Na osnovi 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS. št. 7/99, 110/02 in 126/03), 16. člena Statuta Občine Cankova (Uradni list RS, št. 21/99, 12/01 in 69/02) in 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Cankova na 2. izredni seji dne 19. 12. 2005 sprejel

Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Občino Cankova, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.

Odlok v svojih določbah določa:
– Pod a – natančna lokacija spomenika
– Pod b – lastnosti, ki utemeljujejo njegovo razglasitev
– Pod c – režim njegovega varstva

Za arheološka spomenika se razglasita:

a) Parc. št.: 1444, 1460 k.o. Gerlinci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) V gozdu z imenom »Gomila« leži 14 nepoškodovanih rimskih gomil. Višine gomil so med 1,5 do 6 metrov, premeri pa od 12 do 30 metrov.
c) Gomile se ohranjajo v nespremenjeni obliki. Z gozdom se gospodari na tradicionalni način.

a) Parc. št.: 13 del, 36/1, 43, 2269 del, 2272, 3271 k.o. Gerlinci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Še severneje od že omenjenih je v gozdu še skupina 12 rimskih gomil. V večini so nepoškodovane, nekaj pa jih je poškodoval kolovoz skozi gozd. Višine gomil so med 2 do 3 metre, premeri pa od 15 do 20 metrov.
c) Gomile se ohranjajo v nespremenjeni obliki, z gozdom se gospodari na tradicionalen način.

Za umetnostne in arhitekturne spomenike se razglase:

a) Parc. št.: 994 k. o. Cankova, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Kraj Cankova se prvič omenja leta 1212. Prvotna cerkev je bila zelo stara) Cankovska župnija spada med najstarejše župnije Prekmurja, medtem ko se trg prvič omenja šele leta 1778 kot oppidum Hidegkuth. Do druge svetovne vojne so bili njeni patroni grofje Szecheny. Župnija sv. Jožefa spada pod murskosoboško dekanijo, le ta pa v lavantinsko škofijo.
Nepravilno orientirana cerkev ima tloris v obliki križa. Preprosto zunanjost cerkve krasijo vogalna rustika, maltaste obrobe okoli oken in profiliran podstrešen zidec. V cerkev stopamo na jugu skozi vhod pod visokim zvonikom, ki ga na vrhu členijo bifore. Prezbiterij na severu je enako širok kot ladja. Na vzhodni in zahodni strani sta kapeli. Iz prezbiterija stopamo v zakristijo, ki se prislanja ob severno stranico zahodne kapele. Obokano notranjščino členijo pilastri s profilirano gredo, ki prostor povezuje v celoto. Oboke ladje in stranskih kapel krasi dekorativna poslikava, ki jo dopolnjuje še figuralni del z upodobitvami svetnikov, osrednji prizor z Jožefom in Marijo in prizor dveh angelov nad njima. Na dekorativnem loku prezbiterija je izpisana letnica 1900. Vegetabilna dekoracija v rjavkastih, rdečkastih in modrih tonih se med seboj ubrano dopolnjuje. Dekoracijo obokov, ki je najmočneje izražena v predelu prezbiterija, na stranskih stenah prezbiterija dopolnjujeta figuri svetnikov Petra in Pavla. Mučenika stojita v polkrožno zaključenih nišah. Petra prepoznamo po ključu, ki ga drži v levi roki, Pavla po meču, atributu njegovega mučeništva, v drugi roki drži svitek. Na sredinski, glavni steni prezbiterija je Kregarjev prizor Jožefa z Marijo, ki ga dopolnjujejo figure angelov z napisnimi trakovi. Figure so upodobljene na močno poudarjenem ozadju, ki je pred obnovo cerkve leta 2004 delovalo moteče. S prepleskanjem poslikave iz leta 1900 je bil Kregarjevi freski odvzet naravni barvni okvir v katerega je slikar smotrno umestil svojo upodobitev z glavnim patronom cerkve. Po restavratorskem posegu je freska ponovno pridobila na svoji veljavi. Na delu oboka nad osrednjim prizorom je v trikotnem polju upodobitev dveh angelov na oblakih. Figuralno poslikavo dveh svetnikov v nišah in prizorom angelov na oblačkih dopolnjujejo še štiri figure evangelistov na spodnjem delu oproge med oboki. Luka in Marka sta upodobljena v prezbiteriju, Matej in Janez v ladji. Evangelisti v dekorativno poudarjenih poljih so upodobljeni sede, kot pismouku s peresom v roki med zapisovanjem v evangelij, pod njimi je atribut in ime. Liki svetnikov in prizor z angeloma na oblakih dokazujejo visoko obrtniško znanje slikarja, ki se je podpisal kot T.
c) Spomenik varujemo skupaj z opremo v obstoječi obliki.

a) Parc. št.: 234-del, k.o. Korovci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2880.
b) Sredi vaškega trga med divjimi kostanji stoji kamnito razpelo s Križanim in Marijo pod njim. Pod Marijo na stebru je napis: Krizstus sze na krizsi daruevao za nas, I mi sze daruejmo nijemi na csaszt Kampis Bogi na hvalo diko Korovska obcsina 1863 obnovljeno 1963. Primer dobro ohranjenega razpela s slovenskim napisom. Kiparsko delo je povprečno.
c) Znamenje varujemo v prvotni obliki. Z njega je treba odstraniti premaze in ga zaščititi z utrjevalcem za peščence. Ohraniti je treba nasad kostanjev.

