Na podlagi drugega odstavka 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) svet Javne agencije Republike Slovenije za energijo izdaja
A K T
o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem aktom se določa:
– metodologija za obračunavanje omrežnine in
– metodologija za določitev omrežnine in kriterije za ugotavljanje upravičenih stroškov ter sistem obračunavanja omrežnin za elektroenergetska omrežja,
ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje, povezovalne vode in za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčen trg.
Na podlagi metodologij iz prejšnjega odstavka in izhodišč ekonomskega reguliranja agencija s tem aktom določa parametre za določitev upravičenih stroškov za prenosno in distribucijsko omrežje ter sistemske storitve za posamezno regulativno obdobje.
2. člen
V tem aktu uporabljene okrajšave pomenijo:
ET enotna dnevna tarifna postavka
EZ Energetski zakon (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno
besedilo)
GJS gospodarska javna služba
KT konična dnevna tarifna postavka
MT manjša dnevna tarifna postavka
NN nizka napetost
NS nižja sezona
P priključna moč
P(max) najvišja dosežena moč v letu
RTP razdelilna transformatorska postaja
SN srednja napetost
T letne obratovalne ure
TP transformatorska postaja
U zahtevana letna stopnja povečanja
učinkovitosti
VN visoka napetost
VS višja sezona
VT večja dnevna tarifna postavka
W(letni) v enem letu prenesena električna energija
3. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu (v nadaljnjem besedilu: EZ) in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:
čezmejna izmenjava
električne energije: pomeni uvoz, izvoz, vnos, iznos ali tranzit električne
energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi
povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z
omrežji sosednjih držav;
tranzit električne energije se obravnava kot istočasni
uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne
energije;
distribucijsko
omrežje: so objekti, ki sestavljajo omrežje in so potrebni za
distribuiranje električne energije za oskrbo na
določenem območju na VN, SN in NN nivoju;
izravnani prihodek: je prihodek v posameznem letu regulativnega obdobja,
ki je določen tako, da se prepreči skokovito
spreminjanje cen omrežnine v posameznih letih
regulativnega obdobja;
javna razsvetljava: obsega porabo električne energije za osvetlitev javnih
površin;
končni odjemalec: je odjemalec, ki uporablja električno energijo za
lastno rabo;
korekcijski faktorji: so faktorji, ki zagotavljajo izravnavo razlik med
izravnanim prihodkom in predvidenim prihodkom
posameznih izvajalcev GJS dejavnosti sistemskih
operaterjev;
letne obratovalne
ure: se uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v
odjemno skupino in se določijo iz razmerja med
izmerjeno energijo, preneseno v obdobju enega leta, in
med največjo izmerjeno močjo v istem obdobju, doseženo
na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi
enačbe:
T = W(letni)/P(max);
če končni odjemalec ni priključen na omrežje vse leto,
se desna stran enačbe pomnoži s količnikom števila dni
v letu in številom dni, ko je končni odjemalec
priključen;
če se končni odjemalec priključi na omrežje na novo,
se letne obratovalne ure določijo na podlagi
pogodbenih vrednosti na letnem nivoju;
netransakcijska
metoda: je metoda za določanje tarifnih
postavk omrežnine, pri kateri so tarifne postavke za
omrežnino neodvisne od transakcij;
povprečni strošek
priključevanja: je enkratni znesek, plačan za
priključitev na omrežje ali za povečanje priključne
moči;
prenosno omrežje: so objekti, ki sestavljajo omrežje za prenos
električne energije in obratujejo z nazivno
napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV, in
povezovalni vodi;
sredstva: so neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena
osnovna sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti GJS
sistemskega operaterja;
zamašitev prenosne
poti: je stanje, v katerem vsota moči
sklenjenih poslov v določenem časovnem obdobju na
posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali
obratovalne omejitve;
zamejena cena: je cena storitve, v kateri sta upoštevana letni vpliv
rasti cen in zahtevano povečanje učinkovitosti na
letni ravni.
4. člen
Omrežnina in tarifne postavke za omrežnino so določene s ciljem:
– izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetska omrežja na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev:
a) ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje,
b) ločeno za posamezne sistemske storitve, razen za tiste storitve, za katere se organizira konkurenčen trg, in
c) ločeno za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov;
– trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo, ki vsebuje komercialno kakovost, zanesljivost (neprekinjenost) oskrbe in kakovost napetosti;
– spodbujati uporabnike omrežij k optimalni uporabi omrežij;
– zagotoviti preglednost tarifnih postavk;
– da bi izvajalci GJS sistemskih operaterjev trajno poslovali brez izgub iz poslovanja z omejenim donosom na sredstva;
– zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskih operaterjev in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike;
– spodbujati razvoj omrežja tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja.
5. člen
Ekonomsko reguliranje se izvaja z uporabo metode zamejene cene za regulativno obdobje in temelji na omejitvi rasti tarifnih postavk (košarice cen).
6. člen
Regulativno obdobje je obdobje treh do petih let, v katerem veljajo parametri za izračun cen in upravičeni prihodek za izvajalce GJS sistemskega operaterja.
Regulativni okvir za določanje omrežnine je operacionalizacija metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja z upoštevanjem izhodišč in parametrov za vsako regulativno obdobje posebej, ki jih vsebuje Priloga 1, ki je sestavni del tega akta.
7. člen
Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz 4. člena tega akta:
– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja;
– tarifne postavke za omrežnino določa pregledno in nediskriminativno z netransakcijsko metodo, po kateri so tarifne postavke omrežnine na celotnem območju Republike Slovenije enotne;
– opredeljuje uporabo mehanizma za izravnavo razlik med izravnanimi prihodki in prihodki iz omrežnine posameznih izvajalcev GJS sistemskih operaterjev, ker zaradi različne strukture odjema in drugih objektivnih razlogov ti prihodki niso izenačeni;
– zahteva, da izvajalci GJS sistemskega operaterja zaradi primerljivosti stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja, izkazujejo enotno;
– zagotavlja, da omrežnina omogoča izvajalcu GJS sistemskega operaterja nemoteno opravljanje dejavnosti.
II. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE
1. Metoda za določanje obračunavanja omrežnine
8. člen
Za določanje obračunavanja omrežnine agencija uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke, kar pomeni sistem enotnih tarifnih postavk in povprečnega stroška priključevanja za obračunavanje omrežnine na celotnem območju Republike Slovenije v okviru posamezne odjemne skupine.
Metoda iz prejšnjega odstavka velja za vse napetostne nivoje in za vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino.
Za razdelitev stroškov po napetostnih nivojih agencija uporablja bruto pristop za obračun omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje. Ta upošteva stroške, nastale pri prenosu in distribuciji električne energije glede na prevzemno-predajno mesto končnega odjemalca. Končni odjemalec, priključen na SN, in končni odjemalec, priključen na NN, krije sorazmeren delež stroškov uporabe omrežja višjih napetostnih nivojev.
2. Omrežnina
9. člen
Tarifne postavke za omrežnino so določene za:
– omrežnino za prenosno omrežje,
– omrežnino za distribucijsko omrežje,
– omrežnino za sistemske storitve,
– omrežnino za posebno sistemsko storitev,
– omrežnino za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov in
– povprečni strošek priključevanja.
Tarifne postavke iz prejšnjega odstavka tega člena določi agencija s sklepom.
10. člen
Pri določitvi tarifnih postavk za omrežnini za prenosno in distribucijsko omrežje se upoštevajo razmerja glede na sezone in dnevni tarifni čas, kot jih določa Priloga 2, ki je sestavni del tega akta.
2.1. Omrežnina za prenosno omrežje
11.
Omrežnina za prenosno omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja, in sicer za:
– vodenje, obratovanje in vzdrževanje prenosnega omrežja;
– razvoj prenosnega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;
– merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov, izdajanje soglasij in projektnih pogojev;
– pokrivanje izgub v prenosnem omrežju.
2.2. Omrežnina za distribucijsko omrežje
12. člen
Omrežnina za distribucijsko omrežje je namenjena pokrivanju stroškov izvajanja GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, in sicer za:
– vodenje, obratovanje in vzdrževanje distribucijskega omrežja;
– razvoj distribucijskega omrežja, ki omogoča dolgoročno kakovostno oskrbo z električno energijo brez omejitev;
– merjenje električne energije, obdelavo in posredovanje merilnih podatkov, izdajanje soglasij in projektnih pogojev;
– pokrivanje izgub v distribucijskem omrežju in izvajanje nujne oskrbe z električno energijo, kot jo opredeljuje EZ.
V omrežnini za distribucijsko omrežje so upoštevani tudi stroški za distribucijsko omrežje na VN nivoju.
2.3. Omrežnina za sistemske storitve
13. člen
Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren sistemski operater prenosnega omrežja, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne komercialne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev z območja Republike Slovenije.
Iz omrežnine za sistemske storitve se pokrivajo naslednje storitve:
– sekundarna regulacija frekvence in moči,
– minutna rezerva za terciarno regulacijo,
– regulacija napetosti in
– zagon agregatov brez zunanjega napajanja.
Proizvodne enote, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja, dolžne sodelovati pri zagotavljanju primarne regulacije frekvence in moči, v ta namen ne prejemajo posebnega nadomestila.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko sistemski operater prenosnega omrežja del potrebne rezerve moči za izvajanje sistemske storitve minutne rezerve za terciarno regulacijo zagotovi tudi od ponudnikov, ki zagotavljajo izvajanje te storitve iz objektov ali elektroenergetskih sistemov zunaj območja Republike Slovenije.
2.4. Omrežnina za posebno sistemsko storitev
14. člen
Posebna sistemska storitev po tem aktu je zagotavljanje čezmerno prevzete jalove energije.
Sistemski operater ugotavlja čezmerno prevzeto jalovo energijo pri uporabniku omrežja na podlagi mesečno izmerjenih količin.
Čezmerna prevzeta jalova energija iz prejšnjega odstavka tega člena je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 induktivno ter jo sistemski operater ugotavlja in obračunava za posamezno prevzemno-predajno mesto.
Proizvajalec, priključen na distribucijsko omrežje, plačuje čezmerno prevzeto jalovo energijo na podlagi proizvedene delovne energije in porabljene jalove energije.
Ne glede na določbi drugega in tretjega odstavka tega člena sistemski operater prenosnega omrežja ugotavlja čezmerno prevzeto jalovo energijo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja na podlagi urnih meritev na posameznih prevzemno-predajnih mestih.
Čezmerna prevzeta jalova energija je v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pozitivna razlika med dejansko mesečno kumulativno prevzeto jalovo energijo in mesečno vrednostjo dovoljene jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi = 0,95 na posameznem prevzemno-predajnem mestu.
O morebitni kompenzaciji jalove energije, ki ustreza faznemu faktorju cos fi > 0,95 induktivno, in plačilu zanjo se, odvisno od lokalnih razmer v elektroenergetskem sistemu, uporabnik omrežja lahko pogodbeno dogovori s sistemskim operaterjem.
2.5. Omrežnina za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov
15. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja zaračunava pri prenosu električne energije čez državno mejo omrežnino za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivostih povezovalnih vodov glede na napovedani prenos električne energije.
Omrežnina iz prejšnjega odstavka tega člena je namenjena tudi pokrivanju stroškov poravnalnega sklada sistemskih operaterjev prenosnih omrežij v Evropski uniji ter vodenja in obratovanja prenosnega omrežja pri čezmejnih izmenjavah.
16. člen
V pogodbi o dostopu do prenosnega omrežja iz naslova uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov se določijo tudi pogoji plačevanja uporabe prenosnega omrežja za te namene.
2.6. Povprečni strošek priključevanja
17. člen
Povprečni strošek priključevanja plača sistemskemu operaterju vsak novi končni odjemalec za priključitev na omrežje ali obstoječi končni odjemalec za povečanje priključne moči.
Povprečni strošek priključevanja iz prejšnjega odstavka tega člena je namenski vir za financiranje naložb v širitev omrežja.
Povprečni strošek priključevanja je izražen v SIT/kW priključne moči.
18. člen
Višina povprečnega stroška priključevanja je odvisna od uvrstitve končnega odjemalca v odjemno skupino in priključne moči.
3. Obračunavanje omrežnine
3.1. Obračunski elementi in uvrstitev v odjemno skupino
19. člen
Sistemski operater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:
– obračunske moči,
– izmerjene prevzete električne (delovne) energije in
– čezmerno prevzete jalove energije.
20. člen
Pri obračunu omrežnine sistemski operater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto. Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način priključitve in vrsto odjema.
Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca, ki se mu moč meri, v odjemno skupino enkrat na leto na podlagi letnih obratovalnih ur.
21. člen
Sistemski operater uvrsti končnega odjemalca v skupino odjem na zbiralkah RTP oziroma TP, če izpolnjuje naslednja pogoja:
– da je priključen z lastnim vodom na zbiralke RTP oziroma TP, ki je v lasti sistemskega operaterja, in
– da je izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu oziroma na meji lastništva med napravami sistemskega operaterja in končnega odjemalca.
Obstoječega končnega odjemalca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka tega člena, uvrsti sistemski operater v ustrezno odjemno skupino na podlagi njegove pisne zahteve naslednji mesec po prejemu zahteve.
Končni odjemalec, ki se na novo priključuje na zbiralke RTP oziroma TP, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi kriterij minimalne priključne moči, ki je:
– P ≥ 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN),
– P ≥ 80 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).
Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko sistemski operater končnemu odjemalcu prizna nižji kriterij priključne moči, če ta utemelji potrebo po večji stopnji zanesljivosti napajanja.
22. člen
Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena za delovanje siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, sistemski operater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.
23. člen
Pri ugotavljanju mesečne obračunske moči in prenesene oziroma distribuirane električne energije se kilovati (kW), kilovat ure (kWh) in kilovar ure (kvarh) zaokrožujejo na cela števila.
24. člen
Pri spremembi vrednosti tarifnih postavk za omrežnino med mesecem se pri končnemu odjemalcu, ki nima 15-minutne oziroma urne meritve, obračunski elementi iz 19. člena tega akta za koledarski mesec obračunajo sorazmerno s številom dni veljavnosti posamezne tarifne postavke.
25. člen
Če se končni odjemalec, pri katerem se konična obremenitev ne meri, priključi na omrežje sistemskega operaterja do vključno 15. dne v mesecu, mu sistemski operater obračuna obračunsko moč za ves mesec. Če se končni odjemalec priključi po 15. dnevu v mesecu, sistemski operater ne obračuna obračunske moči za ta mesec.
Končnemu odjemalcu, pri katerem se konična obremenitev ne meri in ki se odjavi do vključno 15. dne v mesecu, sistemski operater ne obračuna obračunske moči za ta mesec, sicer pa obračuna obračunsko moč za ves mesec.
Če se končni odjemalec, pri katerem se konična obremenitev meri, odjavi ali priključi na omrežje sistemskega operaterja v koledarskem mesecu, sistemski operater obračuna obračunsko moč sorazmerno številu dni uporabe omrežja v tem mesecu.
3.2. Olajšava pri obračunu omrežnine
26. člen
Končni odjemalec, ki kupi električno energijo od kvalificiranega proizvajalca do 1 MW instalirane moči, plača omrežnino, znižano za olajšavo. Olajšava se upošteva, če je med končnim odjemalcem in kvalificiranim proizvajalcem sklenjena pogodba o dobavi električne energije in sta oba priključena na distribucijsko omrežje istega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V tem primeru sistemski operater končnemu odjemalcu pri obračunu omrežnine ne zaračuna omrežnine za prenosno omrežje.
3.3. Napetostni nivoji
27. člen
Za obračunavanje omrežnine se uporabljajo naslednji napetostni nivoji:
+----------------+----------+----------------------+
|Oznaka |Okrajšava |Nazivna napetost |
+----------------+----------+----------------------+
|Visoka napetost |VN |400 kV, 220 kV, 110 kV|
+----------------+----------+----------------------+
|Srednja napetost|SN |35 kV, 20 kV, 10 kV |
+----------------+----------+----------------------+
|Nizka napetost |NN |400/ 230 V |
+----------------+----------+----------------------+
V VN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje od 110 kV.
V SN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje ali enake 1 kV in manjše od 110 kV.
V NN sodijo tudi vse nestandardne napetosti, večje od 400/230 V in manjše od 1 kV.
3.4. Izgube transformacije
28. člen
Če je zaradi tehničnih ali ekonomskih razlogov merjenje električne energije izvedeno na sekundarni strani transformacije napetosti, sistemski operater pri obračunu omrežnine upošteva izgube transformacije.
Pri obračunu prevzete električne energije in dosežene maksimalne moči končnega odjemalca upošteva sistemski operater distribucijskega omrežja faktor izgub, ki je odvisen od letnih obratovalnih ur:
+------------------+--------------+------------+
|Vrsta odjema | Delež izgub | Faktor |
| | (%) | izgub |
+------------------+--------------+------------+
|T ≥ 6000 ur | 1 | 1,01 |
+------------------+--------------+------------+
|6000 > T ≥ 2500 | 3 | 1,03 |
|ur | | |
+------------------+--------------+------------+
|T < 2500 ur | 5 | 1,05 |
+------------------+--------------+------------+
3.5. Ugotavljanje obračunske moči
29. člen
Obračunska moč se ugotavlja mesečno na podlagi konične obremenitve:
– Pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira 15-minutne meritve in omogoča lokalni prikaz obračunskih vrednosti ločeno po tarifnih časih, se obračunska moč ugotavlja kot povprečje treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči v obračunskem mesecu v urah KT oziroma v urah VT, kjer se KT ne meri. Če končni odjemalec na VN ali SN doseže v času KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, obračunsko moč, ki je nižja od 15 odstotkov treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT, kjer se KT ne meri, se mu za obračunsko moč obračuna 15 odstotkov treh najvišjih 15-minutnih povprečnih moči, doseženih v času zunaj KT oziroma VT.
– Pri končnem odjemalcu z merilno napravo, ki evidentira najvišjo doseženo 15-minutno povprečno moč v obdobju med dvema odčitavanjema ločeno za VT in MT, se obračunska moč ugotavlja kot najvišja povprečna 15-minutna moč v času VT obračunskega meseca; če končni odjemalec v času VT doseže obračunsko moč, ki je nižja od 15 odstotkov dosežene moči v času MT, se mu obračuna 15 odstotkov dosežene moči v času MT.
Pri končnem odjemalcu na NN, kateremu se moč ne meri, temveč se ugotavlja s pripravo za preprečevanje prekoračitev dogovorjene obremenitve, se obračunska moč določa na podlagi naslednje tabele:
+-------------------+-------------------------------------------------+
| Nazivna jakost | Mesečna obračunska moč |
| omejevalca toka | |
+-------------------+------------------+------------------------------+
| | Enofazni | Trifazni priključek |
| | priključek | |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| | | Gospodinjski | Ostali |
| | | odjem | odjem |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 10 A | 3 kW | - | - |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 16 A | 3 kW | 7 kW | 11 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 20 A | 3 kW | 7 kW | 13 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 25 A | 7 kW | 10 kW | 16 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 32 A | 7 kW | 21 kW | 21 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 35 A | 7 kW | 23 kW | 23 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 40 A | - | 26 kW | 26 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 50 A | - | 33 kW | 33 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 63 A | - | 41 kW | 41 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 80 A | - | - | 53 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 100 A | - | - | 66 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 125 A | - | - | 83 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 160 A | - | - | 106 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
| 200 A | - | - | 132 kW |
+-------------------+------------------+-----------------+------------+
30. člen
Končnemu odjemalcu, ki se na eni lokaciji in iz ene RTP ali TP napaja po več priključkih in ima več merilnih mest ter se mu sumarno merita električna energija in konična obremenitev, se pri obračunu omrežnine upošteva sumarna konična obremenitev kot seštevek hkratnih obremenitev na vseh merilnih mestih.
3.6. Obračunavanje povprečnega stroška priključevanja
31. člen
Povprečni strošek priključevanja se končnemu odjemalcu obračuna na podlagi faktorja skupine končnega odjemalca in povprečnega stroška priključevanja na način:
SO = Faktor * S
kjer je:
SO – povprečni strošek priključevanja za posameznega končnega
odjemalca v SIT/kW priključne moči;
Faktor – faktor prikazuje razmerje stroškov, potrebnih za širitev
elektroenergetskega omrežja za posamezno skupino končnih odjemalcev
na različnih napetostnih nivojih zaradi priključitev novih končnih
odjemalcev in povečanja moči obstoječih končnih odjemalcev;
S – povprečni strošek priključevanja v SIT/kW priključne moči,
določen s sklepom iz drugega odstavka 9. člena tega akta.
Faktorji skupin končnih odjemalcev so:
+----------------------------------+-------+
|Skupina končnih odjemalcev | Faktor|
+----------------------------------+-------+
|Odjem na VN nad 35 kV | 0,96|
+----------------------------------+-------+
|Odjem na SN od 1 kV do 35 kV | 1,76|
+----------------------------------+-------+
|Ostali odjem z merjenjem moči na | 2,52|
|NN | |
+----------------------------------+-------+
|Ostali odjem brez merjenja moči na| 1,78|
|NN | |
+----------------------------------+-------+
|Gospodinjski odjem | 1,00|
+----------------------------------+-------+
Priključna moč pri končnem odjemalcu na NN brez merjenja moči se določi na podlagi tabele iz 29. člena tega akta.
Če končni odjemalec elektroenergetskega omrežja:
– poveča obstoječo priključno moč ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine gospodinjski odjem v skupino ostali odjem brez merjenja moči ali
– spremeni svojo uvrstitev iz skupine odjem na SN v skupino ostali odjem na NN, se povprečni strošek priključevanja izračuna kot razlika med povprečnim stroškom za novo moč in med povprečnim stroškom za predhodno moč.
4. Izkazovanje omrežnine
32. člen
Končnemu odjemalcu se na računu izkaže omrežnina ločeno od drugih postavk.
5. Plačevanje omrežnine
33. člen
Končni odjemalec ali v njegovem imenu dobavitelj ali drugi pooblaščenec plača sistemskemu operaterju, pristojnemu za prevzemno-predajno mesto, omrežnino v 15 dneh od datuma izstavitve računa.
III. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV IN SISTEM OBRAČUNAVANJA
1. Metoda zamejene cene
34. člen
Reguliranje z uporabo metode zamejene cene se izvaja s predpostavko, da je zagotovljen zadosten prihodek za pokrivanje upravičenih stroškov za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja.
Meja dovoljenega zvišanja cen je izražena v razmerju do upravičenega prihodka. Ta zamejitev je določena na podlagi enačbe za CPI – X in je podana v spodnji neenačbi:
kjer je za izvajanje reguliranih dejavnosti n tarifnih kategorij, od katerih ima vsaka do m elementov, in kjer pomenijo:
– cena v obliki tarifnih postavk, ki se zaračunava v letu t za element j tarife i;
– predlagana cena v obliki tarifnih postavk za element j tarife i v prihodnjem letu t+1;
in – napovedani ali historični (dejanski) količini elementa j tarife i, ki bo uporabljena (N izraža, da se količine nanašajo na leto t+1, in O, da se količine nanašajo na leto t);
CPI – letni koeficient sprememb cen življenjskih potrebščin;
X – koeficient, ki ga določi agencija in odraža zahtevano izboljšanje učinkovitosti (faktor U), dodatno pa X zagotavlja izravnavanje prihodkov v regulativnem obdobju;
Q – koeficient zanesljivosti (neprekinjenosti) oskrbe.
35. člen
Tarifne postavke za omrežnino so določene na podlagi upoštevanja upravičenega prihodka sistemskih operaterjev in napovedane količinske porabe električne energije v regulativnem obdobju. Napoved obsega porabe električne energije po posameznih odjemnih skupinah končnih odjemalcev je določena na podlagi pričakovane rasti, pripravi in opredeli jo agencija, usklajena pa je z napovedmi sistemskih operaterjev in elektroenergetskih bilanc.
36. člen
Za ohranitev realnega prihodka se za splošno spreminjanje cen upošteva napovedani letni koeficient sprememb cen življenjskih potrebščin, v neenačbi iz 34.člena tega akta označen kot CPI.
37. člen
Koeficient neprekinjenosti oskrbe (Q) se meri s številom in trajanjem prekinitev s parametroma SAIDI in SAIFI.
38. člen
Upravičeni prihodek se ugotavlja z upoštevanjem:
– nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja,
– nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja,
– stroškov izgub električne energije v omrežju,
– amortizacije,
– donosa na sredstva,
– stroškov sistemskih storitev sistemskega operaterja prenosnega omrežja in
– stroškov poravnalnega sklada sistemskih operaterjev prenosnega omrežja.
Del stroškov iz prejšnjega odstavka se krije s prihodki iz zaračunavanja povprečnih stroškov priključevanja, odškodninami, prejetimi od zavarovalnic za povračilo škod, prihodki od telekomunikacijskih storitev, prihodki iz naslova nadomestila za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov in ostalimi prihodki, ki izvirajo iz opravljanja regulirane dejavnosti.
Upravičeni prihodek se ugotavlja ločeno za omrežnino za prenosno omrežje, omrežnino za distribucijsko omrežje in omrežnino za sistemske storitve.
39. člen
Upravičenost stroškov se presoja ločeno za:
– stroške, povezane z naložbami v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja;
– stroške delovanja in vzdrževanja, ki zajemajo stroške materiala, storitev in dela ter stroške najema sredstev za izvajanje dejavnosti, če sistemski operater ni lastnik sredstev za izvajanje dejavnosti, zmanjšane za prihodke, ki jih regulirane dejavnosti ustvarjajo poleg prihodkov iz omrežnine;
– stroške nakupa električne energije za pokrivanje izgub v omrežju.
40. člen
Pri presoji upravičenosti stroškov iz prve alineje prejšnjega člena tega akta agencija upošteva predvsem naslednje kriterije:
– namensko rabo sredstev,
– usklajenost z razvojnimi načrti omrežij,
– gospodarno in učinkovito rabo sredstev,
– vpliv na kakovost oskrbe in
– reguliran donos na lastniški in dolžniški kapital.
Stroški, povezani z naložbami v sredstva, se v upravičenem prihodku iz omrežnine odražajo v stroških amortizacije v delu, ki se nanaša na upoštevane naložbe v sredstva, in v delu donosa na sredstva, ki izvira iz povečane vrednosti regulativne baze sredstev na podlagi upoštevanih naložb.
41. člen
Agencija ugotavlja stroške naložb v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja, na podlagi razvojnih načrtov omrežij, skladno z EZ in predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti GJS sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, in tudi na podlagi investicijskih načrtov za vsako posamezno leto regulativnega obdobja. Stroške ugotavlja v delih, ki se nanašajo na predračunske vrednosti, vire financiranja in dinamiko načrtovanih naložb v sredstva. Agencija ugotavlja tudi vpliv naložb na kakovost oskrbe z električno energijo.
Investicijski načrti iz prejšnjega odstavka tega člena vsebujejo najmanj podatke o predračunski vrednosti, terminskem načrtu in virih financiranja posameznih naložb oziroma skupin načrtovanih naložb v sredstva in oceno njihovih vplivov na kakovost oskrbe z električno energijo in na izgube v omrežju. Podatki o načrtovanih naložbah v sredstva morajo biti navedeni ločeno za naložbe v rekonstrukcije oziroma obnovo sredstev in za naložbe v nova sredstva. V vsaki od navedenih kategorij morajo biti načrtovane naložbe v sredstva opredeljene po napetostnih nivojih in po posameznih objektih. Od celotne letne vrednosti načrtovanih naložb v sredstva mora biti najmanj 80 odstotkov vrednosti opredeljene po posameznih objektih ali skupinah objektov.
42. člen
Pri presoji upravičenosti stroškov iz druge alineje 39. člena tega akta agencija upošteva zlasti naslednja kriterija:
– namensko rabo sredstev in
– gospodarno in učinkovito rabo sredstev.
Stroški delovanja in vzdrževanja, povezani s storitvami, ki jih izvaja izvajalec GJS sistemskega operaterja, so upravičeni do vrednosti, ki ne presega stroškov primerljive storitve na trgu.
43. člen
Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem omrežja v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva izvajalca GJS sistemskega operaterja na stroške, in sicer se delijo na:
– nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in
– nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.
44. člen
Izračun upravičenega prihodka za prvo leto regulativnega obdobja vsebuje prilagoditev stroškov delovanja in vzdrževanja na raven prvega leta regulativnega obdobja z upoštevanjem načrtovanega koeficienta sprememb cen življenjskih potrebščin (CPI) za to leto. Prilagoditev upravičenega prihodka za naslednja leta regulativnega obdobja se izvaja na podlagi regulativne neenačbe iz 34. člena tega akta z upoštevanjem napovedanega letnega koeficienta sprememb cen življenjskih potrebščin (CPI) za vsako posamezno naslednje leto regulativnega obdobja.
1.1. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
45. člen
Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo stroške materiala, storitev, dela in najemnin ter druge stroške v zvezi z delovanjem sistemskega operaterja. Agencija prizna le upravičene stroške, ki jih za regulativno obdobje ugotovi tudi na podlagi primerjalnih analiz (v nadaljevanju: benchmarking), katerih rezultate uporabi pri določanju zahtevane učinkovitosti obvladovanja nadzorovanih stroškov.
Učinkovitost obvladovanja nadzorovanih stroškov je določena s faktorjem U, upoštevaje:
– relativno poslovno uspešnost posameznega sistemskega operaterja in
– premik mejnega področja.
Benchmarking metode upoštevajo specifične karakteristike, povezane z naravo omrežij posameznega sistemskega operaterja, s čimer se sistemskim operaterjem pri ugotavljanju relativne poslovne uspešnosti zagotavljajo enaki pogoji.
1.2. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
46. člen
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo stroške zemljiških, vodnih in drugih prispevkov, oceno oblikovanja popravka vrednosti terjatev zaradi prisilnih poravnav in stečajev, normirane stroške odčitavanj zaradi obveznega odkupa električne energije od kvalificiranih proizvajalcev, stroške rent in odškodnin, ki ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja.
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi razliko med stroški škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.), in prihodki iz naslova odškodnin zavarovalnic za povrnitev teh škod v predhodnem regulativnem obdobju.
1.3. Stroški izgub električne energije v omrežju
47. člen
Stroški izgub električne energije v omrežju se ugotavljajo na podlagi priznanih količin električne energije za izgube z upoštevanjem povprečne cene električne energije na trgu.
Priznane količine električne energije za izgube v distribucijskem omrežju se določijo na podlagi ugotovljenih razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v preteklem obdobju. Pri določitvi priznanih količin izgub v distribucijskem omrežju se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijsko omrežje oddajajo proizvajalci, priključeni na to omrežje.
Priznane količine električne energije za izgube v prenosnem omrežju se določijo na podlagi ugotovljenih razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim omrežjem ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na visokonapetostno omrežje, v preteklem obdobju. Stroški izgub, nastali pri prenosu električne energije za potrebe čezmejnih izmenjav električne energije, se pokrivajo iz nadomestil za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov.
Priznane količine električne energije za izgube v omrežju posameznega sistemskega operaterja so določene z odstotkom od načrtovanih količin porabe električne energije pri končnih odjemalcih.
1.4. Amortizacija
48. člen
Izračun amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja, temelji na metodi enakomernega časovnega amortiziranja z amortizacijskimi stopnjami, ki niso višje od davčno priznanih.
Amortizacija se določi tako, da se sredstva razvrstijo v skupine. Izračun amortizacije za posamezno sredstvo se izvaja na podlagi dobe koristnosti posameznega sredstva ali pa se za določitev amortizacije uporabi vsota predračunane vrednosti amortizacije obstoječih sredstev in načrtovanih novih sredstev, pridobljenih v času regulativnega obdobja, vključenih v regulativno bazo sredstev, od katere se odšteje predračunana amortizacija brezplačno prevzetih in za izločitev načrtovanih sredstev.
Strošek amortizacije se izračuna kot vsota amortizacije posameznih sredstev gleda na nabavno vrednost in dobo koristnosti sredstva.
Vrednost predračunane amortizacije novih sredstev se določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v regulativnem obdobju z opredeljeno amortizacijsko stopnjo za predvideno povprečno petintridesetletno dobo koristnosti sredstev; upošteva se v sorazmernem deležu in tako, kakor so v regulativno bazo sredstev vključene vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, s tem da se v prvem letu vključitve upošteva polovična vrednost amortizacije naložbe.
1.5. Donos na sredstva
49. člen
Donos na sredstva se ugotavlja na podlagi povprečne vrednosti regulativne baze sredstev in tehtanih povprečnih stroškov kapitala, kar izraža naslednja enačba:
ROA(t) = PVRB(t) x WACC
kjer oznake pomenijo:
ROA(t) – donos na sredstva, izražen v SIT;
PVRB(t) – povprečna vrednost regulativne baze sredstev, izražena v SIT;
WACC – tehtani povprečni stroški kapitala, izraženi v odstotkih.
1.5.1. Regulativna baza sredstev
1.5.1.1. Izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev
50. člen
Za izračun donosa se kot osnova upošteva povprečna vrednost regulativne baze sredstev, ki se izračuna iz otvoritvene in zaključne vrednosti z naslednjo enačbo:
PVRB(t) = (OVS(t) + ZVS(t)) / 2
V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista sredstva, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja.
51. člen
V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev brez vrednosti brezplačno prevzetih sredstev na prvi dan regulativnega obdobja.
Zaključna vrednost regulativne baze sredstev se izračuna z naslednjo enačbo:
ZVS(t) = OVS(t) + INV(t) – AM(t) – IS(t) – BPS(t),
kjer pomenijo:
OVS(t) – otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za leto t
regulativnega obdobja: neodpisana vrednost neopredmetenih
dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na prvi dan
leta t;
INV(t) – vrednost načrtovanih naložb v neopredmetena dolgoročna sredstva
in opredmetena osnovna sredstva v letu t, potrebnih za izvajanje
regulirane dejavnosti;
AM(t) – amortizacija za leto t regulativnega obdobja;
IS(t) – neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t regulativnega
obdobja;
BPS(t) – vrednost brezplačno prevzetih sredstev v letu t regulativnega
obdobja;
ZVS(t) – zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t
regulativnega obdobja: neodpisana vrednost neopredmetenih
dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev na zadnji
dan leta t.
Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev za leto t+1 regulativnega obdobja.
1.5.1.2. Načrtovane naložbe
52. člen
Pri opredelitvi vrednosti načrtovanih naložb, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija upošteva razvojne načrte omrežij, investicijske načrte za vsako posamezno leto regulativnega obdobja, realizacijo naložb v preteklem nekajletnem obdobju in napovedane makroekonomske parametre za regulativno obdobje.
Agencija presoja upravičenost načrtovanih naložb v sredstva tako, da:
– preverja utemeljitev investicije z vidika izboljšanja kakovosti oskrbe z električno energijo, ki mora biti usklajena s predvideno rastjo porabe;
– preverja skladnost naložb s sprejetimi razvojnimi načrti in usmeritvami nacionalnega energetskega programa;
– pregleduje predloge podjetij za posamezne projekte naložb v sredstva v tistih primerih, ko za presojo upravičenosti uporablja tehnike, ki temeljijo na analizi povzročiteljev stroškov in navzkrižnih primerjavah projekcij naložb v sredstva med podjetji.
1.5.2. Tehtani povprečni stroški kapitala
53. člen
Tehtani povprečni stroški kapitala se uporabijo za izračun donosnosti z naslednjo enačbo:
RR = WACC = EP x ROE/(1 – T) + DP x DI
kjer oznake pomenijo:
RR – donosnost za regulativno obdobje, izražena v odstotkih;
ROE – donosnost lastniškega kapitala za regulativno obdobje, izražena v
odstotkih;
EP – delež kapitala, ki vsebuje lastniški delež in je enak razmerju
(vrednost lastniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje;
DI – stroški dolžniškega kapitala za regulativno obdobje, izraženi v
odstotkih;
DP – delež kapitala, ki vsebuje dolžniški delež in je enak razmerju
(vrednost dolžniškega kapitala)/(vrednost lastniškega kapitala + vrednost
dolžniškega kapitala) za regulativno obdobje;
T – efektivna davčna stopnja, veljavna za regulativno obdobje, izražena v
deležu.
1.5.2.1. Stroški lastniškega kapitala in model določanja cen dolgoročnih naložb
54. člen
Za določanje stopnje donosnosti lastniškega kapitala je uporabljen model določanja cen dolgoročnih naložb CAPM.
Pričakovana donosnost lastniškega kapitala se izračuna z upoštevanjem donosnosti netvegane naložbe, povprečne donosnosti tveganih naložb in sistematičnega tveganja, izraženega s koeficientom β v skladu z naslednjo enačbo:
ROE = R(f) + (R(m) – R(f)) x β
kjer pomenijo:
ROE – donosnost lastniškega kapitala, izražena v odstotkih;
R(f) – donosnost netveganih naložb (npr. donosnost državnih obveznic),
izražena v odstotkih;
R(m) – povprečna donosnost tveganih naložb (pričakovana donosnost tržnega
portfelja), izražena v odstotkih;
(R(m) – R(f)) – premija za tržno tveganje;
β – koeficient, ki izraža sistematično tveganje;
Izraz (R(m) – R(f)) x β predstavlja pribitek za tržno tveganje panoge za
lastniški kapital.
1.5.2.2. Stroški dolžniškega kapitala
55. člen
Stroški dolžniškega kapitala se določijo na podlagi povprečnih pogojev kreditiranja in obrestnih mer, ki jih banke ponujajo slovenskim podjetjem s primerljivim tveganjem.
1.5.2.3. Delež lastniškega (EP) in delež dolžniškega
kapitala (DP)
56. člen
Pri izračunu tehtanih povprečnih stroškov kapitala agencija upošteva ciljno optimalno razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom.
1.5.2.4. Prilagoditev za obdavčitev
57. člen
Stroški lastniškega kapitala se prilagodijo z upoštevanjem efektivne davčne stopnje.
1.6. Faktor X
58. člen
Faktor X, naveden v neenačbi zamejene cene iz 34. člena tega akta:
– upošteva cilje izboljšanja učinkovitosti (zniževanje stroškov), ki so s faktorjem U, ki ga določi agencija, vključeni v vrednosti priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja; izvira neposredno iz doseženega rezultata učinkovitosti (benchmarking) in zahtevane hitrosti prilagajanja učinkovitosti in
– izravnava upravičene prihodke zaradi preprečevanja skokovitega spreminjanja cen v regulativnem obdobju tako, da je neto sedanja vrednost izravnanih prihodkov za regulativno obdobje enaka neto sedanji vrednosti upravičenih prihodkov za regulativno obdobje.
1.7. Kakovost oskrbe z električno energijo
59. člen
Za izvajanje ekonomskega reguliranja omrežnine agencija spremlja tudi kakovost oskrbe z električno energijo, ki se deli na:
– kakovost napetosti,
– komercialno kakovost in
– zanesljivost (neprekinjenost) oskrbe.
Agencija spremlja parametre kakovosti oskrbe z električno energijo z namenom trajno zviševati oziroma ohranjati njeno raven.
60. člen
Načina reguliranja, ki ju agencija uporabi za posamezno vrsto kakovosti oskrbe z električno energijo, sta:
– javna objava podatkov o velikosti posameznih parametrov kakovosti oskrbe z električno energijo in
– funkcijska povezava med zanesljivostjo oskrbe in upravičenim prihodkom sistemskega operaterja.
61. člen
Kakovost napetosti je stopnja, na kateri skupek parametrov izpolnjuje zahteve, ki jih določa stanje tehnike.
Sistemski operater v skladu z veljavnimi tehničnimi standardi spremlja kakovost napetosti na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, na mestih povezav prenosnega omrežja z drugimi prenosnimi omrežji (interkonekcija) in periodično preverja stanje kakovosti napetosti.
Za kakovost napetosti sistemski operater spremlja vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odkloni napajalne napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti, hitre spremembe napetosti, izbokline – prenapetosti in upadi napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, signalne napetosti in odstopanje omrežne frekvence).
62. člen
Komercialna kakovost se deli na splošno in individualno komercialno kakovost in označuje razmerje med sistemskim operaterjem in uporabnikom omrežja.
Splošna komercialna kakovost se nanaša na pogoje izvedbe storitev, ki jih sistemski operater lahko ponudi, vendar jih zaradi tehničnih značilnosti omrežja ne more zagotoviti vsakemu uporabniku omrežja.
Splošno komercialno kakovost sestavljajo naslednji parametri:
– čas, potreben za ponovno vzpostavitev oskrbe z električno energijo pri nenapovedanih prekinitvah;
– čas, potreben za izvedbo manjših del (menjava števca, izdelava novega nizkonapetostnega priključka …);
– čas, potreben za priključitev uporabnika na omrežje;
– čas, potreben za odgovor na vprašanje uporabnika omrežja.
Za promocijo komercialne kakovosti sistemski operater spremlja parametre splošne komercialne kakovosti in jih javno objavi na način, ki ga objavi agencija na spletni strani.
Individualna komercialna kakovost se nanaša na minimalne odzivne čase, ki jih sistemski operater zagotavlja vsakemu uporabniku omrežja.
Individualno komercialno kakovost sestavljajo naslednji parametri:
– čas, potreben za ponovno priključitev;
– čas, potreben za odziv na pregorelo varovalko;
– časovni pas najavljenega obiska;
– čas, potreben za posredovanje informacij o priključevanju;
– čas, potreben za rešitev reklamacije v zvezi s števcem;
– čas, potreben za rešitev reklamacije v zvezi s stroški ali plačilom;
– čas, potreben za aktiviranje priključka.
Za izboljšanje oziroma ohranjanje individualne komercialne kakovosti sistemski operater spremlja njene parametre na način, ki ga objavi agencija na spletni strani.
63. člen
Zanesljivost (neprekinjenost) oskrbe se meri s številom in trajanjem prekinitev.
Sistemski operater spremlja oziroma vodi podatke o prekinitvah dobave električne energije za celotno omrežje in za vsa prevzemno-predajna mesta.
Za zanesljivost (neprekinjenost) oskrbe se uporabita naslednja parametra:
– SAIDI (minut/odjemalca): indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu, ki je razmerje med vsoto trajanja prekinitev napajanja končnih odjemalcev in celotnim številom končnih odjemalcev v sistemu. Prikazuje povprečni letni čas, ko je končni odjemalec brez oskrbe z električno energijo;
– SAIFI (izpadov/odjemalca): indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu, ki je razmerje med celotnim številom prekinitev napajanja končnih odjemalcev in celotnim številom končnih odjemalcev v sistemu. Prikazuje, kolikokrat je bila končnemu odjemalcu povprečno letno prekinjena oskrba z električno energijo.
Za funkcijsko povezavo zanesljivosti oskrbe in upravičenega prihodka sistemski operater parametre zanesljivosti (neprekinjenosti) oskrbe spremlja in javno objavi na način, ki ga objavi agencija na spletni strani.
2. Količinski letni načrti
64. člen
Sistemski operater izdela količinski letni načrt uporabe prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, ki podrobneje določi letno elektroenergetsko bilanco oziroma količine. Poleg tega izdela količinski letni načrt uporabe prenosnega oziroma distribucijskega omrežja, ki je podlaga za izstavitev računov končnim odjemalcem.
Načrta iz prejšnjega odstavka tega člena sistemski operater posreduje agenciji najpozneje v desetih dneh od dneva sprejetja letne elektroenergetske bilance za prihodnje leto. Če elektroenergetska bilanca ni sprejeta do 20. novembra tekočega leta, sistemski operater posreduje agenciji ocenjena količinska načrta za prihodnje leto do 1. decembra tekočega leta.
65. člen
V skladu s prejšnjim členom tega akta sistemski operater distribucijskega omrežja izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine distribuirane električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje po posameznih odjemnih skupinah, po posameznih tarifnih postavkah;
– količine električne energije, prevzete od kvalificiranih proizvajalcev, priključenih na distribucijsko omrežje;
– količine prevzete električne energije na prenosnem omrežju, ki so usklajene s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja.
66. člen
V skladu s 64.členom tega akta sistemski operater prenosnega omrežja izdela količinski letni načrt za prihodnje leto po posameznih mesecih leta za:
– količine prenesene električne energije in moči za končne odjemalce, priključene na prenosno omrežje, po posameznih odjemnih skupinah, po posameznih tarifnih postavkah;
– količine električne energije, predane na prenosnem omrežju sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja, ki so usklajene s sistemskimi operaterji distribucijskega omrežja.
3. Prihodek iz naslova omrežnine
3.1. Prihodek GJS sistemskih operaterjev omrežij
67. člen
GJS sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskih omrežij se financira v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje GJS s področja prenosa in distribucije električne energije.
Sistemski operater pridobiva prihodek iz:
– omrežnine in
– ostalih prihodkov.
68. člen
Storitve, ki jih izvaja sistemski operater in katerih stroški niso pokriti iz omrežnine, tako imenovane nadstandardne storitve sistemski operater zaračuna posebej. Cenik nadstandardnih storitev objavi sistemski operater na svoji spletni strani.
Storitve, ki jih izvaja sistemski operater in katerih stroški so kriti iz omrežnine, tako imenovane standardne storitve, objavi agencija na svoji spletni strani.
3.1.1. Prihodek GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja
69. člen
Prihodek iz omrežnine, ki ga v skladu s 67. členom tega akta pridobiva sistemski operater distribucijskega omrežja, je namenjen za:
– izvajanje njegove dejavnosti (dejavnost GJS sistemskega operaterja distribucijskega omrežja), za kar mu pripada prihodek:
a) iz omrežnine za distribucijsko omrežje, ki se zaradi izravnave poveča ali zmanjša za razliko, izhajajočo iz upoštevanja korekcijskega faktorja na omrežnini za prenosno omrežje;
b) iz omrežnine za posebno sistemsko storitev;
c) iz povprečnih stroškov priključevanja;
– izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja, za kar mu pripada prihodek:
a) iz omrežnine za prenosno omrežje, korigirane s korekcijskim faktorjem;
b) iz omrežnine za sistemske storitve.
70. člen
Sistemski operater distribucijskega omrežja mesečno posreduje sistemskemu operaterju prenosnega omrežja in agenciji izvirne podatke o močeh in količinah električne energije, zaračunanih končnim odjemalcem, in sicer do osmega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
71. člen
Agencija lahko kadarkoli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in moči zaračunane uporabe elektroenergetskih omrežij končnim odjemalcem.
3.1.2. Prihodek GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja
72. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja pridobiva prihodek iz:
– omrežnine za prenosno omrežje, povečano ali zmanjšano za razliko, nastalo zaradi upoštevanja korekcijskih faktorjev, ki jo zaračuna posameznim sistemskim operaterjem distribucijskih omrežij;
– omrežnine za prenosno omrežje, ki jo zaračuna končnim odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje;
– omrežnine za sistemske storitve, ki jo zaračunajo končnim odjemalcem posamezni sistemski operaterji distribucijskih omrežij, in omrežnine za sistemske storitve, ki jo sistemski operater prenosnega omrežja zaračuna končnim odjemalcem, priključenim na prenosno omrežje;
– omrežnine za posebno sistemsko storitev;
– omrežnine za uporabo čezmejnih prenosnih zmogljivosti povezovalnih vodov;
– prihodka iz povprečnih stroškov priključevanja;
– ostalih prihodkov.
73. člen
Prihodek, ki ga v skladu s prejšnjim členom tega akta pridobiva sistemski operater prenosnega omrežja, je namenjen za:
– izvajanje njegove dejavnosti (dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja) in
– pokrivanje stroškov sistemskih storitev.
74. člen
Sistemski operater prenosnega omrežja mesečno posreduje agenciji izvirne podatke o obračunanih močeh in količinah električne energije končnim odjemalcem, in sicer do desetega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
75. člen
Agencija lahko kadarkoli preveri resničnost in točnost posredovanih izvirnih podatkov o količini in moči zaračunane uporabe elektroenergetskih omrežij končnim odjemalcem.
76. člen
V skladu s predpisi sistemski operater distribucijskega omrežja najpozneje do 30. novembra v koledarskem letu sklene pogodbo o dostopu do prenosnega omrežja s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja za prihodnje leto.
Pogodba o dostopu iz prejšnjega odstavka tega člena vsebuje tudi:
– količine: mesečne planske količine električne energije in moči po posameznih odjemnih skupinah za končne odjemalce, priključene na distribucijsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja,
– tarifne postavke, ki jih v skladu s tem aktom in sklepom agencije ter drugimi veljavnimi predpisi pri uporabi prenosnega omrežja zaračunava sistemski operater prenosnega omrežja, in
– način in pogostnost ter roke izstavljanja računov.
77. člen
Mesečni obračun uporabe prenosnega omrežja za pretekli mesec opravi sistemski operater prenosnega omrežja do desetega delovnega dne v tekočem mesecu na podlagi končnih podatkov iz 70. člena tega akta.
Sistemski operater distribucijskega omrežja poravna obveznosti za omrežnino najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa.
Zneski iz druge alineje 69. člena tega akta se pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja na podlagi prejetih računov sistemskega operaterja prenosnega omrežja izkazujejo kot strošek iz naslova uporabe elektroenergetskih omrežij.
3.2. Način izravnave prihodka iz omrežnin
78. člen
Tarifne postavke za obračun omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje so v Republiki Sloveniji enake za vse končne odjemalce na istem napetostnem nivoju in v isti odjemni skupini, razen če predpisi, ki urejajo izvajanje GJS sistemskega operaterja distribucije oziroma prenosa električne energije, drugače določajo.
Izravnava, določena v točki a) prve alineje 69. člena tega akta, se izvaja na omrežnini za prenosno omrežje tako, da se tarifne postavke omrežnine za prenosno omrežje pomnožijo s korekcijskim faktorjem, veljavnim za posameznega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Tako izračunane tarifne postavke so sestavni del pogodbe o dostopu do prenosnega omrežja med sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja in sistemskim operaterjem prenosnega omrežja.
Korekcijski faktorji za posamezne sistemske operaterje distribucijskega omrežja, v posameznem letu regulativnega obdobja, so izračunani iz razmerja med:
– oceno prihodka iz omrežnine za prenosno omrežje, povečano ali zmanjšano za razliko med oceno prihodka iz omrežnine za distribucijsko omrežje in izravnanega prihodka sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ter
– oceno prihodka iz omrežnine za prenosno omrežje.
Ocena prihodka iz omrežnine za prenosno omrežje in ocena prihodka iz omrežnine za distribucijsko omrežje temelji na količinskih letnih načrtih uporabe omrežja posameznega sistemskega operaterja in tarifnih postavkah omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje.
Korekcijske faktorje iz tretjega odstavka tega člena določi agencija s sklepom.
4. Omrežnina za sistemske storitve
79. člen
Količinski obseg posameznih sistemskih storitev, katerih stroški se pokrivajo iz omrežnine za sistemske storitve, določi letno sistemski operater prenosnega omrežja na podlagi predpisa, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja.
Sistemski operater prenosnega omrežja predloži agenciji do 31. avgusta v tekočem letu obrazložen načrt potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednje leto. Načrt vsebuje tudi predvideni delež rezerve za terciarno regulacijo, ki ga sistemski operater prenosnega omrežja zagotovi iz tujih elektroenergetskih sistemov.
80. člen
Upravičeni stroški pri določitvi omrežnine za sistemske storitve so stroški za tiste sistemske storitve, ki so vsebovane v načrtu iz prejšnjega člena tega akta. Pogodbe, s katerimi se zagotavljajo sistemske storitve, sistemski operater prenosnega omrežja sklene po postopku, ki zagotavlja učinkovito in pregledno porabo sredstev, konkurenco in enakopravnost med ponudniki ter izbiro najboljšega ponudnika.
Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev sistemski operater prenosnega omrežja povabi ponudnike k oddaji ponudb za posamezne storitve tako, da te vsebujejo:
– za sekundarno regulacijo frekvence in moči:
a) obseg ponujene rezerve moči v MW,
b) gradient spreminjanja moči v MW/min in
c) ceno ponujene rezerve moči v SIT/MW;
– minutno rezervo za terciarno regulacijo:
a) ceno ponujene rezerve moči v SIT/MW;
– za regulacijo napetosti in jalove moči:
a) ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za regulacijo napetosti in
b) ceno ponujene storitve v SIT, in to v obliki pavšala;
– zagon agregatov brez zunanjega napajanja:
a) seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve, in
b) ceno ponujene storitve, ki se lahko zakupi za obdobje, daljše od enega leta.
Če sistemski operater prenosnega omrežja ne dobi ponudb domačih ponudnikov sistemskih storitev v zadostnem količinskem obsegu in bi zato bila ogrožena zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema, zahteva od posameznega proizvajalca oziroma porabnika sodelovanje pri izvajanju sistemskih storitev v potrebnem količinskem obsegu.
81. člen
Če ponujena cena zagotavljanja posameznih sistemskih storitev, za katere ni konkurenčnega trga, presega vrednosti, ki omogočajo celovito zagotavljanje sistemskih storitev v skladu z določili tega akta, sistemski operater prenosnega omrežja sklene pogodbo o zagotavljanju sistemskih storitev, pri čemer ceno zagotavljanja posameznih sistemskih storitev določi agencija.
82. člen
Pri izboru najugodnejšega ponudnika sistemski operater prenosnega omrežja upošteva tudi vse tehnične zahteve, določene v predpisih, ki urejajo sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja.
5. Regulativni nadzor
83. člen
Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem, tako da mesečno spremlja količinsko in vrednostno realizacijo omrežnine, poleg tega pa na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe z električno energijo po zaključku posameznega poslovnega leta izvaja podrobne analize poslovanja reguliranih dejavnosti.
Med regulativnim obdobjem lahko izvajalec GJS sistemskega operaterja vmesne dobičke, ustvarjene na podlagi dodatnega zniževanja stroškov, zadrži do naslednjega regulativnega obdobja.
84. člen
Po končanem regulativnem obdobju agencija izvaja nadzor v skladu z običajno regulativno prakso.
Izvajalec GJS sistemskega operaterja lahko zadrži dobiček, ustvarjen na podlagi izboljšane učinkovitosti, vendar pa agencija preveri podlago za tak dobiček z namenom, da onemogoči izvajalcem reguliranih dejavnosti pobiranje nepričakovanega ali neupravičenega dobička (dobiček, ki ga ni mogoče nadzirati), ki ni odvisen od prizadevanj sistemskega operaterja za povečanje učinkovitosti. V primeru nepričakovanega ali neupravičenega dobička agencija zahteva poravnavo dobička za nazaj.
Agencija tudi preveri, ali podinvestiranje načrtovanih naložb v osnovna sredstva ni posledica namernega odlaganja investicij ali predimenzionirano načrtovanih investicij. Nedovoljeni prihodek iz naslova podinvestiranja se odtegne od prihodka, ki bi sicer bil dovoljen v pogojih reguliranja cen.
Agencija ugotavlja tudi razliko med nenadzorovanimi stroški delovanja in vzdrževanja, ki so bili upoštevani v oceni upravičenega prihodka za posamezno leto regulativnega obdobja, in dejanskimi ter upravičene razlike upošteva pri določanju omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju.
85. člen
Agencija spremlja realizacijo načrtovanih naložb v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti GJS sistemskega operaterja, in pripravlja podrobne analize izvajanja teh naložb ter primerjave istovrstnih naložb oziroma delov naložb med podjetji. Po posameznih podjetjih tudi primerja na novo realizirane naložbe in naložbe, realizirane v preteklosti. Agencija tudi preverja vrednost posameznega objekta z vrednostmi teh objektov v Republiki Sloveniji in tujini, pri čemer upošteva specifičnosti posameznega objekta.
86. člen
Kadar so cilji, našteti v razvojnih načrtih iz prvega odstavka 41. člena tega akta, doseženi v obsegu in dinamiki, določenih v teh načrtih, vrednostno pa nastajajo razlike glede na razvojni načrt, agencija presodi o morebitnih razlikah in o upoštevanju teh razlik v korist oziroma breme sistemskega operaterja pri določitvi omrežnine v naslednjem regulativnem obdobju.
87. člen
Če agencija na podlagi analize realiziranih naložb v sredstva v prvem delu regulativnega obdobja ugotovi, da naložbe po obsegu, vrednosti in/ali nujnosti odstopajo od načrtov, ali pa ugotovi, da so zaradi nepričakovanih vplivov nastale bistvene spremembe pri poslovanju sistemskega operaterja, lahko uporabi možnost spremembe regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
Funkcijsko povezavo med zanesljivostjo oskrbe in upravičenim prihodkom sistemskega operaterja iz 60. člena tega akta določi agencija v šestih mesecih po uveljavitvi tega akta.
Način spremljanja parametrov komercialne kakovosti iz 62. člena tega akta objavi agencija v šestih mesecih po uveljavitvi tega akta.
89. člen
Z dnem začetka uporabe tega akta preneha veljati Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Uradni list RS, št. 84/04).
90. člen
Do uveljavitve ustreznega akta, ki bo urejal dodatke k omrežnini, kot so stroški dobaviteljev zaradi neustavitve dobave energije, obvezni odkup električne energije, evidentiranje sklenjenih pogodb za oskrbo z električno energijo in pokrivanje stroškov delovanja agencije, se smiselno uporabljajo določbe Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov (Uradni list RS, št. 134/03), ki urejajo dodatek za prednostno dispečiranje in dodatek za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z električno energijo ter sredstva, namenjena delovanju agencije.
91. člen
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 2006.
Št. 116-4/2005/ES-12
Maribor, dne 27. decembra 2005
EVA 2005-2111-0128
Predsednik sveta
Javne agencije Republike Slovenije
za energijo
dr. Franc Žlahtič l.r.
Vlada Republike Slovenije je dne 28. 12. 2005 s sklepom št. 00713-55/2005/10 dala soglasje k temu aktu.
