Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03 – ZZK-1), Pravilnika o vsebini, obliki, načinu priprave lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04) je Občinski svet Občine Litija na 29. seji dne 29. 11. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu za območje Grbin
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja LN Grbin, ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom)
Z občinskim lokacijskim načrtom se predvidi prostorska ureditev območja urejanja LN Grbin za gradnjo stanovanjskih objektov, za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
Odlok o lokacijskem načrtu za območje Grbin obsega:
I. Besedilo odloka
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
– Izsek iz prostorskega plana občine Litija M 1:5000
– Izsek iz kartografskega dela PUP-a M 1:5000
1. Prikaz ureditvenega območja M 1:500
2. Zazidalna situacija M 1:500
3. Namenska raba in parcelacija M 1:500
4. Umestitev v prostor z vplivi in povezavami
s sosednjimi območji M 1:500
5. Lega objektov in funkcionalno tehnična
zasnova objektov M 1:500
6. Zasnova zelenih površin M 1:500
7. Zasnova prometne ureditve M 1:500
8. Zasnova komunalnih in energetskih ureditev M 1:500
9. Zaščita in reševanje M 1:500
10. Etapnost M 1:500
11. Zakoličba M 1:500
4. člen
(priloge občinskega lokacijskega načrta)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
1. povzetek za javnost,
2. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
3. obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
4. strokovne podlage,
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
6. spis postopka in sprejemanja akta,
7. seznam upoštevanih aktov in predpisov,
8. program opremljanja zemljišč,
9. idejne rešitve objektov.
5. člen
(izdelovalec občinskega lokacijskega načrta)
Predlog občinskega lokacijskega načrta je izdelala Arhitektura d.o.o., Mala Čolnarska 9a, Ljubljana, v mesecu septembru 2005.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje)
Obseg
Ureditveno območje Grbin se nahaja južno od Partizanske poti ter vzhodno od zdravstvenega doma Litija in vključuje naslednje parcele št. 1018/1, 1018/2, 389/1, 389/2, 389/3, 323/2 del, 323/3, 323/7, 323/14, 323/21, 323/22 del, 323/23, 323/24, 323/8 del., vse k.o. 1838 Litija.
Površina ureditvenega območja znaša približno 1,5 ha
Obseg ureditvenega območja je razviden iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta – »Načrt ureditvenega območja«.
Meja
Meja lokacijskega načrta izhaja iz začetne točke na jugovzhodnem vogalu območja LN, ki se v naravi kaže kot jugovzhodni vogal parcele št. 323/14. Od tod teče meja proti severu po vzhodnem robu parcele št. 323/14 in 323/21, poteka deloma po osi ceste parcele št. 323/28, prečka občinsko cesto parcele št. 1018/1, se obrne proti zahodu in poteka po severnem robu ceste parcel. št. 1018/1 do jugovzhodnega vogala parcele št. 388, nato poteka po njenem južnem robu do ceste parcele št. 365/9, kjer se obrne proti jugu in prečka občinsko cesto parcela št. 1018/1, od tod nadaljuje pot proti jugu in poteka po zahodnem robu parc. št. 389/1 do njenega jugozahodnega vogala, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po južnem robu parcel št. 389/1 in 389/2 ter se na jugovzhodnem vogalu parcele št. 389/2 obrne proti severu ter poteka do jugozahodnega vogala parcele št. 323/3, kjer se obrne proti vzhodu ter poteka po južnem robu parcel št. 323/3, 323/7 in 323/2 ter se na tretjini slednje parcele obrne proti severu in prečka parcele št. 323/2 in 323/14 tako, da se na slednji parceli obrne proti vzhodu do severozahodnega vogala parcele št. 323/8, sledi njenemu severnemu robu, jo prečka in ponovno sledi njenemu severnemu robu do izhodiščne točke.
