Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 44/05) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 49/99) je Občinski svet Občine Ravne na Koroškem na 25. seji dne 21. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Ravne na Koroškem
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda je obvezna lokalna gospodarska javna služba. Ta odlok opredeljuje izvajanje javne službe, javno kanalizacijo, njeno graditev, določa naloge upravljavcev javne kanalizacije, pogoje za priklop in plačevanje storitev, ureja medsebojna razmerja med upravljavcem in občino, med upravljavcem in uporabniki ter inšpekcijsko nadzorstvo.
2. člen
Objekti in naprave javne kanalizacije so last občine.
3. člen
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja in gospodari upravljavec javne kanalizacije, ki izvaja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod (upravljavec).
Občina sklene z upravljavcem pogodbo o upravljanju in gospodarjenju z objekti in napravami javne kanalizacije.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lahko v upravljanju in gospodarjenju različnih upravljavcev oziroma izvajalcev gospodarske javne službe pod pogoji in na način, določenim s posebnim odlokom oziroma odloki.
4. člen
Kanalizacijske naprave javnega značaja so objekti in naprave, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod več uporabnikov.
Javna kanalizacija je tudi kanalizacija za odvajanje padavinskih vod iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen sistem za odvajanje padavinskih vod.
5. člen
Za javno kanalizacijo po tem odloku se štejejo:
– zbirni kanali z revizijskimi jaški,
– razbremenilniki visokih vod,
– črpališča odpadnih in padavinskih vod,
– čistilne naprave za čiščenje odpadnih vod in
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
6. člen
Uporabnik javne kanalizacije je lastnik ali upravljavec objekta, ki je s hišnim priključkom priključen na javno kanalizacijo.
7. člen
Hišna kanalizacija in hišni priključek so kanal od zgradbe do javne kanalizacije ter naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu uporabniku (notranja kanalizacija). Hišna kanalizacija in hišni priključki so v upravljanju lastnikov oziroma upravljavcev zgradb in nimajo značaja javne kanalizacije. Ti upravljavci so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih vod ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv komunalnih odpadnih in padavinskih vod v javno kanalizacijo.
8. člen
Upravljavec javne kanalizacije ima pri upravljanju in gospodarjenju z javno kanalizacijo predvsem naslednje naloge:
– vzdržuje in čisti javno kanalizacijo na način, da je zagotovljeno njeno nemoteno delovanje,
– skupaj z občino skrbi za razvoj javne kanalizacije,
– vodi kataster javne kanalizacije, izdaja pogoje in soglasja skladno z veljavno zakonodajo, ustanovitvenim aktom in tem odlokom,
– spremlja kvaliteto in stopnjo onesnaženosti odpadnih vod,
– izvaja priključke na javno kanalizacijo,
– vodi evidenco o greznicah,
– opravlja druge dejavnosti in opravila, ki pomenijo izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod, skladno s veljavnimi predpisi.
II. GRADITEV KANALIZACIJE
9. člen
Kdor namerava graditi kanalizacijo, si mora pridobiti za načrtovanje pogoje oziroma smernice upravljavca javne kanalizacije, za priključitev na javno kanalizacijo pa soglasje.
Osem dni pred začetkom gradnje mora o tem obvestiti upravljavca javne kanalizacije.
10. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje.
Hišni priključek zgradi fizična ali pravna oseba, ki je za to strokovno usposobljena.
Priklop izvede upravljavec kanalizacije.
11. člen
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja upravljavcu javne kanalizacije predložiti izvedbeni načrt in elaborat katastra kanalizacije.
Po pridobitvi uporabnega dovoljenja in po naročilu investitorja mora upravljavec javne kanalizacije prevzeti zgrajeno javno kanalizacijo v upravljanje in jo na stroške investitorja vnesti v kataster javne kanalizacije, v skladu z veljavnimi predpisi.
12. člen
Zaradi varovanja javne kanalizacije in njeno nemoteno vzdrževanje se določi minimalni varovalni pas 1,5 m levo in desno od njene osi.
Kdor namerava graditi v varovalnem pasu javne kanalizacije, si mora pridobiti pogoje oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno brez soglasja upravljavca postavljati ali na njej graditi objektov, zasajati dreves in grmovnic, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije, ter nasipavati ali odkopavati zemeljski in drugi material.
13. člen
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri izvajanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije.
V primeru trajne spremembe nivelete terena mora povzročitelj take spremembe, po predhodni pridobitvi soglasja upravljavca javne kanalizacije, poskrbeti za prilagoditev javne kanalizacije novemu stanju terena.
