Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o vladi (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se določajo obveznosti nosilcev dejavnosti, pristojni organ, ukrepi in kazenske določbe za izvajanje:
– Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES),
– Uredbe (ES) št. 852/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES),
– Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES) in
– Uredbe (ES) št. 183/2005 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba183/2005/ES),
v delih, ki se nanašajo na primarno proizvodnjo živil oziroma krme rastlinskega izvora (v nadaljnjem besedilu: primarni proizvodi oziroma krma).
(2) Ta uredba se ne uporablja za majhne količine primarnih proizvodov, ki jih nosilec dejavnosti primarne proizvodnje (v nadaljnjem besedilu: nosilec dejavnosti) neposredno dobavlja končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku.
(3) Ta uredba se ne uporablja za neposredno oskrbo lokalnih kmetij z majhnimi količinami krme iz primarne proizvodnje na lokalni ravni proizvajalca za uporabo na teh kmetijah.
(4) Minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister), določi, kaj se šteje za majhne količine primarnih proizvodov in krme, ter lokalna območja.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen kot izrazi iz uredb iz prejšnjega člena.
(2) Za potrebe te uredbe pomeni prva stopnja dajanja v promet začetno transakcijo z lastnim primarnim proizvodom oziroma krmo, ko se primarni proizvod oziroma krma da na voljo tretji osebi.

(1) Pristojni organ za izvajanje te uredbe je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Pristojni organ za izvajanje uradnega nadzora te uredbe v vseh fazah primarne proizvodnje na kmetijskih gospodarstvih, vključno s prvo stopnjo dajanja lastnega primarnega proizvoda oziroma krme v promet, je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (v nadaljnjem besedilu: IRSKGH).
(3) Pristojni organ za zvezo v skladu s 35. do 39. členom Uredbe 882/2004/ES je za potrebe te uredbe IRSKGH.
(4) Za zagotavljanje izvajanja drugega odstavka 6. člena Uredbe 178/2002/ES so za potrebe te uredbe pristojni za izdelavo ocene tveganja posamezni nosilci in izvajalci, določeni z Uredbo, ki ureja koordinacijo delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi na področju varnosti hrane oziroma živil, pri vključevanju v procese analize tveganja (v nadaljnjem besedilu: uredba o koordinaciji).

Če je potrebno sprejetje nujnih ukrepov iz 53. člena Uredbe 178/2002/ES lahko minister Evropski komisiji predlaga sprejem začasnih zaščitnih ukrepov v primarni proizvodnji iz 54. člena navedene uredbe.

V pripravo in izvajanje splošnega načrta za obvladovanje kriznih razmer (krizno upravljanje) na področju varnosti primarnih proizvodov iz 55. člena Uredbe 178/2002/ES, ki se pripravi v skladu s 13. členom Uredbe 882/2004/ES, so vključeni ministrstvo, IRSKGH, Kmetijski inštitut Slovenije in Nacionalni biološki inštitut.

(1) Nosilec dejavnosti mora v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES in drugega odstavka 9. člena Uredbe 183/2005/ES obrate, kjer dejavnost izvaja, registrirati v registru kmetijskih gospodarstev.
(2) Vrste podatkov, ki se posredujejo v register kmetijskih gospodarstev, predpiše minister.

(1) Nosilec dejavnosti mora zagotavljati sledljivost v skladu z 18. členom Uredbe 178/2002/ES.
(2) Nosilec dejavnosti mora uvesti sistem, ki omogoča takojšnjo evidenco identifikacije podjetja, kateremu nosilec dejavnosti dobavlja lastne primarne proizvode oziroma krmo.
(3) Podatki, ki jih mora vsak nosilec dejavnosti imeti na razpolago in jih mora na zahtevo IRSKGH posredovati v najkrajšem možnem času, so:
– količina dobavljenega oziroma dostavljenega primarnega proizvoda oziroma krme;
– serijo oziroma lot, če obstaja;
– podrobnejši opis primarnega proizvoda oziroma krme (vrsta in način pakiranja; vrsta sadja oziroma zelenjave, itd.).
(4) Nosilec dejavnosti mora hraniti omenjene podatke za vodenje evidenc za obdobje dveh let od proizvodnje oziroma prve stopnje dajanja v promet.

(1) Interesna združenja pridelovalcev pripravijo in posredujejo uporabnikom smernice za dobro higiensko prakso v primarni proizvodnji primarnih proizvodov oziroma krme na kmetijskih gospodarstvih.
(2) Smernice iz prejšnjega odstavka odobri minister. Ministrstvo pošlje smernice Evropski komisiji.
(3) Uporaba smernic iz tega člena ni obvezna.