7. člen
(trajne in začasne rešitve)
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. Ureditve so razvidne iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
8. člen
(vplivno območje)
Načrtovani stanovanjski objekti so na celotnem območju lokacijskega načrta oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 4 metre ter ne bodo imeli vpliva preko te meje na sosednja območja. Dovoz na gradbišča bo izveden iz obstoječe ceste, ter ne bo oviral ali vplival na življenje v naselju.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
9. člen
(opis rešitve načrtovanih objektov in površin)
Namembnost
Območje lokacijskega načrta je namenjeno stanovanjski in obrtno poslovni dejavnosti. Obrtno poslovna dejavnost, ki nima negativnih vplivov na okolje, je locirana v okviru dela stanovanjskih objektov. Območje bo prometno, komunalno in energetsko popolnoma opremljeno.
Celotno območje mora biti urejeno brez arhitekturnih ovir v skladu s pravilnikom o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Zazidalna zasnova
Rešitev predvideva enakomerno razporeditev tipologije prostostoječih objektov in zamaknjenih dvojčkov. Tri glavne napajalne ceste naselja so pravokotne na Partizansko pot. Vzdolž njih se nizajo objekti orientirani v smeri vzhod-zahod. Objekti so med seboj nekoliko zamaknjeni. Na vzhodnem robu so ob četrti napajalni cesti objekti orientirani v smeri S-J.
Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja se nanaša na tri značilne morfološke enote in sicer enoti I (FcS1) in II (FcS2), ki sta namenjena gradnji čistih stanovanjskih objektov in enoto III (FcS3), kjer je predvidena gradnja stanovanjskih objektov z dodano obrtno poslovno dejavnostjo. V enoti I je predvidena gradnja 2 stanovanjskih dvojčkov tipa A ter 4 samostojno stoječih enodružinskih hiš tipa B. V enoti II je predvidena gradnja 7 dvojčkov tipa A. V enoti III je predvidena gradnja 4 objektov tipa C, ki imajo k stanovanjskemu objektu dodan prizidek z obrtno poslovno dejavnostjo. Vsi objekti so dostopni iz osnovnega cestnega omrežja. Stanovanjski objekti imajo zagotovljena minimalno 2 parkirni mesti, poslovno stanovanjski pa minimalno 4 parkirna mesta.
Z zazidalno zasnovo se določa predvsem:
– regulacijske elemente,
– lego in velikost parcel,
– merila in pogoje komunalnega urejanja,
– lego in velikost objektov,
– merila in pogoje prometnega urejanja,
– merila in pogoje urejanja zelenih površin.
Določeni so naslednji regulacijski elementi:
– meja območja
– regulacijske linije (RL) potekajo po robu pločnikov
– gradbene linije (GL) potekajo odmaknjeno od regulacijskih linij in so zarisane v situaciji v merilu
1: 500. Odstopanja od gradbene linije niso dopustna
– v geološko in topografsko izjemnih situacijah je možna prilagoditev.
10. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Merila in pogoji za urejanje stanovanjskih objektov:
Lokacijski načrt določa 9 dvojnih gradbenih parcel za gradnjo stanovanjskih dvojčkov tipa A s po dvema zemljiškima parcelama, 4 gradbene parcele za gradnjo prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš, 4 parcele za gradnjo objektov C z mešanim programom: stanovanjsko, obrtno, poslovnih objektov (frizerski salon, fitnes, lepotilni salon, advokatska pisarna, arh. biro in podobno). Določeni so informativni tipi stanovanjskih dvojčkov in prostostoječih stanovanjskih hiš. Za objekte tipa C so podane le informativne dimenzije in podane večje tolerance horizontalnega gabarita. Prizidke k objektom tipa C je mogoče podaljšati do konca stanovanjskega objekta.
