Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 24. seji dne 1. 12. 2005 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto sprejme Lokacijski načrt za vodovod Grčevje (v nadaljnjem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-34/2004.

    Lokacijski načrt besedilo, kartografski del in priloge.
    Besedilo lokacijskega načrta vsebuje:
    – opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim načrtom,
    – ureditveno območje lokacijskega načrta,
    – umestitev načrtovane ureditve v prostor,
    – zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
    – rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
    – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami,
    – načrt parcelacije,
    – etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za
izvajanje lokacijskega načrta.
    Kartografski del lokacijskega načrta vsebuje naslednje grafične načrte:
    – Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana
    Občine Novo mesto za območje Mestne
    občine Novo mesto, dopolnjenega
    od 1990 do 2004                             M1:5000
    – Pregledna situacija s prikazom
    območja lokacijskega načrta                 M1:50000
    – Pregledna situacija s prikazom območja
    lokacijskega načrta in trase vodovoda       M1:5000
    – Pregledna situacija s prikazom
    trase vodovoda                              M1:5000
    – Ureditvena situacija s prikazom
    območja lokacijskega načrta in
    trase vodovoda                              M1:2880
    – Digitalni katastrski načrt s prikazom
    območja lokacijskega načrta
    in trase vodovoda                           M1:2880
    – Vzdolžni prerezi vodovoda                 M1:2500/250
    – Tloris in prerez črpališča Paha           M1:25
    – Situacija vodohrana Sveti Jurij           M1:250
    – Prerez – vodohran Sveti Jurij             M1:100/100
    – Situacija vodohrana Pri turnu             M1:250
    – Prerez – vodohran Pri turnu               M1:100/100
    – Zbirna situacija obstoječih
    in predvidenih komunalnih vodov             M1:2880
    – Načrt parcelacije s tehničnimi
    elementi za zakoličbo                       M1:2880
    Priloge lokacijskega načrta so naslednje:
    – povzetek za javnost,
    – prikaz iz prostorskega akta,
    – obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
    – strokovne podlage,
    – smernice nosilcev urejanja prostora,
    – mnenja nosilcev urejanja prostora,
    – seznam aktov in predpisov,
    – ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta.

Območje lokacijskega načrta zajema zemljišča in dele zemljišč v katastrskih občinah (KO) Črešnjice in Herinja vas z naslednjimi parcelnimi številkami:
– V1 – primarni cevovod Grčevje: KO Črešnjice – parc. št. 2764, 2763/1, 2768, 2023, 1634/5, 2795/2 in KO Herinja vas – parc.št. 576/2, 779/1, 1237, 1240, 198/1, 1196, 568/1, 1238, *35;
– V2 – sekundarni cevovod Jamnik: KO Črešnjice – parc. št. 1239, 2802, 2798, 1274/1, 1278/1, 1281, 1280, 2799, 1283, 1261/2, 1260/1,1266/1, 1271/2, 1271/1, 1274/3, 1279/2, 1260/2, 1254/1, 1252/2, 2798;
– V3 – sekundarni odcep Jamnik: KO Črešnjice – parc. št. 2799;
– V4 – sekundarni cevovod Hmeljniška zidanica: KO Črešnjice – parc. št. 2798, 2786, 2768 in KO Herinja vas – parc. št. 1196;
– V5 – sekundarni odcep: KO Črešnjice – parc. št. 2798;
– V6 – sekundarni odcep proti strelišču: KO Herinja vas – parc. št. 1196, 523/1, 1216, 1212, 522/2, 521/1, 521/2, 1214, 1213, 564/2;
– V7 – sekundarni odcep do zidanic: KO Črešnjice – parc. št. 1571/1, 1571/2, 1571/5, 1571/4, 1571/3, 2768, 1576/1 in KO Herinja vas – parc. št. 1196;
– V8 – sekundarni odcep Novak: KO Črešnjice – parc.št. 2795/1, 2768 in KO Herinja vas – parc. št. 1196;
– V9 – sekundarni cevovod Sela pri Štravberku: KO Herinja vas – parc.št. 1196, 1183, 261/2, 418, 400, 397, 396, 327/1, 350/1, 327/2, 325, 315, 206, 207/1, 314/2, 314/1, 1201,309,*84, 261/1, 313;
– V10 – sekundarni cevovod Koti: KO Črešnjice – parc. št. 1925, 1924, 1919, 2788, 2023, 2091, 2059, 2012, 2030, 2013, 2063, 2098, 2053/1, 2010/1, 2118, 2062/3, 2033/5, 2094/1, 2033/4, 2094/2, 2789, 2849, 2768, 2786, 2156, 2167;
– V11 – sekundarni odcep Rifelj: KO Črešnjice – parc. št. 2787, 2213/1, 2786, *388;
– V12 – sekundarni cevovod Gorenje Grčevje: KO Črešnjice – parc. št. 2489, 2490/1, 2767, 2666, 2786, 2658, 2665, 2664, 2848, 2182/1, 2788, 2785, 2505/2, 2167;
– V13 – sekundarni odcep zidanice: KO Črešnjice – parc. št. 2671/1, 2677, 2785, 2678, 2671/2;
– V14 – sekundarni cevovod Nova Gora: KO Črešnjice – parc. št. 2880, 2769, 2763/1, 2768, 1196;
– V15 – sekundarni cevovod Štravberk: KO Herinja vas – parc. št. 1186, 1175, 153/2, 198/1, 1190, 109, 149/2, 154/3, 149/1, 154/4, 155, 152/1, 154/2;
– V16 – sekundarni odcep Robek: KO Herinja vas – parc. št. 45/6, 45/1, 45/3, 49/3, 49/1, 49/2, 28/1, 471/28, 1180/1.

