Na podlagi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03), 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 77/02) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 108/03) je Občinski svet Občine Tišina na 23. redni seji dne 22. 12. 2005 sprejel

Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih lastnosti poseben pomen za občino Tišina, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.

Odlok v svojih določbah določa:
– Pod a – natančna lokacija spomenika
– Pod b – lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev
– Pod c – režim njegovega varstva

Za arheološke spomenike se razglase:
1. GRADIŠČE – RIMSKA CESTA, EŠD 1249
a) Trasa rimske ceste poteka preko parc. št.: 1206/2, 1207, 1210, 1211, 1214/2, 1215, 1216/2, 1219/2, 1220/2, 1531, 1228, 1231, 1232, 1235, 1236, 1237, 1238, 1239, 1240, 1241, 1243, 1244, 1245, 1246, 1247, 1248, 1249, 1250, 1533, 1305, 1306, 1309, 1310, 1314, 1315, 1318, 1319/2, 1320/2, 1325, 1326, 1331, 1332, 1336, 1337, 1338 vse k. o. Gradišče in preko parc. št.: 258, 266, 267/1, 274, 275, 280, 281, 283, 1201, 1202, 1203, 1204, 1205, 1206, 1207, 1210, 1213, 1214, 1217, 1218, 1221, 1222, 1226, 1227, 1230 vse k. o. Murski Črnci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.
b) Sledovi rimske ceste so (stare ceste v širini do 13 metrov – gramoz) na njivskih in travnatih površinah od Gradišča do pokopališča v Satahovcih.
c) Zaščita zahteva nadzor pred posegi, občasen terenski nadzor in popolno dokumentacijo še ohranjenega spomenika. Kmetijsko zemljišče se obdeluje na tradicionalen način brez globokega oranja.
2. MURSKI ČRNCI – GOMILNO GROBIŠČE, EŠD 1241
a) parc. št. 23 del, 24 del, 37 del in 58 del vse k.o. Murski Črnci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.
b) Gomilno grobišče sestavljata dve gomili. Ležita na zahodni strani ceste Tišina-Murska Sobota ob gozdni poti proti vodovodnemu črpališču. Gomila, ki leži na južni strani poti, je na obrobju delno poškodovana. V višino meri 2,5m, premer pa znaša 25m. Druga gomila je na severni strani poti, višina je 1,5m, premer pa znaša 25 m.
c) Gomilno grobišče se ohranja v nespremenjeni obliki. Z gozdom se gospodari na tradicionalen način.
3. PETANJCI – KASTELIŠČE, EŠD 9864
a) parc. št. 517/3, 518, 519, 520, 522/1, 522/2, 524/1 in 527 del vse k.o. Petanjci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Severno od glavne ceste Radenci – Tišina je arheološko območje z ledinskim imenom Kastelišče, kjer je bilo z arheološkim sondiranjem leta 1987 dokazana srednjeveška naselbina. Dvignjeni travniški plato s sadovnjakom v velikosti 150x150m je z okopom in obrambnim jarkom omejen prostor. Sondiranja so pokazala srednjeveško kulturno plast z odlomki keramike, stekla, pečnic in opeko.
c) Teren varujemo pred posegi.