Skupna merila in pogoji za urejanje in oblikovanje stanovanjskih objektov:
Velja za tip A,B,C – dvojček in prostostoječe individualne stanovanjske hiše:
1. Morebitni podkleteni del objekta je betonski, ostali del objekta v AB skeletu z opečnatimi polnili.
2. Objekti imajo blago vzolžno enokapno streho z minimalnim naklonom. Fasada bo v zaglajenem ometu v pastelnih barvah v kombinaciji z lesenimi oblogami ali fasadnimi ploščami iz vlaknocementnih ali podobnih umetnih mas (obstojne plošče z vtisom lesene obloge). Okenski okvirji leseni ali plastificirana kovina v barvi lesa.
3. Zasnova objektov dopušča notranje spremembe tlorisov in dodelavo ter izbiro materialov.
11. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Tip A – stanovanjski enonadstropni »atrijski« dvojček, objekti imajo slepe stene obrnjene proti sosedom, tako da tvorijo notranje atrije. Posamezne bivalne enote so ločene s požarnim zidom.
1. Objekt ima tlorisno dimenzijo 2x 10 m x 8 m.
2. Etažnost objekta je K (možno) + P + M. Pred vsako stanovanjsko enoto sta 2 parkirni mesti.
3. Višina venca (kapi) je 6,30 m nad koto urejenega terena v pritličju objekta. Dopustna so odstopanja +/- o,50 m. Streha je vzdolžna enokapnica z blagim naklonom.
4. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad koto utrjenega terena.
5. Vsi objekti morajo biti tipološko, materialno in barvno poenoteni.
Tip B- prostostoječa individualna stanovanjska hiša
1. Objekt ima tlorisno dimenzijo 10m x 8m. Dopustna so odstopanja za +/- 0,50 m v horizontalnih gabaritih.
2. Etažnost objekta je K+ P + M. Objekt je dostopen iz pritličja, kjer sta tudi 2 parkirna mesta
3. Višina venca je 6, 30 m nad koto utrjenega terena. Dopustna so odstopanja +/- o,5 m. Streha je vzdolžna enokapnica z blagim naklonom.
4. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad koto utrjenega terena.
5. Vsi objekti morajo biti tipološko, materialno in barvno poenoteni.
Tip C- prostostoječa individualna stanovanjska hiša s prizidkom za poslovno obrtno dejavnost
1. Objekt ima tlorisno dimenzijo 10m x 8m s prizidkom dimenzije 6m x 4,5m. Dopustna so odstopanja za +/- 10% v horizontalnih gabaritih razen preko gradbene črte. Možnost podaljšanja prizidka do konca hiše.
2. Etažnost objekta je K+ P + M. Objekt je dostopen iz pritličja, kjer so tudi 4 parkirna mesta za stanovalce in stranke.
3. Višina venca je 6,30 m nad koto utrjenega terena. Dopustna so odstopanja +/- 0,5 m. Streha je vzdolžna enokapnica z blagim naklonom.
4. Višinska kota pritličja je 0,15 m nad koto utrjenega terena.
5. Vsi objekti morajo biti tipološko, materialno in barvno poenoteni.
12. člen
(pogoji za oblikovanje znanjih in zelenih površin)
V lokacijskem načrtu je razvidna dispozicija zelenih površin v obliki zasebnih vrtov pred objekti in med objekti. Meje med posameznimi parcelami bodo izvedene z žičnatimi ograjami zasajenimi z živimi mejami.
Na ureditvenem območju LN sta predvideni dve skupni travnati otroški igrišči opremljenimi z igrali.
Ograje so na parcelnih mejah. So žičnate izvedbe, višine do 1,50 m z obojestransko gosto zazelenitvijo (žive meje). Ob dovoznih cestah je zaradi prometne dostopnosti dovoljena višina zelenih ograj do največ višine 1,20 m.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
13. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
Območje lokacijskega načrta se prometno navezuje na sistem obstoječih cest v naselju. Tri glavne napajalne ceste naselja so pravokotne na Partizansko pot, četrta cesta na vzhodnem robu pa je vzporedna. Objekti ob zahodnem robu se navezujejo na obstoječo napajalno cesto, ki se jo rekonstruira. Srednje dve napajalni cesti je na južnem robu možno podaljšati in navezati na parcele izven območja urejanja.