Lokacijski načrt obravnava izgradnjo vodovoda na južnem pobočju Grčevskega hriba nad širšim območjem Otočca. Obravnavano območje na vzhodu meji na vas Paha, na severu na Občino Trebnje, na jugu je omejeno s potokom Lešnica ter na zahodu Golušnikom in Kamenjem.
Področje zajema več manjših zaselkov: Srednje in Gorenje Grčevje, Štravberk, Sela pri Štravberku in Koti. Območje predvidenega posega je vinogradniško, delno tudi stanovanjsko. Teren je gričevnat do hribovit.
Oskrba vodovoda Grčevje je predvidena iz obstoječega vodovoda Herinja vas – Paha, ki je sestavni del centralnega vodovoda Novo mesto.

Urbanizem in pozidava
Na obravnavanem območju je 67 gospodinjstev ter 128 zidanic oziroma vikendov s skupno 126 prebivalci. Področje je geografsko zelo razgibano, saj sega od 328 do 605 m. Naselja so razdrobljena v manjše zaselke. So izrazito vaškega značaja, značilnega ruralnega tipa, brez industrije.

Opis trase vodovoda
Predlagani posegi se načrtujejo tako, da se predviden vodovodni sistem navezuje na obstoječi vodovodni sistem, ki se napaja iz Novega mesta preko sistemov črpališč in vodohranov Črešnjice, Herinja vas in Vrh pri Pahi. Slednji se nahaja na koti cca 405 m in težnostno oskrbuje večji del naselja Vrh pri Pahi in Paho. V skladu z lokacijskim načrtom se predvideva, da se bo preostali del Pahe in manjši del Srednjega Grčevja z izgradnjo ustreznega povezovalnega cevovoda napajal iz obstoječega vodohrana Vrh pri Pahi. Za pokritje preostalega dela obravnavanega področja se načrtuje izgradnja črpališč za prečrpavanje vode in vodohran nad Sv. Jurijem in vodohran Pri turnu nad Novo Goro.

Tlačna cona I
Tlačna cona I, ki se sega od kote 370,00 m do kote 513,00 m se bo vzdrževala z novim vodohranom pri Sv. Juriju. Z lokacijskim načrtom je predvidena povezava obstoječega vodovodnega sistema Paha s predvidenim vodovodom Grčevje preko novega črpališča Paha. Preko obravnavane tlačne cone bo oskrba z vodo zajela večji del Srednjega Grčevja, Gorenje Grčevje, Sela pri Štravberku in vas Koti.
Tlačno cono I poleg tlačnega cevovoda sestavljajo še naslednji cevovodi: sekundarni cevovod Hmeljniška zidanica, sekundarni odcep proti Strelišču, sekundarni odcep Novak, sekundarni cevovod Koti, odcep Rifelj, sekundarni cevovod Gorenje Grčevje ter trije manjši sekundarni odcepi za zidanice.
Z lokacijskim načrtom predviden vodohran Sveti Jurij je na koti 515,40 m, v katerega se bo prečrpavala voda preko predvidenega črpališča Paha, ki bo locirano na koti 385,11 m.
Predvidene so tudi redukcije tlaka za objekte pod koto 430,00 m in pod koto 379,00 m.