 
Za etnološke spomenike se razglase:
1. MURSKI ČRNCI – DOMAČIJA NOVAK, EŠD 21551
a) parc. št. 1425 del k.o. Murski Črnci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Tipična prekmurska domačija s stanovanjskim in gospodarskim delom pod skupno streho je oblikovana »na vogel« in se nahaja v južnem delu razvejane vasi. Glavno stavbo dopolnjujejo še samostojno stoječa lesena uta, koruznjak in vodnjak, vse pa predstavlja izjemno, ambientalno zaključeno celoto. Domačijska stavba, ki združuje bivalni in gospodarski del, je bila zgrajena leta 1925, kar izpričuje letnica na tramu v »velki iži«. Prvotno je bila pokrita s slamo ter povsem lesena in ometana z ilovico. Že leta 1938 so stavbo prenovili, pri čemer so z opeko pozidali osrednji del gospodarskega trakta (hlev in klet s pivnico) ter streho v celoti prekrili z opečno kritino. Kot taka se je ohranila vse do danes, pri čemer je še zlasti pomembna izvirna notranjščina, s pomembnimi detajli bivalne kulture in načina gospodarjenja. Zgodovinsko pomembno je tudi dejstvo, da je bila skromna kmečka domačija z mnogimi drugimi zgrajena po agrarni reformi na nekdanji »grofovski« zemlji (grad Murska Sobota) in da je edina ohranjena in naseljena tradicionalna domačija v vasi.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
2. SODIŠINCI – DOMAČIJA VREČIČ, EŠD 21555
a) parc. št. 231, 232 del k.o. Sodišinci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Kmečka domačija se nahaja tik ob cesti Tišina – Cankova. Sestavlja jo več objektov: zidana pritlična hiša s konca 19. stoletja, ki s starejšim lesenim gospodarskim poslopjem tvori tradicionalno domačijsko obliko v L, ločeno gospodarsko poslopje odprtega tipa, koruznjak in vodnjak. Objekti so sistematično razporejeni po dvorišču in z urejeno vegetacijo tvorijo kvalitetno celoto. Stanovanjska hiša je bila zgrajena leta 1892 in je nadomestila staro, najverjetneje leseno zgradbo, pri čemer so ohranili primarni gospodarski del. Stara domačija je bila pokrita s slamo, kasneje so nov in star objekt enotno prekrili z opeko. Hiša ima tradicionalno tlorisno razdelitev, kvalitetno novo stavbno pohištvo, izdelano po originalnih vzorih ter poudarjeno fasadno profilacijo. Lesen gospodarski del, ki se v pravem kotu vključuje v bivalnega, v zaporedju sestavljajo podkletena kašča, dvoje hlevov – konjski in kravji ter na koncu sekundarno prizidan svinjak. Prvotno je bil svinjak lesen in je stal samostojno. Vhodi v posamezne prostorske enote gospodarskega trakta so ločeni, ohranjeno je izvirno stavbno pohištvo. Večji, samostojno stoječi gospodarski objekt je grajen delno iz lesa, delno iz opeke in po nastanku sodi na konec 19. ali v začetek 20. stoletja. Domačija je materialni vir načina življenja premožnejšega prekmurskega kmeta v 19. in v prvi polovici 20. stoletja; je primer dobro vzdrževanega kompleksa z dokaj izvirno ohranjenim stavbnim fondom. Zlasti pomembna je zidana stanovanjska hiša z značilno arhitekturo s konca 19. stoletja ter staro gospodarsko poslopje, ki je z začetka 19. ali s konca 18. stoletja.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
3. TIŠINA – DOMAČIJA HORVAT, EŠD 21554
a) parc. št. 86, 87/1, 87/3 del k.o. Tišina. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Domačija se nahaja ob glavni cesti v središču vasi, nasproti Bathyanijevega dvorca. Sestavljata jo stanovanjska hiša, zgrajena leta 1911 ter istodobno gospodarsko poslopje. Na zadnji, severozahodni strani zapira dvorišče novejši, lesen gospodarski objekt. Stavbe so pokrite z opečnimi strehami. Stanovanjska hiša, ki stoji z daljšo fasado vzdolž glavno cesto, je visokopritlična in v manjšem delu podkletena. Glavni vhod je z dvoriščne strani skozi novejši prizidek, ki poteka pod podaljšano streho skoraj po celotni dolžini dvoriščne fasade. Hiša ima ohranjeno primarno tlorisno razdelitev ter originalno stavbno pohištvo. Posebej pa jo odlikuje bogata fasadna profilacija, ki s cvetličnimi in geometrijskimi vzorci poudarja okenske osi, mejni in podstrešni venec ter šivane robove. Nad mejnim zidcem se v enem od polj z raznoliko vegetativno ornamentiko nahaja tudi okrašena letnica gradnje. Zidano gospodarsko poslopje stoji pravokotno na cesto. Sestavljajo ga konjski, kravji in svinjski hlev z ločenimi zunanjimi vhodi. Okenske in vratne odprtine so na vrhu poudarjene z opečnimi loki, ohranjeno je staro stavbno pohištvo. Domačija z ambiciozno zasnovanimi stavbami nam izpričuje način življenja in gospodarjenja na večji, premožnejši prekmurski kmetiji.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
4. TIŠINA – DOMAČIJA REHN, EŠD 21553
a) parc. št. 297, 298 in 299 k.o. Tišina. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1: 2880.