Za tehniški spomenik se razglasi:

a) Parc. št.: 78, 79/1,79/2, 80/1, 80/2, 80/3 k.o. Skakovci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Zasnova velikega, razgibano oblikovanega valjčnega mlina sega po ugotovljenih virih v leto 1753, ko je stal ob Ledavi majhen kmečki mlin. Prva faza posodabljanja mlina je bila leta 1927, sedanjo podobo pa mlin dobi 1946 leta. Na mlinu so delno ohranjene mlelne in vodne naprave. Mlin ne obratuje.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje tehniških, etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove del, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Za etnološke spomenike se razglase:

a) Parc. št. 774 k.o. Cankova, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Bivša gostilna Vogler se nahaja na trgu sredi gručaste vasi Cankova, ki se prvič v pisnih virih omenja leta 1336. Mogočna gostilna Vogler je enonadstropna vogalna hiša, ki s pripadajočimi gospodarskimi poslopji tvori zaključeno celoto.
Fasada gostilne je poenostavljena. Okna v pritličju so brez obrob, v nadstropju imajo profilirane karnize in police. Na oknih v nadstropju so nastavki za polkne.
Na severo-zahodnem vogalu je lep kovan izvesek zelene barve.
Dvoriščno fasado v nadstropnem delu krasi lesen gank s struženimi stebrišči.
V notranjosti so pritlični prostori nekdanje gostilne obokani z banjo, križnim obokom in banjo s sosvodnicami. V nadstropni del gostilne vodijo kamnite stopnice iz rumenega peščenca, ki imajo polkrožni profil z robom. Stropovi v nadstropju so ravni, v enem prostoru v zahodnem delu gostilne je ohranjena stara plinska napeljava.
Vzdolž vzhodnega roba dvorišča stoji zidano pritlično gospodarsko poslopje, kjer so bili konjski in svinjski hlevi. V slednjem so se ohranili stari leseni boksi, saj je bil gostilničar Vogler velik trgovec s svinjami. Temu nizu hlevov sledi zidani nadstropni skedenj v »L«. Ob cesti v vzhodnem delu dvorišča stoji delno leseno delno zidano pritlično poslopje, ki se je najbrž rabilo za shranjevanje raznega orodja. Sredi dvorišča stoji zidana nadstrešnica za vozove, saj je bila gostilna postaja za furmane.
Gostilna Vogler s pripadajočimi gospodarskimi poslopji velja za dobro ohranjen primer stavbne dediščine, ki se je na svojstven način vključevala v gospodarsko, socialno in kulturno življenje v tem prostoru ob slovensko-avstrijski meji. Kot taka je pomembna tako z arhitekturnega kot etnološkega in socialno-zgodovinskega vidika.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

a) Parc. št.: 770/1 del k.o. Cankova, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Mogočna meščanska vila s preloma 19. stoletja stoji na robu manjšega vaškega jedra. Je nadstropna vogalna hiša z bogato oblikovano fasadno profilacijo, ki je še posebej poudarjena na fasadah s cestne strani. Večina stavbnega pohištva je ohranjena.
Slikovitost fasade na svojstven način dopolnjuje lesena dekorativno izrezljana veranda glavnega vhoda v hišo, ki se v vertikali vzpenja v nadstropje. Hiša stoji na kamnitih temeljih. V zatrepih z vzhodne in zahodne strani sta manjši lesen polkrožni okni.
Hiša je tipičen primer meščanske »alpske« vile s prehoda 19. stoletja.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vredno v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

a) Parc. št.: 738 del k.o. Gerlinci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Dvocelični objekt s konca 19. stoletja je postavljen ob cesti sredi razmaknjene vasi. Klet je lesena in pokrita z opečno dvokapnico (zareznik). Na zunanjih stenah so mestoma še ohranjeni deli ilovnatega ometa. Glavna hrastova vrata brez vratnega okovja so enokrilna in preprosto oblikovana iz enega kosa. Klet je razdeljena v dva prostora. V zahodnem delu je bivalni prostor, ki ga osvetljujeta dve manjši okni kvadratne oblike deljeni na štiri polja in zaščiteni s kovanim križem. V vzhodnem delu je delno ohranjena lesena preša. Na južni steni prostora s prešo je manjša lina, ki se je najverjetneje rabila za prezračevanje. Klet je primer še ohranjene redke stavbne dediščine vinogradniških območij, ki se je nekdaj rabila za shranjevanje vina.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dedičine.

