Na podlagi drugega odstavka 139. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeljuje koncesijo na delih vodnega telesa reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (v nadaljnjem besedilu: Mura) za rabo vode za proizvodnjo električne energije v naslednjih hidroelektrarnah:

+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|   Deli   |   Vplivno   |   Kota   |   Kota    |Pretok |Padec |    Letna   |
| vodnega  |  območje –  | zgornje  |  spodnje  |  HE   | Pri  | potencialna|
|  telesa  |   občine    |vode dela | vode dela |  Qi   |  Qi  |  energija  |
|   Mure   |             | vodnega  |  vodnega  |(m3/s) | (m)  |    W(p)    |
|          |             |  telesa  |  telesa   |       |      | (GWh/leto) |
|          |             |H(zg )(m) | H(sp )(m) |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Sladki    |Šentilj      |  246,0   |   238,0   |  250  | 8,0  |    77,2    |
|Vrh       |             |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Cmurek    |Šentilj      |  236,0   |   230,0   |  250  | 8,0  |    77,8    |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Konjišče  |Gornja       |  230,0   |   222,0   |  250  | 8,0  |    77,4    |
|          |Radgona      |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Apače     |Gornja       |  222,0   |   214,0   |  250  | 8,0  |    79,0    |
|          |Radgona      |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Radgona   |Gornja       |  214,0   |   206,0   |  260  | 8,0  |    81,6    |
|          |Radgona      |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Radenci   |Gornja       |  206,0   |   198,0   |  260  | 8,0  |    83,7    |
|          |Radgona,     |          |           |       |      |            |
|          |Radenci,     |          |           |       |      |            |
|          |Tišina       |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Hrastje   |Radenci,     |  198,0   |   190,0   |  270  | 8,0  |    96,5    |
|          |Murska       |          |           |       |      |            |
|          |Sobota       |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+
|Veržej    |Veržej,      |  190,0   |   182,0   |  270  | 8,0  |    105,0   |
|          |Beltinci,    |          |           |       |      |            |
|          |Murska       |          |           |       |      |            |
|          |Sobota       |          |           |       |      |            |
+----------+-------------+----------+-----------+-------+------+------------+

(2) Koordinate iz preglednice v prejšnjem odstavku so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss–Krügerjevi projekciji) in odčitane iz temeljnih topografskih načrtov Republike Slovenije v merilu 1: 5000.
(3) Območje izvajanja koncesije in predvidena proizvodnja električne energije na Muri sta podrobneje določena v prilogi, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Izvajanje koncesije na delih vodnih teles Mure iz prvega odstavka tega člena, po katerih poteka državna meja, se nanaša na tisti del letne potencialne energije posameznega dela vodnega telesa Mure, ki ga v skladu z meddržavnim sporazumom z Republiko Avstrijo lahko izkorišča Republika Slovenija.

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. Kota zgornje vode je najvišja kota vodne gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega je podeljena vodna pravica. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg).
2. Kota spodnje vode je najnižja kota vodne gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega je podeljena vodna pravica. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp).
3. Deli vodnega telesa Mure, za katere se podeli koncesija, so deli vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na Muri, ki so navedeni v preglednici iz prejšnjega člena.
4. Potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v GWh, je energija, ki je v povprečju razpoložljiva za proizvodnjo električne energije v koledarskem letu.

(1) Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča dele vodnega telesa Mure na območju koncesije izključno za proizvodnjo električne energije.
(2) Koncesija iz 1. člena te uredbe se podeli brez javnega razpisa obstoječemu imetniku koncesije za rabo vode za proizvodnjo električne energije na začetku območja koncesije v občini Šentilj na odseku Mure med koto zgornje vode 244,51 m.n.m in koto spodnje vode 242,97 m.n.m. na podlagi njegove pobude za povečanje obsega proizvodnje električne energije.
(3) Obstoječi imetnik koncesije iz prejšnjega odstavka rabi vodo Mure za proizvodnjo električne energije na podlagi določb Uredbe o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči, za katero je bilo pridobljeno vodnogospodarsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 49/03, 8/04 in 41/04 –ZVO-1).
(4) Če obstoječi imetnik koncesije iz drugega odstavka tega člena ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja in koncesionar to odločbo odpravi, ali če se mu v skladu z zakonom koncesija preneha, ker ne izgradi hidroelektrarn v rokih, določenih v koncesijski pogodbi, ali zaradi neizvajanja oziroma drugih kršitev koncesijske pogodbe, se koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije na Muri na odseku od Sladkega Vrha do Veržeja podeli na podlagi javnega razpisa.