Gradbena dela, pri katerih se poseže na javno kanalizacijo, lahko izvaja le upravljavec javne kanalizacije oziroma drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom upravljavca javne kanalizacije.
14. člen
Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za zgraditev javne kanalizacije, mora skleniti z občino pisni dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih.
III. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
15. člen
Investitor objekta si mora k lokaciji objekta na območju, kjer je načrtovana javna kanalizacija, pridobiti projektne pogoje oziroma soglasje upravljavca javne kanalizacije o možnostih in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali upravljavec objekta pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.
Upravljavec javne kanalizacije mora izdati soglasje za priključitev v roku 30 dni po prejemu vloge.
Upravljavec javne kanalizacije ne da soglasja za priključitev na javno kanalizacijo k lokaciji, kadar objekt iz tehničnih razlogov ni možno priključiti na javno kanalizacijo.
Če investitor priključi oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem upravljavca, se lahko priključek ukine, dokler priključek ni izveden skladno s pogoji iz tega odloka.
16. člen
Lastniki in upravljavci zgradb na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, morajo poskrbeti za priključitev zgradb na javno kanalizacijo istočasno s priključitvijo na vodovodno omrežje.
17. člen
Ob začetku gradnje kolektorskega sistema za odvajanje odpadnih vod in čistilne naprave se lahko na podlagi investicijskega elaborata uvede plačilo enkratnega prispevka, ki ga plačajo vsi uporabniki javne kanalizacije. Sklep o uvedbi, višini in pogojih prispevka sprejme občinski svet.
18. člen
Neposredno priključitev hišnega priključka na javno kanalizacijo izvede upravljavec javne kanalizacije na stroške investitorja ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljavca javne kanalizacije.
Praviloma ima vsaka zgradba en hišni priključek oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljavec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljavcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, razen v izjemnih primerih in z izrecnim soglasjem upravljavca javne kanalizacije.
19. člen
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v svojem tehnološkem postopku, morajo imeti na spojnem kanalu pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtralizacijo tehnoloških odpadnih vod in kontrolni jašek, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih vod in odvzemati vzorce odpadne vode.
Velikost, opremo in rok zgraditve kontrolnega jaška določi upravljavec javne kanalizacije v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
20. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadnih vod, ki ne izpolnjujejo meril o pogojih in mejnih vrednostih, določenih s tehničnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik pripravi upravljavec kanalizacije v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka za kanalizacijsko omrežje in naprave, s katerim upravlja, in ga da v sprejem občinskemu svetu.
21. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in izvirov podtalnice.
22. člen
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov, ki so z odlokom o ravnanju z odpadki opredeljeni kot komunalni ali posebni odpadki, ter vseh vrst nevarnih odpadkov.
23. člen
Na kanalizacijo za odvajanje samih padavinskih vod ni dovoljeno priključiti kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih vod.
24. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.
25. člen
Upravljavec javne kanalizacije lahko zavrne izdajo soglasja za priključitev in sámo priključitev hišnega priključka na javno kanalizacijo v naslednjih primerih:
– v primerih iz 15. in 20. člena tega odloka,
– če profil kanalizacije ne ustreza tehničnim pogojem,
– če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,
– če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče očistiti,
– če je hišni priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.
O pritožbi zoper zavrnitev soglasja odloča župan občine.
26. člen
Industrijski in drugi večji onesnaževalci so dolžni redno kontrolirati sestavo odpadnih vod (monitoring). Monitoring lahko opravlja le s strani ministrstva, pristojnega za okolje in prostor pooblaščeni izvajalec, ki mora rezultate meritev posredovati upravljavcu.
IV. PRIKLJUČITEV NA GREZNICE
27. člen
Na območjih, kjer še ni zgrajena javna kanalizacija, se morajo komunalne odpadne vode zbirati v vodotesnih greznicah. Greznice morajo biti zgrajene tako, da odpadna voda ne pronica v okolje.
Greznice so del hišne kanalizacije.
28. člen
Greznice morajo biti obvezno izpraznjene najmanj enkrat letno, na stroške lastnika.
Odpadne vode in gošče iz greznic, v katerih se zbirajo odpadne vode, obremenjene s škodljivimi snovmi za naravo, se morajo prečistiti na čistilni napravi na stroške lastnika oziroma uporabnika.
29. člen
Praznjenje greznic izvaja upravljavec javne kanalizacije na stroške lastnika oziroma upravljavca zgradbe.
30. člen
Upravljavec mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:
– lastništvo,
– lokacija greznice,
– velikost greznice,
– datum praznjenja.