a) Parc. št.: 365 k.o. Gerlinci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Dvocelična cimprača klet s konca 19. stoletja stoji ob cesti na vrhu slemena ob vinogradu. Pokriva jo opečna dvokapnica s čopom. V klet vodijo enokrilna lesena vrata z delno ohranjenim vratnim okovjem. Kamniti temelji so mestoma poškodovani in zaščiteni z betonskimi zidaki. V večjem prostoru je bila nekdaj preša iz leta 1931, ki so jo prenesli na domačijo. V drugem manjšem prostoru so bili leseni vinski sodi.
V kleti so dvojna vrata – zunanja in notranja. Notranja vrata so se rabila za prezračevanje kleti.
Prevcova klet je dragocen še ohranjen primer manjših gospodarskih poslopij značilnih za vinorodna območja Goričkega.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

a) Parc. št.: 305/1, 305/2, 305/3 k. o. Topolovci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Domačija Pitz predstavlja izjemen kompleks stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij na nekdanjem gospodarskem posestvu prekmurskega grofa Szaparya. Kot taka obsega nadstropno stanovanjsko hišo grajeno konec 19. stoletja. Gospodarski del domačije predstavljajo zidane pritlične stavbe kot: klet s prešo, gumno, hlev, konjski hlev, svinjak, skedenj, drvarnica, kovačnica in strojna lopa. Najstarejši pritlični stanovanjski del domačije datira iz leta 1827.
Nadstropna stanovanjska hiša in ves pritlični niz prvotne stanovanjske hiše in gospodarskih poslopij odlikuje ohranjeno stavbno pohištvo in notranja oprema. V taistem nizu stavb, ki se drži nadstropne stanovanjske hiše, je ohranjen prvotni tloris s križnimi oboki.
Domačija Pitz je zato pomembna tako iz arhitekturnega, kot etnološkega, socialno-zgodovinskega in krajinskega vidika.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

a) Parc. št.: 107, 108 del k. o. Topolovci, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) Nekdanja domačija manjšega kmeta iz 19. stoletja je ohranila večino značilnosti panonske domačije. Le del gospodarskih poslopij ne obstaja več. V stanovanjskem delu je ohranjena večina stavbnega pohištva kakor tudi del notranje opreme. Prav tako se je ohranila sama tlorisna delitev stanovanjske hiše. Niz gospodarskih poslopij, ki pod isto streho v »L« sledijo stanovanjskemu delu, je ohranil prvotno obliko in videz. Nekdanjo opečno dvokapnico nadomešča salonitna. Sedanji betonski tlak je nadomestil opečnatega.
Domačija Žilavec v vsej svoji pojavnosti predstavlja stavbno dediščino panonskega območja.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti pisne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Za zgodovinski spomenik se razglasi:

a) Parc. št.: 1017 del k.o. Cankova, meje območja kulturnega spomenika so vrisane na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:2500.
b) V kmečki hiši, znani kot Grofova hiša, ki je bila zgrajena leta 1837, se je 1886 rodil jezikoslovec, in docent dr. Avgust Pavel. Hiša je bila 1998 obnovljena. V njej je urejeno priložnostno rastavišče in je danes stičišče zamejskih Slovencev v Avstriji z matično domovino. Na čelni fasadi je spominska plošča, ki je sestavni del spomenika.
c) Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje zgodovinskih, etnoloških, arhitekturnih in krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele, zemljišče in poseg v vplivnem območju je potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne strokovne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.

Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ lokalne skupnosti izda na podlagi akta o razglasitvi spomenika lastniku odločbo o varstvu za spomenik lokalnega pomena.
Odločba določa pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, pravni promet, fizično zavarovanje, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost, zlasti časovne okvire, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za njegovo varstvo.
V odločbi iz prvega odstavka tega člena se lahko določi:
– dopustitev snemanja, proučevanja in raziskovanja spomenika, če je to nujno iz znanstvenih ali kulturnih namenov, javni službi ter strokovnim organizacijam ali osebam, ki jih ta pooblasti, vendar največ za en mesec v letu do šestih mesecev v petih letih,
– prepoved premeščanja oziroma prenašanja spomenika.
Varstveni režim, opredeljen v odločbi iz prvega odstavka tega člena, lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva.

Meje spomenikov so vrisane na digitalnem zemljiško katastrskem načrtu v merilih 1:2500 in 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Cankova.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.