Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti med sodiščem in upravnim organom, začetem na pobudo A. A. A. iz Ž. na Ž. Ž., na seji dne 15. decembra 2005

Za odločanje o sporu med roditeljema A. A. A. in B. B. v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne C. C., rojene 25. 7. 1988, je pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

1. Pobudnica navaja, da je na pristojnem krajevnem uradu Miklavž na Dravskem polju vložila zahtevo za spremembo priimka svoje mladoletne hčerke C. C. Ker je za spremembo osebnega imena mladoletne osebe potrebno soglasje obeh roditeljev in se oče ni odzval vabilom, je dne 13. 10. 2004 pri Centru za socialno delo Maribor vložila predlog za odločitev o sporu med roditeljema v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne osebe. Na razgovoru pri centru za socialno delo naj bi bila seznanjena, da je za izdajo zahtevane odločbe pristojno Okrožno sodišče v Mariboru. Dne 11. 11. 2004 naj bi na Okrožno sodišče v Mariboru vložila predlog za izdajo odločbe o dovolitvi spremembe osebnega imena mladoletni C. C. Okrožno sodišče v Mariboru naj bi s sklepom št. VI R 67/2004 z dne 3. 3. 2005 predlog zavrglo in se izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za dovolitev spremembe osebnega imena mladoletni osebi. Pobudnica navaja, da se je zoper navedeno odločitev pritožila. Višje sodišče naj bi s sklepom zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pobudnica trdi, da je dne 26. 10. 2005 ponovno vložila vlogo na Center za socialno delo v Mariboru, ki je s sklepom št. 56-1445/90-3 z dne 9. 11. 2005 postopek za spremembo osebnega imena mladoletni C. C. ustavil. Iz obrazložitve sklepa naj bi izhajalo, da Center za socialno delo Maribor ni pristojen za odločanje o spremembi osebnega imena mladoletne osebe.

2. Po tretjem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) lahko vloži pobudo za rešitev spora o pristojnosti tudi stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora o pristojnosti. Na podlagi citirane določbe ZUstS je Ustavno sodišče pristojno, da na pobudo strank v postopku odloči, ali spada zadeva v sodno ali v upravno pristojnost v primerih, ko sodišče in upravni organ odklanjata pristojnost za postopanje v določeni zadevi (negativni kompetenčni spor).
3. V tem primeru pristojnost za odločanje o sporu med roditeljema v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne osebe zavračata tako Okrožno sodišče v Mariboru kot Center za socialno delo v Mariboru. Okrožno sodišče v Mariboru meni, da je na podlagi četrtega odstavka 7. člena Zakona o osebnem imenu (Uradni list SRS, št. 16/74 in nasl. – v nadaljevanju ZOI) za odločanje pristojen Center za socialno delo v Mariboru. Center za socialno delo v Mariboru pa meni, da se je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/04 – v nadaljevanju ZZZDR-C) pristojnost o vseh vprašanjih izvrševanja roditeljske pravice s centrov za socialno delo prenesla na sodišča, zato bi moralo tudi o sporu med roditelji v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne osebe odločati pristojno sodišče.
4. Člen 7 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o nostrifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP) določa, da mora biti otrok takoj po rojstvu vpisan v rojstno matično knjigo in ima od rojstva pravico do imena. Ime otroka določa njegovo identiteto, zato je določitev ali sprememba otrokovega imena vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Splošen predpis, ki ureja razmerja med starši in otroki, je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in Uradni list RS, št. 69/04 – Uradni p.b. – v nadaljevanju ZZZDR). Do sprejetja ZZZDR-C so na podlagi četrtega odstavka 114. člena ZZZDR o sporih med roditelji v zvezi z odločitvami, ki bistveno vplivajo na otrokov bodoči razvoj, odločali centri za socialno delo. ZZZDR-C pa je pristojnost za odločanje o sporih med roditelji o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, prenesel na sodišča (113. člen ZZZDR).
5. V 7. členu ZOI je urejena sprememba osebnega imena. Mladoletni osebi se spremeni ime na zahtevo staršev ali posvojitelja (drugi odstavek 7. člena ZOI). Če starši živijo ločeno, lahko zahteva spremembo osebnega imena mladoletni osebi roditelj, pri katerem mladoletna oseba živi oziroma kateremu je bila dodeljena, če s tem soglaša drugi roditelj (tretji odstavek 7. člena ZOI). Če drugi roditelj ne soglaša s spremembo osebnega imena mladoletni osebi, odloči o sporu med roditeljema organ, pristojen za socialno skrbstvo. Odločbo je treba priložiti zahtevi za spremembo imena mladoletni osebi (četrti odstavek 7. člena ZOI).
6. V tem primeru dva različna zakona določata različno pristojnost za odločanje o sporih med roditelji v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne osebe. ZOI kot specialni in starejši predpis določa, da o sporu med roditelji v zvezi s spremembo otrokovega imena odloča organ, pristojen za socialno skrbstvo. ZZZDR-C kot splošnejši in novejši predpis določa, da o sporih med roditelji, ki se nanašajo na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloča sodišče.
7. Pravni sistem je notranje povezana celota in v njem ne sme biti antinomij. Za antinomijo gre, če so v pravnem sistemu pravila, ki so si nasprotna ali neusklajena. Zato pri razlagi pravnih pravil uporabimo merila (argumente), ki omogočajo, da nasprotja ali neusklajenosti med pravnimi pravili odpravimo (razrešimo).(*1) Zakonodajalec ni uporabil izrecne derogacijske klavzule, s katero bi razveljavil četrti odstavek 7. člena ZOI, zato nastopi ista situacija, kot je tista, ko zakonodajalec uporabi splošno derogacijsko klavzulo. Načeloma je mogoče reči, da mlajši splošni zakon razveljavi starejšega specialnega. Vendar je v takem primeru treba z zgodovinsko in teleološko razlago posebej ugotoviti, ali je bil namen zakonodajalca, da z novim splošnim zakonom poseže tudi v staro specialno ureditev.(*2)
8. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-312/00 z dne 23. 4. 2003 (Uradni list RS, št. 42/03 in OdlUS XII, 39) navedlo, da upravni postopek, ki ga pri odločanju uporabljajo centri za socialno delo, nima določb, ki bi zagotavljale otroku vse procesne pravice, ki so določene v Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic (Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 – MEKUOP). Takšne določbe pa vsebuje Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP). Iz Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – prva obravnava – EPA 991 – III (Poročevalec DZ, št. 76/03 – Predlog ZZZDR) izhaja, da je bil namen zakonodajalca zagotoviti varovanje otrokove koristi v čim večji možni meri v skladu z mednarodnimi instrumenti, ki zadevajo otroka, tako glede varstva, vzgoje in preživljanja kot glede otrokovih stikov. Iz Predloga ZZZDR tudi izhaja, da je zakonodajalec želel prenesti pristojnost za odločanje o sporih med roditelji v zvezi z izvrševanjem roditeljske pravice iz centrov za socialno delo na sodišča, da bi zagotovil večje varstvo otrokovih procesnih pravic.
9. Ker je odločanje o spremembi otrokovega imena vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj, je Ustavno sodišče ob uporabi argumenta kronologije in argumenta specialnosti ter zgodovinske in teleološke metode razlage ugotovilo, da je mlajši splošni predpis ZZZDR-C razveljavil določbo četrtega odstavka 7. člena ZOI. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o sporu med roditeljema v zvezi s spremembo osebnega imena mladoletne C. C. pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) M. Pavčnik: Argumentacija v pravu, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba, Ljubljana 2004, str. 114.

(*2) Prav tam, str. 116.