmetje ali zaposleni na kmetiji pri opravljanju dejavnosti popolno pravico izvajati delo v skladu z dosedanjo ustaljeno prakso v vaseh in v odprtem prostoru. V kolikor jo opravljajo na tak način se jim dopušča povzročanje hrupa tretje stopnje v nočnem in dnevnem času. (Določilo veljavne zakonodaje.) S tem določilom se opremi vsaka LI, ki bo izdana v naseljih izven naselja Grosuplje ali stanovanjskega naselja zgrajenega z ZN v naselju Šmarje Sap.
Varstvo voda in vodnih virov
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov v Občinei Grosuplje. Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v individualnih čistilnih napravah. V kolikor tehnološke vode vsebujejo strupene snovi, je nujno treba predvideti sistem reciklaže z odvozom suspenzov na ustrezno deponijo.
V skladu s 86. členom Zakona o vodah ZV1 – Uradni list RS, št. 76/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Gradnja na poplavnih površinah se dopušča le pod posebnimi pogoji;
– Koto pritličja je potrebno dvigniti nad višino 100 letnih poplavnih voda.
– Konstrukcije vseh objektov in naprav je potrebno zasnovati v skladu s popolno zaščito pred onesnaženjem vode in okolja ter materialno škodo na objektih.
– Za vse posege v prostor je potrebno pridobiti ustrezne vodnogospodarske usmeritve in soglasje.
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov
Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice.
Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska služba.
Izrecno je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge že urejenih potokov ter zasipanje kraških vrtač (požiralnikov).
Varstvo pred tresljaji
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena – (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in naprave in podobno), je potrebno upoštevati obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v vplivnem območju in na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi.
Varstvo kakovosti obstoječih bivalnih in delovnih prostorov – osončenje in osvetlitev
Nedopustno je z novimi posegi zmanjšati osončenost obstoječih objektov.
Ne glede na zgoraj navedeno je tak poseg dovoljen le v primeru, če se oškodovanemu objektu zagotovi drugačna ustrezna osvetlitev prostorov, skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo.
Varstvo pred ionizirajočim sevanjem
Celotno območje Občine Grosuplje je na območju krasa, kjer so zaradi lastnosti tal v tleh pod objekti kopiči plin – radon. Zaradi zagotavljanja kvalitete bivanja se priporoča izvedba odplinjevanja temeljev. Kletni prostori naj se ne uporabljajo za bivanje in naj se prezračujejo mimo bivalnih prostorov direktno v zunanji prostor že v nivoju kletne etaže.
7. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE
Območja za ohranjanje narave
51.a člen
Pri načrtovanju v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Grosuplje, dopolnitve 2004 »(ZRSVN, OE Ljubljana, november 2004), ki so priloga temu Odloku in se hranijo na sedežu Občine Grosuplje.
Za vsak poseg v evidentirano območje ohranjanja narave v smernicah je obvezno pridobiti in upoštevati usmeritve in projektne pogoje pristojnega zavoda za ohranjanje narave.
V LI se vedno navedejo vsa območja ohranjanja narave, ki segajo na gradbeno parcelo ali drugo parcelo za katero je LI naprošena.
Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati le tako, da ne okrnejo narave. V načrtovanju sicer dopustnega poseganja v prostor, ki ga dopušča ta PUP, morajo izvajalci posegov izbrati tisto odločitev, ki bo ob približno enakih učinkih izpolnjevala merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo, in ki v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave (96. člen ZON).
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravnih spomenikov.
Za posege na območjih ali objektih, ki so navedeni v seznamu Naravovarstvenih smernic je potrebno pridobiti podrobnejše projektne pogoje pred fazo priprave gradbene dokumentacije in soglasje pristojnega zavoda za varstvo narave.
V Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04) ter njegovih prilogah, so navedena posledična vplivna območja, ter opredelitve o nujnosti izvedbe presoje sprejemljivosti.
