Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99), 16. člena Statuta Občine Dobrova–Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Ljubljana, je Občinski svet Občine Dobrova–Polhov Gradec na 20. redni seji dne 21.12. 2005 sprejel

    Za kulturne spomenike se razglasijo enote dediščine:
    EŠD 2451   Šentjošt nad Horjulom - Cerkev sv. Jošta
    EŠD 2449   Šentjošt nad Horjulom - Cerkev sv. Janeza
               Evangelista
    EŠD 9916   Šentjošt nad Horjulom - Hiša Šentjošt 9
 

Enote imajo zaradi kulturnih, zgodovinskih, umetnostno-arhitekturnih in etnoloških lastnosti poseben pomen za občino Dobrova–Polhov Gradec. Zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi zgodovinskih, umetnostno–arhitekturnih in etnoloških spomenikov.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike lokalnega pomena:
Srednjeveško cerkev sv. Jošta, prvič omenjeno leta 1401, sestavljajo v zasnovi gotska, sredi 18. stoletja barokizirana ladja z baročnim zvonikom v zahodnem delu ter tristranozaključen zvezdasto obokan prezbiterij. V severno steno prezbiterija vdelana kamnita omarica za sveta olja slogovno datira v začetek 16. stoletja. Freske, ki se kažejo izpod beležev v ladji in prezbiteriju so delo goriške slikarske delavnice iz okrog 1410–1420. Lesen glavni oltar je datiran z letnico 1746, stranska oltarja sta iz druge polovice 18. stoletja.
Baročno cerkev sv. Janeza Evangelista sezidano leta 1664 (letnica na portalu) sestavljajo pravokotna ladja, tristranozaključen prezbiterij in zvonik prizidan k zahodni fasadi. Banjasto obokano ladjo in prezbiterij prekriva komplicirano mrežasto rebrovje. Glavni oltar stilistično sodi v konec 18. stoletja. (letnica na hrbtni strani 1735), stranska oltarja sta sočasna glavnemu.
Hiša Šentjošt 9 - Možinetova hiša predstavlja dobro ohranjeno, regionalno značilno enonadstropno kmečko hišo, katere lastnik je bil premožen kmet in gostilničar. Na imovitost kažejo tudi številni ohranjeni stavbni elementi med njimi klesana portala z letnicami 1842 in 1894 ter fragmentalno vidni ostanki zidne poslikave. Ohranjeni stavbni elementi objekta kažejo na stavbni razvoj od začetka 19. stoletja do danes.

Spomeniki stojijo na zemljišču katastrske občine Šentjošt, na parceli št. *1 del cerkev sv. Jošta, na parceli št. 2 cerkev sv. Janeza Evangelista in na parceli št. 33/8 hiša Šentjošt 9. Vplivno območje spomenikov obsega območje varovane naselbinske dediščine EŠD 17237 Šentjošt – Vaško jedro ter območje arheološke dediščine EŠD 21900 Šentjošt nad Horjulom – Arheološko območje.
Meje spomenikov so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1:2880, meja varovanega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Za spomenike velja enoten varstveni režim, ki določa:
– postavljanje novih objektov z nadzemno in podzemno infrastrukturo trajnega ali začasnega značaja, ter nosilcev reklam, je dovoljeno s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja zavoda,
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitektur sakralnih in profanega objekta in njihove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturnih zasnov zunanjosti in notranjosti objektov ter njihove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– postavljanje novih objektov z nadzemno in podzemno infrastrukturo trajnega ali začasnega značaja, ter nosilcev reklam, je dovoljeno s predhodno pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in na njihovi podlagi kulturnovarstvenega soglasja zavoda;
– prepoved spreminjanja urbanistične zasnove naselja, tlorisnih in višinskih gabaritov objektov zaradi ohranjanja vedut in dominantnosti spomenikov, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Spomeniki so zavarovani z namenom, da se:
– ohrani njihov pomen in raba,
– ohrani neokrnjenost arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot,
– poveča pričevalnost kulturnih spomenikov,
– predstavi kulturne vrednote spomenikov in situ in v medijih,
– vzpodbudi učno-predstavitveno in znanstveno razi­skovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenikov ali njihovih delov in vplivnega območja spomenikov ter za vsak poseg v spomenike, njihove dele ali zemljišča in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenikov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenikov, dostopnost spomenikov za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenikov.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za kulturno dediščino.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.