b) Domačija, ki jo sestavljata zidana vrhkletna hiša podolžnega tlorisa in vzporedno, pritlično gospodarsko poslopje, se nahaja ob glavni cesti v središču vasi. Obe zgradbi pokriva opečna dvokapna streha. Domačijo od ceste ločuje žičnata ograja med oblikovanimi betonskimi stebrički. Stanovanjska hiša pomeni dominanto domačije. Odlikuje jo avtentična ohranjenost notranjščine in zunanjščine, tlorisne zasnove, stavbnega pohištva, tlakov in podov. V njenem zidanem čelu je v ometu izpisana letnica gradnje 1908. Vidne fasade so členjene z izjemno fasadno profilacijo v cvetličnih, geometrijskih in drugih vzorcih. Izpostavljen kletni del poudarjajo kamnite obrobe okenskih odprtin. S cestne strani je ob vogalu viden vhod v lokal, nekdanjo trgovino, na dvoriščni strani pa je bila nekoč pred glavnim vhodom v bivalni del lesena, dekorativno oblikovana veranda. Zidano in delno leseno gospodarsko poslopje, ki je bilo zgrajeno v istem obdobju, zaokrožuje dvorišče domačije. Slabše vzdrževana stavba ima ohranjeno funkcionalno tlorisno razporeditev ter tipične oblikovne poudarke svojega časa, kot so npr. opečni loki nad vrati in okni stavbe. Domačija je materialni dokument načina življenja in dela bogatejšega obrtniškega sloja v prekmurskem vaškem okolju.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
5. TIŠINA – HORVATOVA HIŠA, EŠD 21552
a) parc. št. 82 del k.o. Tišina. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Med novejšimi gospodarskimi stavbami na večji kmečki domačiji se je ohranila stara zidana stanovanjska hiša, z glavno fasado orientirano vzdolž stransko vaško cesto. Ambiciozno zasnovan objekt so začeli graditi tik pred prvo svetovno vojno zidarski mojstri iz Štajerske, gradnjo pa so med vojno prekinili ter hišo dokončali po letu 1918. Pritlično hišo podolžnega tlorisa, ki jo prekriva opečna dvokapnica, poudarja izjemno bogata fasadna profilacija ter izstopajoč vhodni rizalit na glavni fasadi, z originalnimi vhodnimi vrati. Na dvoriščni strani stavbe je pod napuščem širok ograjen hodnik, z lesenimi stebri in leseno dekoracijo pod ostrešjem. Hiša ima ob ohranjenem tlorisu še druge izvirne detajle notranjščine, kot je stavbno pohištvo, krušna peč in originalni podi. Stavba je primer bogatejše, dobro ohranjene kmečke hiše, ki so se začele ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja graditi tudi v Prekmurju, predvsem pod vplivi s štajerske strani Mure.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
 
Za umetnostno arhitekturne spomenike se razglase:
1. PETANJCI – KAPELA SV. FLORJANA, EŠD 3449
a) parc. št. 1215, 1216 k.o. Petanjci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Reprezentančna neogotska kapela s stransko ladjo ima nad sečiščem obeh majhen pločevinast zvonik. Fasade členijo visoka neogotska okna in trikotna neogotska čela. Kapelo datiramo v začetek 20. stoletja.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti s parcelo in nepozidano okolico,
– dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
2. KRAJNA – STEBRNO ZNAMENJE, EŠD 6828
a) parc. št. 1010 del k.o. Krajna. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Kamniti kip »Ecce Homo« stoji na kamnitem stebru ob cesti Gederovci – Murska Sobota. Kristus s trnovo krono in zvezanimi rokami se naslanja na oporo, kateri sledi draperija njegovega oblačila. Na stebru je letnica 1740. Znamenje je eno redkih baročnih figuralnih znamenj v Prekmurju in se uvršča med kvalitetnejše baročne spomenike pokrajine.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti s parcelo in nepozidano okolico,
– dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele in zemljišče je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturno-varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje (popis del) pristojne strokovne službe za varstvo kulturne dediščine.