Normalni prečni profil napajalne ceste je:
– vozni pas 2 x 2,75 m = 5,50 m
– enostranski hodnik za pešce = 1,50 m
Dovozne ceste na parkirne prostore in v garaže so široke 5,00m. Vse prometne in parkirne površine morajo biti utrjene z ustreznim tlakom ali asfaltirane.
Obcestni parkirni prostori so široki 2,05 m in dolgi 6,00 m.
Vse ceste znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta – notranje napajalne poti bodo v zasebni lasti investitorjev in se bodo komunalno urejale in vzdrževale v dogovoru z občinskim komunalnim podjetjem na stroške lastnikov zemljišč.
Površine za mirujoči promet so urejene
Tip A- stanovanjska hiša- dvojček:
– na vsaki zemljiški parceli sta dve parkirni mesti v sklopu funkcionalnega zemljišča enodružinske stanovanjske hiše. Najmanj eno parkirno mesto je prekrito z nadstreškom.
Tip B- prostostoječa individualna stanovanjska hiša:
– na vsaki gradbeni parceli sta dve (+1) parkirni mesti v sklopu funkcionalnega zemljišča enodružinske stanovanjske hiše. Dve parkirni mesti sta prekriti z nadstreškom.
Tip C- prostostoječa individualna stanovanjska hiša z dodanim prizidkom za poslovno obrtno dejavnost:
– na vsaki gradbeni parceli sta dve parkirni mesti za stanovalce in dve parkirni mesti za stranke v sklopu funkcionalnega zemljišča enodružinske stanovanjske hiše. Dve parkirni mesti sta prekriti z nadstreškom.
Ob Partizanski poti je v vzdolžni smeri 6 parkirnih mest, namenjenih obiskovalcem. Na vzhodnem robu je dodatnih 8 parkirnih mest, namenjenih stanovalcem in obiskovalcem, dostopnih iz napajalne ceste naselja.
Peš površine so predvidene ob Partizanski poti kot 1,50 m širok dvostranski pločnik. V notranjosti naselja so peš površine predvidene kot enostranski pločniki širine 1,50 m. Peš površine, vhodi v objekte in prečkanje cest v območju LN morajo biti brez arhitekturnih ovir.
V. ZASNOVA KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
14. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Splošni pogoji
Vsi objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo ter telekomunikacijsko omrežje. Obravnavano območje ima urejeno javno infrastrukturo v upravljanju izvajalcev javnih gospodarskih služb.
Za zaščito obstoječe in novo predvidene infrastrukture se izdela projektna dokumentacija. Rezervirati je treba trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev ter vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Vsa načrtovana infrastruktura mora izpolnjevati pogoje glede predpisanih horizontalnih in vertikalnih odmikov, ter načina križanja. Predvsem je potrebno upoštevati naslednja določila:
– horizontalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije – najmanj 1 m
– horizontalni odmik vodovoda od VN elektro voda – 1 m
– vertikalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije: če je vodovod nad kanalom 0,4 metra
– vertikalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije: če je vodovod pod kanalom 0,5 metra s posebno zaščito (tesnjena zaščitna cev) v dolžini 3 metre na vsako stran.
Horizontalni odmiki morajo biti prikazani v zbirni situaciji komunalnih vodov, vertikalni pa v zbirnem podolžnem profilu vse infrastrukture. Zaradi potrebe po ugotavljanju ničelnega stanja naravnih dobrin, predvsem tal, zraka in podtalnice, je potrebno izdelati poročilo o vplivih na okolje ali drugo tovrstno študijo, kjer se izvede ugotavljanje kvantificiranega stanja teh resursov, opredeli način in pogostost monitoringa ter opredeli mejne vrednosti še dopustnih parametrov deviacij.
Potek obstoječih in novo načrtovanih komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz kartografskega gradiva.