V. PLAČEVANJE STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
31. člen
Uporabniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati storitve odvajanja odpadnih vod.
Ceno za odvajanje odpadnih vod (kanalščino) določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljavca javne kanalizacije, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Osnova za obračun odvedene odpadne vode je količina porabljene pitne ali tehnološke vode, ki se meri z merilno napravo.
V primerih, ko merilna naprava ni vgrajena, in v primerih oskrbe s pitno vodo iz lastnega vira se količina odpadne vode izračuna na osnovi povprečne porabe pitne vode na prebivalca v občini.
Lastniki oziroma uporabniki greznic krijejo stroške za praznjenje greznice, prevoz do čistilne naprave in čiščenje odplak.
Kdor po lastni krivdi poškoduje, zamaši ali na drug način povzroči motnje v sistemu javne kanalizacije, nosi vse stroške za odprave napake in škodo.
32. člen
Uporabniki javne kanalizacije in lastniki oziroma uporabniki individualnih greznic so dolžni plačevati tudi storitve čiščenja odpadnih vod, če je zgrajena čistilna naprava oziroma se odpadne vode čistijo.
Delež stroškov vsakega posameznega uporabnika se določi na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne vode in tehnološke vode ter stopnje onesnaženosti odpadne vode.
Onesnaženost odpadne vode se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Ceno za čiščenje odpadne vode določi občinski svet na podlagi utemeljenega predloga upravljavca javne kanalizacije, z upoštevanjem kriterijev iz 31. člena tega odloka, če z zakonom ali uredbo vlade ni določeno drugače.
Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo iz kateregakoli vzroka izven rednih postopkov čiščenja, so dolžni plačevati enako ceno storitve čiščenja kot uporabniki javne kanalizacije in individualnih greznic.
VI. NADZORSTVO
33. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni občinski organ za komunalne zadeve.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
34. člen
Z globo 300.000 tolarjev se kaznuje pravno osebo – upravljavca javne kanalizacije, če krši določila 8. člena odloka, drugi odstavek 11. člena odloka, 25. in 29. člen odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo v višini 60.000 tolarjev tudi odgovorno osebo upravljavca javne kanalizacije.
35. člen
Z globo 300.000 tolarjev se kaznuje gospodarsko družbo oziroma drugo pravno osebo ali podjetnika posameznika, če krši določila 8., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16. člena odloka, tretji odstavek 18. člena odloka, prvi odstavek 19. člena odloka, 20., 21., 22., 23., 24., 27., 28., 29. člen odloka in peti odstavek 31. člena odloka.
Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje z globo 80.000 SIT tudi odgovorno osebo gospodarske družbe oziroma druge pravne osebe.
Če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena fizična oseba, se kaznuje z globo 60.000 SIT.
36. člen
Kdor stori prekršek iz 35. člena, je dolžan poravnati materialne stroške, ki nastanejo zaradi kršenja navedenih določil.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Občinski svet sprejme tehnični pravilnik najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Tehnični pravilnik določa:
– smernice za projektiranje in graditev kanalizacije,
– tehnične normative za priključitev na javno kanalizacijo,
– normative o sestavi odpadnih vod, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
– način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– način zaračunavanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– način zagotavljanja obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in notranje kanalizacije,
– način pridobitve pogojev in soglasij za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
39. člen
Lastniki kanalizacije, ki ima javni značaj, le-to brezplačno prenesejo na lokalno skupnost v šestih mesecih od uveljavitve tega odloka.
Fizične ali pravne osebe, ki bodo zgradile kanalizacijo, ki ima javni značaj, le-to brezplačno prenesejo na lokalno skupnost najkasneje v roku šestih mesecev po zaključku gradnje. Lokalna skupnost jo preda v upravljanje upravljavcu javne kanalizacije.
40. člen
V vseh naseljih, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je tehnično izvedljivo, se morajo vsi uporabniki individualnih greznic priključiti na javno kanalizacijo najpozneje v dveh letih po izgradnji kanalizacije. Če je obstoječa greznica vodotesna, se lahko uporablja kot pretočni jašek, sicer jo mora uporabnik opustiti, dezinficirati in zasuti.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati na območju Občine Ravne na Koroškem odlok o splošnih pogojih za uporabo kanalizacije in o opravljanju kanalizacijskih storitev (MUV, št. 13/79).
Št. 062-02-0011/2005-107
Ravne na Koroškem, dne 21. decembra 2005
Župan
Občine Ravne na Koroškem
Maksimilijan Večko l.r.