3. PETANJCI – BATHYANIJEV DVOREC, EŠD 16478
a) parc št. 1224/1 del k.o. Petanjci. Vplivno območje: 1215, 1216, 1218, 1219, 1222, 1223, 1224/1, 1224/2, 1224/3, 1224/4, 1224/5 k.o. Petanjci.
b) Baročna pritlična stavba iz 18. stoletja ima v osrednjem delu razširjen tloris s stopniščem. Nekdanji dvorec je zaradi neprimernih predelov že delno degradiran. Dvorec prestavlja kvaliteten primer podeželskega pritličnega baročnega dvorca panonske pokrajine.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti s parcelo,
– dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
– zaradi posegov, ki so spomenik degradirali, se izvede konservatorska obnova, ki bo objektu povrnila izvirni baročni izgled.
4. TIŠINA – CERKEV MARIJINEGA ROJSTVA, EŠD 3448
a) parc št. 307/4 del k.o. Tišina. Vplivno območje: 304/1, 304/2, 305/1, 306/1, 306/2, 307/1, 307/2, 307/3, 307/4, 308/1, 308/2, 309, 311/2, 312/1, 313, 314/3 in 727 del. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Enoladijska cerkev z visokim prezbiterijem, ki ga opirajo visoki oporniki, ima pred vhodno zahodno fasado zvonik z opornikoma na vogalih in bifornimi linami za zvonove. Prezbiterij poleg visokih oken s krogovičjem členi še kamnit talni zidec in polkrožno stopnišče ob severni steni. Obokano notranjščino krasi zvezdast obok na vzhodni strani prezbiterija in križno-rebrasti obok na zahodni strani prezbiterija. Močna kamnita oproga loči oba tipa obokov. Nekdanja ravno stropana ladja ima sedaj baročni obok. Oprema notranjščine je večinoma neogotska. Omembe vreden je renesančni epitaf iz leta 1616 na fasadi cerkve. Domnevno se tišinska cerkev omenja že leta 1347. Csánki omenja Marijino cerkev v okolici Petanjcev v kraju Mysniche. France Stele postavlja cerkev v čas okoli leta 1350, Franc Ivanóci ugotavlja sledove romanske cerkve. Po detajlnem ogledu ugotovimo, da je cerkev plod več gradbenih faz. Vsekakor je romanska cerkvena ladja. Le ta se popolnoma razlikuje od zvonika in prezbiterija, ki sta bila k romanski ladji prizidana v obdobju gotike. Manjša in nižja romanska ladja je bila v obdobju baroka obokana. Cerkev predstavlja nadaljevanje romanske tradicije cerkva z vzhodnim zvonikom, k so ji v obdobju gotike prizidali večji prezbiterij in zvonik na zahodni strani. Križnorebrasti obok v prezbiteriju je ostanek nekdanjega vzhodnega zvonika, ki so ga odstranili v obdobju gotskih prezidav.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti,
– dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
5. TIŠINA – SLOPNO ZNAMENJE, EŠD 6829
a) parc. št. 725 del k.o. Tišina in 20 del k.o. Tropovci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Zidano nadstropno slopno znamenje je povsem poraslo z bršljanom. Znamenje iz 17. stoletja je eno redkih znamenj v tej pokrajini.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti s parcelo vred,
– dovoljeni so samo posegi, ki določajo varovanje vseh spomeniških lastnosti v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
 
Za vrtno arhitekturne spomenike se razglase:
1. TIŠINA – PARK OB BATHYANIJEVIM DVORCU, EŠD 18288
a) parc. št. 321, 324, 325, 326 k.o. Tišina.