15. člen
(vodooskrba)
Vodooskrba:
Na južni strani Partizanske poti poteka PE cevovod preseka 125 in 150 mm, na zahodni strani delno tudi preko območja načrtovane gradnje. Za določitev zmogljivosti sistema se upoštevajo naslednji podatki: np = 250 l/osebo/dan, Q sr = 29x4x250 = 29000 l/dan = 0,4 l/s, za potrebe požara je potrebno zagotoviti 2x5 l/s za dobo dveh ur, oziroma vodohran prostornine najmanj fluktuacija + 75 m3.
Za oskrbo s pitno vodo in priključitev predvidenih objektov na vodovodno omrežje bo treba:
– obstoječi vodovodni cevovod delno prestaviti,
– zgraditi vodovodni cevovod min. Ø 100 v predvidenih prometnicah – v zankasti zasnovi,
– izvesti mrežo hidrantov na medsebojni oddaljenosti 80 m. Hidranti naj bodo nadzemni, ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času.
Vodovodni priključki se izvedejo za vsak objekt posebej. Na mestu priključitve se izvede ventil, vodomerno mesto se locira na zemljišču investitorja, tikoma za cestnim robnikom, z zunanjim vodomernim jaškom.
Oskrbo s pitno vodo zagotavlja občina Litija preko javnega podjetja, ki je upravljavec vodo oskrbnih sistemov. Z investicijami na področju raziskav in pridobivanje novih, zdravstveno ustreznih virov pitne vode, ter izgradnjo novih cevovodov in vodohranov, je zagotovljena stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo. Pristojna organizacija mora testirati minimalni pritisk v vodooskrbnem omrežju, ki mora biti vsaj 2.5 bara.
Vsa projektna dokumentacija, ki bo opredeljevala dejavnost vodooskrbe, mora vsebovati in upoštevati določila veljavne zakonodaje za to področje.
16. člen
(odvajanje odpadnih voda)
Odvajanje odpadnih voda:
Načrtovano je kanalizacijsko omrežje, razbremenilniki in centralna čistilna naprava. Do izgradnje naprave za čiščenje je potrebno na vseh območjih, kjer se izvaja novogradnja, graditi javno kanalizacijo po načrtih, ter tudi greznice kot začasne objekte za dispozicijo odpadnih sanitarnih vod.
Vsa projektna dokumentacija, ki bo opredeljevala dejavnost odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod, mora vsebovati in upoštevati določila veljavne zakonodaje za to področje.
Območje je opremljeno z javno kanalizacijo betonske izvedbe preseka 40 cm, ki poteka po Partizanski poti in se na severni strani priključi na kanalizacijo na Grbinski cesti na Ježi.
Za določitev zmogljivosti kanalov se določijo naslednji podatki:
Q suš = 0,4 l/s, 2Qsuš = 0,8 l/s. Za padavinsko vodo se predvidi različne odtočne koeficiente, za strehe 0,9, za asfaltne površine 0,95, za zelene površine 0,15, intenziteta padavin q = 240 l/s/ha, n = 1. Polnitve cevi: 70%. Do izgradnje ČN bo za obravnavano zazidalno območje treba:
– zgraditi ločen sistem odvodnje za padavinske vode in komunalne vode iz objektov,
– padavinske vode iz streh, zelenic in neprometnih površin, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi speljati v ponikalnico ali drug naravni odvodnik,
– padavinske vode iz parkirnih površin prečistiti preko peskolovov in lovilcev olj in tako prečiščene voditi v kanalizacijo ali ponikalnico,
– sanitarne odpadne vode priključiti na fekalni kanal in ČN, do izgradnje le te pa v interne nepretočne greznice oziroma interno skupinsko ČN,
– izvesti hidravlični preračun obstoječih in novo predvidenih kanalov, po potrebi zgraditi del nove kanalizacije za odvod sanitarne odpadne vode in jo zaključiti v predvideni čistilni napravi.
Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti in omrežje predati upravljavcu.