Navezava na obstoječi cevovod
Z lokacijskim načrtom predviden vodovod se bo navezal na vodovod Paha, in sicer na obstoječi cevovod. Tlačno črto te cone vzdržuje obstoječi vodohran Vrh pri Pahi, ki je lociran na koti cca 405 m. Ta tlačna cona bo oskrbovala z vodo področje Jamnika v začetku Srednjega Grčevja, kjer je prisotno eno gospodinjstvo in večje število vikendov oziroma zidanic.

Tlačna cona II
Tlačna cona II bo oskrbovala objekte od kote 513,20 m do kote 590,00 m V okviru te cone bodo oskrbljena s pitno vodo višje ležeča gospodinjstva Srednjega Grčevja, ki se nahajajo na Novi Gori ter v naselju Štravberk. Tlačna cona II bo sestavljena iz črpališča v okviru vodohrana Sv. Jurij, vodohrana Pri turnu, tlačnega cevovoda od sekundarnega cevovoda Nova Gora ter sekundarnega cevovoda Štravberk z odcepom za kmetijo Robek.
Z lokacijskim načrtom predviden Vodohran Pri turnu je na koti 598.50 m. Vode v vodohran se bodo prečrpavale s črpalko, vgrajeno v vodohranu Sv. Jurij.

Redukcije tlaka
V tlačni coni II je predvidena redukcije tlaka za objekte pod koto 532,00 m, in sicer za objekte na sekundarnem cevovodu Štravberk.

Tehnični opis cevovodov
Za izgradnjo vodovoda se predvidijo cevi iz nodularne litine premera DN 100 mm in DN 80 mm, tlačnega razreda ˝K9˝. Na cevovodih se predvidijo protipožarni hidranti, zračniki in sektorski zasuni. V najnižjih točkah cevovoda so v funkciji blatnih izpustov hidranti. Požarni hidranti so nadzemne izvedbe, kjer je to možno, v ostalih primerih pa podzemne.

Črpališče Paha
Kjer se vodovod Grčevje naveže na obstoječi vodovod Paha, se na delu zemljišča s parcelno št. 779/1 KO Herinja vas na koti 385,10 m zgradi AB črpalni jašek, v katerega se vgradi vertikalna črpalka.
Predvidena je priključitev objekta na električni vod nizke napetosti – na obstoječi NN drog na parceli št. 35, KO Herinja vas. Potek voda tangira parcele. št. 790/1, cesta – 1237, 1238 in 779/1, vse KO Herinja vas, v skupni dolžini 180 m.
Z lokacijskim načrtom je predvidena povezava črpališča z optičnim signalnim kablom z novim VH Sv. Jurij in VH Pri turnu ter s centrom vodenja na Cikavi.

Vodohran Sv. Jurij
Vodohran Sveti Jurij je predviden na delu zemljišča parc. št. 2023 KO Črešnjice, na koti 515,40 m. Kota dna vodohrana oziroma iztoka je na 513,20 m, kota osi vtoka pa je 516,40 m n.v. Vodohran je klasične armirano betonske izvedbe, prostornine 100 m3.
V armaturni komori je predvidena vgradnja tudi črpalke za prečrpavanje vode v VH Pri turnu.
Vodohran pri Turnu
Vodohran Pri turnu je predviden na delu zemljišča parc. št. 198/1 KO Herinja vas na koti 598,50 m. Vodohran je klasične armirano betonske izvedbe prostornine 100 m3.
Kota dna vodohrana oziroma iztoka je na 596,50 m, kota osi vtoka pa je 599,70 m.