Seznami območij ohranjanja narave
51.b člen
Ekološko pomembna območja
Splošne varstvene usmeritve
– Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razsežnost habitatnih tipov ter habitatnih rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatnih populacij in omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Podrobnejše usmeritve se nahajajo v poglavju Smernic: 3.4 Varstvene usmeritve za varstvo ekološko pomembnih območij
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|ID |IME_EPO | PUP- | PUP- | PUP- | PUP- | PUP- |
| | | I_1 | I_2 | I_5 | I_9 | OSTALO |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|39400 |Črna dolina pri | | x | x | | |
| |Grosuplju | | | | | |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|38300 |Lučka jama | | | | | x |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|39700 |Mala Loka pri Višnji | | | | | x |
| |Gori | | | | | |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|35400 |Radensko polje-Bičje | x | x | | x | x |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|39500 |Skobčev mlin | | | x | | |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|36600 |Škocjan | | | | | x |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
|35900 |Županova jama | | | | | x |
+----------+------------------------+-------+-------+------+-------+----------+
+----------+----------------------------------------+----------+
|KODA |EPO |PUP-OSTALO|
+----------+----------------------------------------+----------+
|30115 |Zatočna jama - Viršnica - Lazarjeva jama|X |
+----------+----------------------------------------+----------+
| | | |
+----------+----------------------------------------+----------+
OBMOČJA NARAVNIH VREDNOT – OBMOČJA
Splošne varstvene usmeritve:
Z naravnimi vrednostmi je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj (40. člen ZON). Na naravni vrednoti so vsi posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti ter v obsegu in na način opredeljen v 5. členu Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot.
Podrobnejše usmeritve se nahajajo v poglavju Smernic: 3.2.2 Podrobnejše varstvene usmeritve
Območja in objekti kulturne dediščine
52. člen
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kult. varstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradnje in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanje in vzdrževanje nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Na objektih in območjih kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.
Gradnja je omejevana ali prepovedana na območjih naslednje kulturne dediščin:
– objekti ali območje pomembnejše kulturne dediščine (PKD ali POKD), ki je v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS, Uradni list RS, št. 76/04), opredeljeno v poglavju 3. Razvoj krajine, kot območje nacionalne prepoznavnosti,
– objekt ali območje kulturnih spomenikov,
– območje izjemne krajine (IK) in
– vplivno območje (v grafičnem delu PUP je prikazano kot varstveno območje).
Seznam območij kulturne dediščine
53. člen
Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Občina je zavarovala območje spominskega obeležja vojne za Slovenijo na parceli št. 1910/1, k.o. Grosuplje. Parcela je označena s posebnim določilom v območju urejanja, ter se z novimi posegi v prostor ne sme slabšati pogojev za navedeno obeležje.
8. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED POŽAROM
54. člen
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Kadar gre za objekte, ki so združeni, je potrebno zagotoviti protipožarno ločitev.
Pri vseh spremembah namembnosti, kjer bodo skladiščene vnetljive ali eksplozivne snovi, je potrebno zagotoviti ustrezno protipožarno zaščito.
Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil
Na vseh območjih, kjer je obstoječi vodovodni sistem takšen, da omogoča oskrbo s primerno količino vode za gašenje, je nujna postavitev hidrantov, kot to predvidevajo protipožarni predpisi. V območjih kjer to ni mogoče, mora biti zagotovljena zadostna količina vode za gašenje z rezervoarjem kapnice ali iz površinskega vodotoka preko primerno opremljenega odjemnega mesta.
Vsaka projektna dokumentacija za gradnjo, spremembo namembnosti iz tretjega odstavka tega člena ali rekonstrukcijo objektov mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino prejšnjih odstavkov tega člena.
9. MERILA IN POGOJI ZA POTREBE OBRAMBE IN ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
54.a člen
Merila in pogoji za potrebe obrambe
Obrambna območja v občini so:
»Kamna Gorica«, izključna in nadzorovana raba.
»Tehnični zavod Grosuplje«, »Gradišnica«, izključna raba.
»VGP Grosuplje« in »Helioport Grosuplje«, možna izključna raba.
V območju izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene gradnje in ureditve objektov, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil.
Na območju nadzorovane rabe je z vidika varnosti dovoljena obstoječa, primarna raba, to je kmetijska in gozdna raba ter uporaba lokalnih cest. Na območju ni dovoljena poselitve oziroma gradnja objektov. Ni dopustno izvajanje prireditev, kjer se zadržuje večje število ljudi.
Območje možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
54.b člen
Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Interesi in potrebe po zaklanjanju prebivalstva in dobrin v izrednih razmerah je potrebno urejati skladno z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi za to področje. V planskem aktu občine so določene površine, kjer se upošteva prednostna uporaba prostora kot omejene ali izključne rabe in se ne dopuščajo posegi v nasprotju z namembnostjo območja.
Na območjih poplavnih voda se ne sme izvajati posegov v prostor, ki bi lahko imeli za posledico spremembo smeri ali količin odtoka poplavnih voda.