17. člen
(oskrba s plinom in ogrevanje)
Merila in pogoji za oskrbo s plinom in ogrevanje
Do izgradnje plinovodnega omrežja naj se izvede ogrevanje novih objektov iz skupne postaje utekočinjenega naftnega plina ali pa individualno reševanje z oskrbo s plinom iz lastnih vkopanih cistern prostornine 2-3 m3. V primeru skupinskega ogrevanja se predvidi enotna postaja z vkopanimi cisternami, merilno regulacijsko postajo ter plinskim oskrbovalnim in priključnim omrežjem do posameznih objektov. Regulacija I stopnje se izvede v glavni postaji, II stopnje pa na hišni omarici. Plin se uporablja za kuhanje, ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode.
Vsa projektna dokumentacija, ki bo opredeljevala dejavnost oskrbe s toplotno energijo, mora vsebovati in upoštevati določila veljavne zakonodaje za to področje.
18. člen
(oskrba z električno energijo)
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo
Obstoječi električni 20 kV kablovod poteka severno od obravnavanega območja in povezuje TP Litija Zdravstveni dom in TP Litijska dobrava. Ocenjena priključna moč za obravnavano območje: cca 30x13 kW – 400 kVA.
Za priključitev predvidenih objektov na tam območju je potrebno zgraditi nov NN vod iz TP Litijska dobrava. Ob dovoznih poteh je potrebno namestiti skupne prostostoječe kabelske omarice, ki bodo vsebovale merilne naprave za več odjemnih mest skupaj. Vse električne energetske kable se izvede z zemeljskim kablom v cevni kanalizaciji, z betonskimi jaški preseka 140 cm na mestih loma pod cestnimi površinami. Za izvedbo električnega energetskega omrežja je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, ki jo je potrebno verificirati pri JP Elektro Ljubljana. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.
V primeru po dodatnemu 20 kV omrežju je potrebno povečati cevno kanalizacijo za 4 dodatne cevi, sicer se za nizko napetostni vod izvaja 2 cevna kanalizacija. Morebitno rezervo določi dobavitelj.
Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oziroma prestavljeni izven območja gradnje novih objektov.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelsko razdelilnega sistema)
Telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelsko razdelilnega sistema
Na območju načrtovane gradnje je izvedeno zemeljsko komunikacijsko omrežje, s kabelsko kanalizacijo. Za priključitev uporabnikov na telekomunikacijsko omrežje je treba dograditi kanalizacijsko in kabelsko omrežje ter izvesti kabelske priključke do posameznih objektov, kjer se namesti TK omarica. Načrtovani objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet obstoječe centrale, za kar je treba naročiti projekt priključitve pri pristojni gospodarski službi. Sočasno z izgradnjo TK omrežja je treba zgraditi KRS kabelsko kanalizacijo ter odcepe do predvidenih objektov. Navezava objektov se izvede z novim omrežjem in priključki na podlagi pogojev, ki jih poda pristojni upravljavec KRS omrežja. Zemeljsko omrežje naj poteka skupaj s TK omrežjem.
20. člen
(javna razsvetljava)
Merila in pogoji za ureditev javne razsvetljave
Območje je opremljeno z omrežjem javne razsvetljave po Partizanski poti. Izvede se novo prižigališče ter izvede nova napeljava do posameznih svetilk. Kable se vgradi v kabelsko kanalizacijo, ob svetilki se izvede inštalacijski jašek. Svetilke se po tipu prilagodijo že obstoječim. Predvideno: 4 nove svetilke.
21. člen
(komunalni odpadki)
Merila in pogoji za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov
Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Občini Litija urejeno preko javnega podjetja, ki na celotnem območju občine izvaja to obvezno javno gospodarsko službo. Ravnanje s komunalnimi odpadki je urejeno preko odvoza iz mesta nastanka ter zbiranja ločeno odloženih odpadkov na ekoloških otokih. Tam se ločeno zbirajo papir, steklo, plastika in pločevinke, ter odpremljajo v nadaljnjo snovno predelavo kot ločena frakcija. Ostale komunalne odpadke pa se disponira na regijsko deponijo Unično v Hrastniku.