Tehnični opis vodohrana
Vodohran je klasično armirano betonske izvedbe, in sicer iz betona MB 30.
Vodohran je sestavljen iz dveh vodnih celic in armaturne komore. Vodna celica je valjaste oblike, katere zunanji garibati so: premer 7,2 m in višina 3,9 m. Zunanji gabariti pravokotne armaturne komore, ki je dograjena vodni celici, so: tloris 3,4 x 3,0 m, višina 5,70 m. Višina vidnega dela fasade je 3,0 cm.
Po osi je vodna celica razdeljena z vodotesno predelno steno. Ta deli vodohran na dve ločeni enoti. Vstop v vodni celici je iz zgornjega armaturnega prostora.

Elektroenergetski priključek in elektro inštalacije
V lokacijskem načrtu je predvidena priključitev vodohranov na nizkonapetostno električno omrežje.
VH Sveti Jurij je po internem NN električnem kablu dolžine 60 m priključen na električno omrežje nizke napetosti. Odjemno mesto je obstoječi NN drog na parceli št. 1963. Vod poteka preko ceste s parcelno številko 2789 do lokacije prostostoječe omarice na parceli številka 2023, vse KO Črešnjice.
Vodohran Sveti Jurij bo z optičnim signalnim kablom povezan s črpališčem na Pahi in z vodohranom Pri Turnu, od tam pa po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi.
Vodohran Pri turnu bo po internem NN električnem kablu priključen na električno omrežje nizke napetosti. Odjemno mesto je projektirana TP Nova Gora na parceli št. 2753, KO Črešnjice. Od lokacije prostostoječe omarice, ki je predvidena na robu parcele s številko 198/1, KO Herinja vas, poteka nizkonapetostni priključni vod ob projektiranem vodovodu po javnih poteh do TP, ki je na parceli št. 2753, KO Črešnjice,.
Vodohran Pri turnu bo z optičnim signalnim kablom povezan s črpališčem na Pahi in z vodohranom Sveti Jurij, od tam pa po radijski zvezi s centrom vodenja na Cikavi.

Celoten objekt vodohrana je prekrit z zemeljskim nasipom debeline cca 1,0 m. Viden del fasade je obložen z naravnim kamnom, venec krovne plošče armaturne komore je beton, pokrit z bakreno pločevino. Vhodna vrata v objekt so kovinska (eloksirana). Okolico vodohrana se po končanih delih zatravi, posadi se avtohtono okrasno grmičevje. Celoten objekt je ograjen z AL pletivom, višine 2,0 m. Stebrički ograje so iz aluminija.
Od ograje do vhoda v objekt se izdela pot širine 1,2 m, ki je tlakovana z betonskimi tlakovci in obrobljena z robniki. Pred vhodnim podestom se predvidi AB stopnice.

Križanje in tangence prometnega omrežja
Cevovod poteka pretežno ob asfaltiranih vaških in vinogradniških poteh, kjer je to možno, z odmikom od 1,0 do 2,0 m od roba vozišča.
Prečkanje ceste je povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvideno s prebojem, sicer pa s prekopom. Globina cevovoda v cesti mora biti izvedeno v skladu z vzdolžnim profilom iz projekta, vendar ne manj kot 120 cm.
Prebivalcem vplivnega območja bo potrebno zagotoviti nemoten dostop do objektov in zemljišč in v ta namen urediti začasne dovoze.
Križanje in tangence z električnem omrežjem
Predlagana izgradnja vodovoda bo tangirala obstoječe podzemno električno omrežje. Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del je potrebno ugotoviti položaj in globino električnih naprav, ki jo izvedejo pooblaščene službe upravljavca komunalne infrastrukture.
Zemeljska dela v pasu širine 2m levo in desno od električnih vodov je dovoljeno izvajati le ročno v dogovoru in prisotnosti pooblaščenega predstavnika upravljalca električnega omrežja, pri izvajanju del pa je treba upoštevati njegove eventualne dodatne zahteve.
Telekomunikacijsko omrežje
Predlagana izgradnja vodovodnega omrežja ne bo tangirala obstoječega TK omrežja. Na obravnavanem območju je namreč samo nadzemno omrežje.