b) Park z objektom predstavlja tipičen primer panonskega dvorca. Dvorec stoji v razsežnem parku, ki je nastajal sočasno z dvorcem. Danes je v njem ohranjenih nekaj izjemnih soliterjev tulipanovca (Liliodendron tulipifera) in doba (Qarcus robur). Vrtno arhitekturno zasnovo stilno uvrščamo v krajinski slog. Urbanizacija jo je delno okrnila. Objekt je baročni pritlični dvorec, ki je v slabem gradbenem stanju.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– spomenik varujemo v celoti s parcelo, parkom in nepozidano okolico.
– ohranja se vrtno arhitekturna zasnova (oblika);
– ohranjajo in varujejo se strukturne prvine (materija);
– ohranja in varuje se vse grajene objekte in druge kulturne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (ograje, ipd.);
– ohranja in varuje se vse naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, relief, itd.);
– preprečuje se gradnja kakršnihkoli objektov, poti ali naprav, ki niso v skladu z vrtnoarhitekturno zasnovo;
– preprečuje se onesnaževanje ter uničevanje in poškodovanje rastlin;
– ohranja (ali ponovno vzpostavlja) se primerne ekološke pogoje, ki so potrebni za rast in nadaljnji obstoj rastlin (osončenosti, nivo talnice, preprečevanje nasipavanja itd.);
– varuje se tudi neposredna okolica ter značilni pogledi na in z enote vrtnoathitekturne dediščine;
– sanacijska, obnovitvena in prezentacijska dela morajo biti načrtovana in izvedena na osnovi konservatorskega programa ali posebnih konservatorskih usmeritev;
– za izvedbo večjih obnovitvenih dela mora biti pripravljen poseben (konservatorski) izvedbeni projekt.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot,
– povečevanju pričevalnosti kulturnega spomenika,
– prezentaciji kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– učno – demonstracijskem delu, znanstveno – raziskovalnem delu.
 
Za zgodovinske spomenike se razglase:
1. GEDEROVCI – ŠOLA. EŠD 21550
a) parc. št. 259 del k.o. Gederovci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Visokopritlična šolska stavba stoji v urejenem zelenem okolju, ob vzhodnem robu vasi. Zgrajena je bila leta 1897, kot ogrska državna šola. Pripadal ji je sadovnjak in šolski vrt, vse je bilo najverjetneje ograjeno z leseno latasto ograjo, vpeto med dekorativno oblikovane betonske stebričke, ki jih lahko na vhodnem delu vidimo še danes. Šola je zidana, delno podkletena in pokrita z opečno štirikapno streho. Osnovni tloris, ki ga je v nekoliko predelani notranjščini še vedno zaznati, je predstavljal dva velika razreda na skrajnih koncih stavbe ter v osrednjem delu stanovanje za učitelje. Obstajajo štirje originalni, simetrični zunanji vhodi preko nizkih stopnišč: dva z glavne fasade do razredov in dva z dvoriščne strani. V procesu večkratnih obnov šole so uspeli ohraniti tudi tipiko stavbnega pohištva, del originalnih tlakov veže in preprosto fasadno profilacijo. Stavba šole z okolico je pomemben vaški poudarek ter primer tipične in funkcionalne šolske arhitekture svojega obdobja. Pomembna je tudi kot materialni zgodovinski dokument šolstva v Prekmurju.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
2. MURSKI ČRNCI – SPOMENIK NOB, EŠD 21134
a) parc. št. 1 del k.o. Murski Črnci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000.