Vsa projektna dokumentacija, ki bo opredeljevala dejavnost ravnanja z odpadki, mora vsebovati in upoštevati določila veljavne zakonodaje za to področje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varovanje okolja)
Splošno
V času gradnje je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov.
Varstvo vode in podtalnice
Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta leži izven vodovarstvenega območja.
Vozne in parkirne površine se ustrezno vodotesno utrdijo in opremijo z lovilci olj. Na robovih se postavijo betonski ali kamniti robniki.
Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo.
Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objekta se izvede naravno ali prisilno, pri čemer je treba zagotoviti odvod dimnih plinov nad strehe ali terase objektov.
Varstvo pred hrupom
Obravnavano stanovanjsko naselje sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom tabele 1 uredbe A (Uradni list RS, št. 45/95). Na obravnavanem območju niso potrebni protihrupni ukrepi.
Osončenje
Pri projektiranju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo to področje.
Zbiranje in odvoz odpadkov
Odjemno mesto za gospodinjske odpadke je predvideno na ekoloških otokih. V času odvoza odpadkov morajo biti dostopna za komunalna vozila.
Razmestitev zbirnih in odjemnih mest za odpadke je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
23. člen
(ohranjanje narave ter trajnostna raba naravnih dobrin)
Na ureditvenem območju ni naravnih prvin, ki bi bile zaščitene z varovalnim režimom.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju ni kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov s požarnimi zidovi, prometne in delovne površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 m2 površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m, oziroma zunanji radiji dostopnih cest 21 m. Intervencijska pot (zanka) se izvede preko utrjene travnate površine otroškega igrišča.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidno iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena s hidrantnim omrežjem.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta
VIII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Površine parcel smejo odstopati do 5%.
Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta
IX. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
27. člen
(etapnost gradnje)
Lokacijski načrt bo mogoče izvajati v treh fazah, fazi A, fazi B in fazi C, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Lahko se izvaja vse faze sočasno, dve fazi sočasno ali vsaka faza posebej vendar tako, da je vsaka faza zaključena in dokončno urejena celota, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za zavarovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna etapa mora biti izvedena kot celota, z vsemi elementi zunaje ureditve. Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
1. V fazi A je predvidena gradnja 2 stanovanjskih dvojčkov tipa A ter 4 samostojno stoječih enodružinskih hiš tipa B. Sočasno z izgradnjo objektov je potrebno zgraditi obe notranji pripadajoči napajalni cesti ter izvesti dostop do Partizanske poti.
2. V fazi B je predvidena gradnja 7 dvojčkov tipa A. Sočasno je potrebno zgraditi vse tri pripadajoče notranje napajalne ceste z uvozi iz Partizanske poti
3. V fazi C je predvidena gradnja 4 objektov tipa C, ki imajo k stanovanjskemu objektu dodan prizidek z obrtno poslovno dejavnostjo. Sočasno z izgradnjo objektov je potrebno izvesti pripadajočo notranjo napajalno cesto z uvozom iz Partizanske poti.
Zemljišča, ki se trenutno fazno ne pozidajo obdržijo dosedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja območja.
Etapnost možnega izvajanja lokacijskega načrta je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta
28. člen
(obveznosti investitorjev pri izvajanju LN)
Obveznosti investitorjev so predvsem:
– zagotoviti izvajanje prometne in komunalno ter energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov,
– zagotoviti ustrezno komunalno in energetsko oskrbo,
– urediti pripadajoče javne in nejavne zelene površine
29. člen
Lokacijski načrt Grbin je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora Občine Litija.
30. člen
Nadzor nad izvajnajem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
31. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-6/2005
Litija, dne 29. novembra 2005
Župan
Občine Litija
Mirko Kaplja l.r.