Varovanje pred prekomernim hrupom
Obratovanje vodovoda ne bo povzročalo nobenega hrupa. Črpalka v črpališču na Pahi bo vgrajena v AB jašku, ki je skoraj v celoti prekrit z zemljo, prav tako tudi črpalka, ki bo vgrajena v VH Sv. Jurij, ki je lociran v gozdu daleč od najbližjega stanovanjskega objekta.
Glede na lokacijo objektov tudi gradnja ne bo presegla ravni hrupa, določena z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Varovanje pred onesnaženjem zraka
Pri obratovanju vodovoda ne bo povečano onesnaženje zraka z emisijami.
Med gradnjo (zemeljska dela, rušitve) je treba zagotoviti ukrepe za varstvo zraka, predvsem pa ukrepe proti prašenju. Izvajalec gradbenih del mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišč ne bodo presežene mejne koncentracije prašnih usedlin v zraku (preprečevanje nekontroliranega raznosa prašnih delcev v času rušitve, raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi).
Po izgradnji posebni ukrepi niso potrebni.
Varovanje pred onesnaženjem voda
Na obravnavanem območju predvidenega vodovoda ne posegamo v vodotoke, vendar mora v času gradnje investitor zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
Varovanje plodne zemlje in tal
Odstranjena plast plodne zemlje naj se začasno deponira in v celoti porabi za humusiranje brežin. Preostanek izkopanega materiala se deponira na zemljišču izven območja lokacijskega načrta v dogovoru z občino.
Ohranjanje narave
Na lokaciji načrtovanih objektov ni naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali območja Natura 2000. Teren se mora po končanih delih sanirati, kar je pogoj na celotni trasi.
Varovanje kulturne dediščine
Načrtovana izgradnja vodovoda neposredno ne ogroža do sedaj evidentiranih arheoloških struktur, zato s stališča Zavoda za varstvo kulturne dediščine ni sporna. Zaradi lege same pa obstaja možnost prisotnosti arheoloških ostankov. Potrebno bo izvajati predhodni sistematični arheološki pregled po celotni trasi. V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma najdišč med terenskim pregledom bo potrebno prestaviti določene odseke trase. Med gradnjo vodovoda znotraj naselij, še posebej tam, kjer podpovršinski pregled ni izvedljiv, bo potrebno izvajati arheološki nadzor. V primeru odkritja arheoloških ostalin bo potrebno omogočiti arheološko izkopavanje.
Varstvo krajinskih značilnosti
(vplivi na arhitekturo, urbanizem in krajino)
Vodovod poteka v največji možni meri po javnih površinah, ki se po izgradnji uredijo v prvotno stanje. Pri trasiranju vodovoda smo se izogibali kmetijskih površin oziroma nezazidanih vrzeli, da ni onemogočena nadaljnja stanovanjska gradnja. Izgradnja vodovoda ne bo imela nobenega negativnega vpliva na arhitekturo, urbanizem in krajino. Oba vodohrana sta locirana v gozdu in prekrita z zemeljskim nasipom debeline cca 1,0 m. Viden del fasade je obložen z naravnim kamnom. Okolica bo zasajena z avtohtonim rastlinjem.
Zagotoviti je treba varnost prebivalcev v stanovanjskih objektih, ki se jim trasa izgradnje vodovoda približa in kakovostno urediti dostope do objektov v času gradnje.
Potrebno je informirati prebivalce, predvsem tiste, ki jih poseg neposredno zadeva, o končni rešitvi in ureditvi vodovoda, o časovnih terminih in cestnih zaporah ter drugih motnjah v času gradnje in hkrati doseči z njimi dogovor.
– Varovanje gozdov
Trasa vodovoda na svoji poti poteka tudi po gozdnih površinah ob gozdni poti, v gozdu ob robu ceste pa se bosta nahajala tudi oba vodohrana. Pred posekom je potrebno drevesa na trasi označiti s strani pooblaščene osebe Zavoda za gozdove. Ohranjati je potrebno tudi gozdni rob. Po zaključku del je potrebno vzpostaviti popolni gozdni red in odstraniti ves material, ki v gozd ne sodi, morebitni rampni prostori pa morajo biti sanirani v prvotno stanje.
Varovanje pred požarom
Za varovanje pred požarom je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir oskrbe z vodo za gašenje požara, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991).
Potresna varnost
Pri načrtovanju vodovoda je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.