Območja kjer je v prostorskem planu predvidena omejena raba zaradi posebnega statusa za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena v PUP tako, da se varuje ali nadgradi določene funkcije posameznega območja.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
55. člen
Posebna merila in pogoji, ki so navedeni v tabeli Posebna merila in pogoji in so sestavni del tega odloka, dopolnjujejo splošna merila in pogoje.
V naseljih znotraj Občine Grosuplje izven naselij Grosuplje in Šmarje-Sap so vplivi na pogoje bivanja (hrup, varstvo zraka…) s strani kmetijske dejavnosti, ki se izvaja na krajevno običajen način.
V naseljih Grosuplje in Šmarje-Sap so vplivi na pogoje bivanja (hrup, varstvo zraka…) legalno zgrajenih obratov za namen kmetijske dejavnosti.
IV. PREHODNE DOLOČBE
56. člen
Do izdelave Prostorskega reda oziroma do izvedbe in uveljavitve pravnih režimov in katastra stavb ter drugih evidenc, ki omogočajo celovit pregled dejanskega pravnega stanja v prostoru, se pri odločitvah za dopuščanje posegov v prostor upoštevata prva dva stolpca tabele posebnim meril in pogojev in sicer, se upoštevajo pogoji obeh stolpcev tako, da se varujejo dosedanje pravice uporabnikov prostora, ki imajo veljavna upravna dovoljenja, ter se smiselno omogoča gradnja v skladu z novimi opredelitvami podrobnejše namenske rabe v planskih dokumentih. V nobenem primeru pa spremembe, ki bi nastale zaradi novih upravnih dovoljenje, ne smejo vplivati na v veljavnem upravnem dovoljenju zagotovljene pogoje delovanja ali bivanja lastnikov ali najemnikov objektov in naprav ali vplivati na možnost izgradnje že načrtovanih posegov v urbanistični zasnovi naselij Grosuplje in Šmarje-Sap.
V. KONČNE DOLOČBE
57. člen
S PUP se ne spreminja in se ne sme pogojevati spreminjanja namembnosti legalno zgrajenih objektov in objektov, ki so bili brez gradbenega dovoljenja grajeni pred letom 1967.
S PUP se podrobneje določajo merila in pogoji za izvajanje vsebin prostorskih planskih aktov. V podrobnejših opredelitvah namenske rabe se zaradi interesa javnega dobra stanje v prostoru v skladu z optimalnimi možnostmi realizacije izjemoma tudi odmaknejo od obveznega izhodišča občine, vendar le na podlagi dogovora lastnikov parcel in občine ter s točno definicijo meril in pogojev za območja posega v prostor.
Območja, ki so s PIN-I že realizirana, se urejajo po določilih PUP-a tako, da se zgrajena osnova ne spreminja bistveno. Za bistvene spremembe, ki niso dopustne, se štejejo tiste, ki bi negativno vplivale na kvaliteto bivalnega okolja ali na funkcioniranje prostorske enote in sicer zaradi neprimernega povečanja gostote poselitve, neprimerne spremembe namembnosti objekta ali območja, povečanja višinskega gabarita preko predhodno dovoljenega in podobno.
Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN) skladno z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Grosuplje za tekoče plansko obdobje, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali celovito izvedbo predvidenega načrta. Do sprejema PIN-a je prepovedana tudi parcelacija teh območij.
Dopustni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– posegi iz 9, 10, 11, 12, in 13 alineje 8. člena točke 1.1.1., kadar je poseg predviden na območju funkcionalnega zemljišča ali dvorišča in občinski organ za urejanje prostora oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– ozelenitve, če občinski organ za urejanje prostora oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve, za potrebe ureditve javne komunalne infrastukture je dovoljena tudi parcelacija, če so skladne s programsko zasnovo PIN,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav, če je ta skladna s programsko zasnovo PIN.
Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega izvedbenega načrta.
58. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski celoti I/1 – Šmarje-Sap in I/2 – Grosuplje (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03, 21/05),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorske planske celote I/3, I/4, I/6, I/7, I/8 – južno od Grosuplja (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko plansko celoto I/5 – Polica (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03, 63/04) in
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto I/9 – Ilova Gora (Uradni list RS, št. 15/98, 52/02, 6/03, 124/03).
59. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska cesta 2, Grosuplje.
60. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.
61. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 35003-2/1999
Grosuplje, dne 30. novembra 2005
Župan
Občine Grosuplje
Janez Lesjak l.r.