(1) Vzorčenje in analize za potrebe uradnega nadzora se izvajajo v skladu z 11. členom Uredbe 882/2004/ES.
(2) Uradni vzorec odvzame kmetijski inšpektor oziroma druga oseba, ki jo za to dejanje pooblasti glavni inšpektor.
(3) Treba je odvzeti najmanj dva vzorca, enega za analizo, drugega pa se shrani za ponovno analizo v primeru, če zavezanec zahteva drugo mnenje. V primeru hitro pokvarljivega blaga se na zahtevo zavezanca opravi analiza obeh vzorcev istočasno po odvzemu. Če je opravljena tudi analiza za pridobitev drugega mnenja, velja zadnji rezultat. Pri vzorčenju kmetijski inšpektor označi vzorec za analizo in vzorec za primerjalno analizo.
(4) Z vzorci je treba ravnati tako, da je zagotovljena njihova pravna in analitska veljavnost. Vzorci morajo biti označeni tako, da je zagotovljena njihova sledljivost.
(5) Nosilec dejavnosti mora brezplačno zagotoviti zadostno količino vzorca primarnih proizvodov oziroma krme za namen uradnega nadzora.

(1) Stroške vzorčenja in analize vzorca pri izvajanju uradnega nadzora v primeru neskladnosti vzorca krije nosilec dejavnosti, pri katerem je bil vzorec odvzet.
(2) Kadar mora IRSKGH opraviti dodatni uradni nadzor, krije stroške takega nadzora v skladu z 28. členom Uredbe 882/2004/ES oseba iz navedenega člena.

Laboratorijske analize za izvajanje uradnega nadzora izvajajo laboratoriji, ki jih v skladu z 12. členom Uredbe 882/2004/ES določi minister.

Minister določi nacionalne referenčne laboratorije v skladu s 33. členom Uredbe 882/2004/ES.

V pripravo in izvajanje enotnega večletnega nacionalnega načrta uradnega nadzora iz 41. člena Uredbe 882/2004/ES se vključuje ministrstvo z organi v sestavi.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora kmetijski inšpektor, kadar ugotovi neskladnost z zakonodajo o primarnih proizvodih oziroma krmi, ob upoštevanju narave neskladnosti in podatkov o preteklih neskladnostih pri nosilcu dejavnosti, odredi ustrezne ukrepe v skladu s 14., 15., 19. in 20. členom Uredbe 178/2002/ES, in 54. členom Uredbe 882/2004/ES ter s predpisi, ki urejajo področje primarne proizvodnje, inšpekcijski nadzor in prekrške.
(2) Kmetijski inšpektor odredi potrebne ukrepe z upravnim aktom, izdanim v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek, ter izrekom sankcij za storjene kršitve v skladu s to uredbo in zakonom, ki ureja prekrške.

(1) Z globo od 300.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. opravlja prvo stopnjo dajanja v promet lastnih primarnih proizvodov oziroma krme, ki niso varni glede na zahteve iz 14. oziroma 15. člena Uredbe 178/2002/ES;
2. ne zagotavlja izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje oziroma preverjanja izpolnjevanja teh zahtev v skladu s 17. členom Uredbe 178/2002/ES;
3. ne zagotavlja izpolnjevanja zahtev iz 18. člena Uredbe 178/2002/ES glede sledljivosti primarnih proizvodov oziroma krme;
4. ne zagotovi pristojnemu organu podatkov o sledljivosti primarnih proizvodov oziroma krme;
5. ne ravna v skladu z zahtevami 19. člena Uredbe 178/2002/ES;
6. ne ravna v skladu z zahtevami 20. člena Uredbe 178/2002/ES;
7. ne zagotavlja izpolnjevanja higienskih zahtev iz 3. člena oziroma prvega odstavka 4. člena Uredbe 852/2004/ES;
8. ne sprejme posebnih higienskih ukrepov iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 852/2004/ES;
9. ne zagotavlja skladnosti z zahtevami petega odstavka 4. člena Uredbe 852/2004/ES glede metod vzorčenja in analiz;
10. ne sodeluje z pristojnimi organi v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES oziroma prvim odstavkom 9. člena Uredbe 183/2004/ES;
11. ne registrira obrata v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe 852/2004/ES oziroma drugim odstavkom 9. člena Uredbe 183/2004/ES;
12. ne ravna v skladu s 4. členom Uredbe 183/2005/ES.
(2) Z globo od 30.000 tolarjev do 300.000 tolarjev se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 20.000 tolarjev do 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 10.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

Nosilec dejavnosti v primarni proizvodnji na kmetijskem gospodarstvu, ki je ob uveljavitvi te uredbe opravljal dejavnost primarne proizvodnje, mora obrate, kjer dejavnost izvaja, registrirati v skladu s 5. členom te uredbe pri ministrstvu najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve te uredbe.

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2006.