Izvedba, predvidena po lokacijskem načrtu, se bo izvajala fazno, in sicer:

I.    faza:    Primarni cevovod Grčevje – tlačna cona I
I-a   faza:    Sekundarni cevovod Jamnik (navezava na obstoječi vodovod Paha
               PE 75), Sekundarni cevovod Jamnik
I-b   faza:    Sekundarni cevovod Hmeljniška zidanica
I-c   faza:    Sekundarni odcep
I-d   faza:    Sekundarni odcep proti Strelišču
I-e   faza:    Sekundarni odcep zidanice
I-f   faza:    Sekundarni odcep Novak
I-g   faza:    Sekundarni cevovod Koti, sekundarni odcep Rifelj
I-h   faza:    Sekundarni cevovod Gorenje Grčevje, sekundarni odcep zidanice
               G. Grčevje
I-i   faza:    Sekundarni cevovod Sela pri Štravberku
II.   faza:    Črpališče Paha
III.  faza:    VH Sveti Jurij (VH 510)
IV.   faza:    Primarni cevovod Grčevje – tlačna cona II
IV-a  faza:    Sekundarni cevovod Nova Gora
IV-b  faza:    Sekundarni cevovod Štravberk, sekundarni odcep Robek
V.    faza:    VH Pri turnu (VH 600)

V času gradnje morajo investitor in izvajalci:
– zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del;
– preveriti trase podzemnih in nadzemnih infrastrukturnih naprav v območju ureditve vodovoda in jih v primeru poškodb zaradi gradnje ustrezno sanirati;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi gradnje vodovoda ne bo poslabšala;
– pred začetkom izgradnje vodovoda obvestiti vse upravljalce komunalnih vodov in naprav zaradi odkaza in nadzora;
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev in za preprečitev emisij v zrak;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi; v primeru nezgode je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe za to usposobljenih delavcev;
– nadomestiti komunalne objekte in naprave, ki v lokacijskem načrtu niso evidentirani, pa se pri gradnji ugotovi, da so tangirani s predmetnimi ureditvami;
– po končani gradnji sanirati ali obnoviti infrastrukturne objekte in naprave, ki bodo poškodovane v času gradnje;
– vse poti in ceste, ki bodo zaradi izgradnje vodovodnega omrežja kakorkoli poškodovane, je potrebno sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje.
Takoj po končani gradnji se mora zemljišča oziroma njihove dele, ki bodo s predvidenimi posegi in ureditvami tangirana le v času gradenj, povrniti v prvotno rabo.

Pri realizaciji tega projekta so dopustna manjša odstopanja, če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih, geotehničnih in drugih ugotovitev poiščejo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Tolerance so dopustne: pri spremembi nivelete dna jarka +- 30 cm, v tlorisnih gabaritih vseh objektov, in sicer +- 10%, v vertikalnih gabaritih vseh objektov, in sicer +- 10% in če bi se s tem zagotovila boljša rešitev.
V primeru odkritja arheoloških ostalin oziroma najdišč med terenskim pregledom se lahko prestavi določene odseke trase tudi izven mej lokacijskega načrta.
Sprememba se upošteva v PGD projektu.
Pri realizaciji načrtovane gradnje so izjemoma dopustna večja odstopanja od zgoraj navedenih, in sicer v primerih, ko se zaradi razmer na terenu (predvsem geološke, geomehanske, hidrološke, arheološke) ugotovi, da so možne ekonomske, tehnične in prostorske boljše rešitve.
Za vsa večja odstopanja je potrebno pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora predložiti kopijo katastrskega načrta za območje sprememb, situacijo nove rešitve s prikazom reševanja vseh posledično tangiranih objektov in naprav, prikaz posega glede na veljavne planske dokumente ter odstopne izjave lastnikov zemljišč. Ta odstopanja morajo biti usklajena s smenicami, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu lokacijskemu načrtu. V primeru večjih odstopanj je potrebno pridobiti ponovno mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora, da so njihovi pogoji upoštevani.

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega lokacijskega načrta veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 98/03, 49/05).

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.