(1) Koncesionar mora zagotoviti izrabo celotnega potenciala Mure z izgradnjo objektov verige HE, ki je razdeljena na naslednja odseka:
– odsek 1: HE Sladki Vrh, Cmurek, Konjišče, Apače, Radgona, Radenci in
– odsek 2: HE Hrastje in Veržej.
(2) Veriga HE na Muri iz prejšnjega odstavka mora obratovati pasovno in usklajeno z obratovanjem verige elektrarn na avstrijski strani v dnevnem pretočno akumulacijskem režimu. Obratovanje po načelu pretočne akumulacije mora zagotavljati sposobnost verige HE za proizvodnjo vršne energije in regulacijske moči, pri čemer pa je treba upoštevati pogoje in omejitve obratovanja, ki jih narekujejo drugi uporabniki Mure ter v skladu z dogovorjenim vodnim režimom v mejnem profilu z Republiko Avstrijo.
(3) Pri načrtovanju hidroelektrarn na Muri mora koncesionar proučiti in upoštevati vse vidike koristi, ki opravičujejo izgradnjo objektov verige HE na Muri in imajo vpliv zlasti na:
– razvoj kmetijstva in gozdarstva (namakalnimi sistemi, črpališča vode in ugoden vpliv na gozdarstvo)
– izboljšanje stanja v okolju (podzemna voda, novi biotopi, naravni parki, kakovost voda)
– socialni razvoj (izboljšanje življenjskih pogojev, trajni dohodek lokalne skupnosti, ekonomski učinki, ustvarjanje pogojev za razvoj novih dejavnosti)
– gospodarski razvoj (lovstvo in ribištvo, turizem in rekreacijo, infrastruktura, industrija in gospodarski učinki).
(4) Načrtovanje zajezitev na Muri mora biti usmerjeno v zagotavljanje zadostne količine vode bodisi kot podzemna voda ali površinska voda. Ob izgradnji verige HE na Muri je treba zagotoviti izvedbo ukrepov za varovanje okolja, pri katerih bodo hidroelektrarne zgrajene kot večnamenski objekti, njihovo obratovanje pa mora biti podrejeno varstvu občutljivega okolja ob Muri, pri čemer je treba v celoti upoštevati omejitvene pogoje, ki izhajajo iz naravovarstvenega programa Natura 2000 na tem območju.
(5) Ker je rečno dno Mure na območju koncesije nestabilno, povprečno znižanje dna od leta 1970 pa je ocenjeno na okrog 50 cm, največje pa znaša 120 cm, je treba načrtovati in izvesti primerne vodnogospodarske ukrepe za preprečevanje poglabljanja mejne Mure. Zaradi preprečevanja nadaljnjega poglabljanja rečnega dna je treba predvideti izvedbo ukrepov utrditve rečnega profila z izvedbo talnih pragov v kombinaciji z izgradnjo objektov verige HE, pri čemer je treba upoštevati naslednje smernice pri pripravi osnov za odločanje o izgradnji objektov za energetsko izkoriščanje reke:
– preprečiti je treba nadaljnje poglabljanje rečnega dna,
– zagotovitvi je treba varstvo pred škodljivim delovanjem poplavnih voda do Q(100) in
– dolgoročno je treba omogočiti dinamični naravni razvoj vodnega okolja.
(6) Za ohranitev biotske raznovrstnosti je treba zagotoviti in vzdrževati ali celo pospeševati aktivnosti z namenom, da so posegi v ekološko občutljiv prostor v reki Muri in ob njej v zadostni meri raziskani za načrtovanje in izvedbo omilitvenih ukrepov zaradi zmanjšanja negativnih vplivov na naravo ob Muri.
(7) Koncesionar ne sme zadrževati vode v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn, ko je velika verjetnost pojava evtrofikacije vode v bazenu zaradi biološko razgradljivih snovi ter manjše vsebnosti raztopljenega kisika v njej.
(8) Ob evtrofikaciji v akumulacijskih bazenih hidroelektrarn koncesionar ne sme več zadrževati vode in mora ta pojav zmanjšati oziroma preprečiti z zagotavljanjem stalnega pretoka skozi hidroelektrarne.
(9) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prejšnjih odstavkov tega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do rabe površinske vode drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav tako, da se ne bo poslabšala kakovost površinskih voda, da se ne bo poslabšal vodni režim in da bo omogočena selitev vodnih organizmov po ribjih stezah,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in trajanjem koncesije,
– smotrno rabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal kar najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(10) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v postopkih graditve objektov za proizvodnjo električne energije.

Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s povečanjem obsega koncesije, podeljene na podlagi te uredbe.

(1) Koncesija se podeli za dobo petdesetih let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kakršni so določeni v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto rabe vode posebej dokler traja koncesija.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo imetniki koncesije pridobijo na trgu za proizvedeno električno energijo.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je del vodnega telesa površinske vode, ki je namenjen za proizvodnjo električne energije.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo ter občinami Šentilj, Gornja Radgona, Tišina, Radenci, Murska Sobota, Beltinci in Veržej razdeli v razmerju 50: 50.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v teh občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Če je del vodnega telesa površinske vode, za rabo katerega je podeljena koncesija, na območju več občin, se plačilo za koncesijo iz prejšnjega odstavka, ki je namenjeno občinam, razdeli mednje na naslednji način:
– 50 odstotkov tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu potencialne energije vodnega telesa Mure in
– 50 oddstotkov tega plačila se razdeli med občine sorazmerno pripadajočemu deležu površine vodnega dobrega akumulacijskih bazenov hidroelektran na Muri.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine proizvedene električne energije.
(2) Letna količina proizvedene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu v hidroelektrarni proizvedena in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka 10 odstotkov povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta predložiti vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

Koncesionar mora po preteku prvega leta, v katerem je začel proizvajati električno energijo na podlagi koncesije po tej uredbi, najpozneje do 31. januarja naslednjega leta predložiti agenciji vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, predloženih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izdala račun za to plačilo.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom z mesečnimi akontacijami in poračunom plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, ki je pristojen za finance.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v mesecu.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko mu agencija izda poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni predložil podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za ta izračun podatke o rabi vode iz svojih evidenc o rabi vode.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) S koncesijsko pogodbo se uredijo tudi obveznosti koncesionarja v zvezi z roki za zgraditev prve hidroelektrarne in roki za izgradnjo vsake od naslednjih elektrarn, pri čemer je treba upoštevati, da mora koncesionar zgraditi prvo elektrarno najpozneje v šestih letih od podpisa pogodbe, čas za zgraditev vsake od naslednjih hidroelektrarn pa ne sme biti daljši od 3 let in 6 mesecev.
(3) Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta minister, pristojen za okolje.
(4) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.