b) Na mestu kjer danes stoji spomenik v obliki Triglava, so madžarski orožniki po nalogu sodišča v Murski Soboti 31. 3. 1945 ustrelili osem talcev. To je bilo prvo in zadnje streljanje talcev v Prekmurju. Spomenik je odkrit 21. 7. 1955.
c) Spomenik varujemo v njegovi avtentični pričevalnosti. Enako velja za njegovo neposredno okolico.
3. PETANJCI – ŠIFTARJEV MEMORIALNI PARK, EŠD 8934
a) Parc. št. 1129, 1130, 1131/1, 1131/2, 1133 del, 1137 k.o. Petanjci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Memorialni park je nastal v želji ohraniti spomin na grozote druge svetovne vojne, na ta način, da se v njem posadijo rastline iz čim več krajev, ki so v povezavi s temi dogodki. Pobudnik parka je bil Vanek Šiftar, pri tem so ga podprli številni darovalci, ki so prinašali sadike iz tedanje ožje in širše domovine ter iz zamejstva, med njimi je nekaj dendrološko zanimivih.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščiten spomenik, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri ZVKDS,
4. RANKOVCI – ROJSTNA HIŠA FERIJA KUHARJA, EŠD 6861
a) parc. št. 387 k.o. Rankovci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Značilna pritlična kmečka hiša z gospodarskim poslopjem, oblikovana »na akl«. Na dvoriščni fasadi sta vgrajena dva reliefa, delo kiparja Kuharja. Franc Kuhar je pomemben prekmurski kipar, ki je kljub temu, ker je umrl mlad, zapustil bogato likovno dediščino.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednost v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
5. SODIŠINCI – SPOMINSKA PLOŠČA DR. LUDVIKU ROGANU, EŠD 6862
a) parc. št. 240 k.o. Sodišinci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) V hiši, ki ni ohranila svojih spomeniških lastnosti, se je leta 1914 rodil sekretar okrožnega odbora OF Murska Sobota dr. Ludvik Rogan. Leta 1945 je umrl v taborišču v Bauchenwaldu. Na pročelju hiše je spominska plošča odkrita 1975 leta.
c) Varuje se spominska plošča na pročelju hiše. Ob morebitnih vzdrževalnih posegih na fasadi, je potrebno spominsko ploščo pritrditi na mesto, kjer se nahaja sedaj.
6. SODIŠINCI – GASILSKI DOM, EŠD 21424
a) parc. št. 627/2 k.o. Sodišinci. Meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Majhen gasilski dom iz leta 1935 je ohranil svojo prvotno podobo. Visoko pritlična stavba z značilno dvokapnico še danes ne opravlja svojo funkcijo. Gasilski dom je v preteklosti bil med pomembnejšimi, saj je bil edini v bližnji okolici.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje zgodovinskih, kulturnih, arhitekturnih, likovnih ter drugih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na spomenik,
– prepoved vseh posegov v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri ZVKDS.

Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče na vplivno območje so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ lokalne skupnosti izda na podlagi akta o razglasitvi spomenika lastniku odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena. Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.
Odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:
– dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih in kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu in do šestih mesecev v petih letih,
– prepoved premeščanja oziroma prenašanja spomenika.
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.
Rok za izdajo odločb je pet mesecev od objave odloka v Uradnem listu RS.

Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in občina Tišina.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

S tem odlokom prenehajo veljati določbe Odloka o razglasitvi nepremičnin kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/1991), ki se nanaša na območje občine Tišina.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS