Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2005 z dne 18. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2005 z dne 18. 5. 2005

Kazalo

18. Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (MPKPPK), stran 533.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA H KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE, KI JO JE SVET PRIPRAVIL NA PODLAGI 34. ČLENA POGODBE O EVROPSKI UNIJI (MPKPPK)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji (MPKPPK), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. aprila 2005.
Št. 001-22-25/05
Ljubljana, 28. april 2005
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA H KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE, KI JO JE SVET PRIPRAVIL NA PODLAGI 34. ČLENA POGODBE O EVROPSKI UNIJI (MPKPPK)
1. člen
Ratificira se Protokol h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji, sestavljen 16. oktobra 2001 v Luxembourgu.
2. člen
Besedilo protokola se v izvirniku v angleškem jeziku ter v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
P R O T O C O L
established by the Council in accordance with Article 34 of the Treaty on European Union to the Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters between the Member States of the European Union
THE HIGH CONTRACTING PARTIES to this Protocol, Member States of the European Union,
REFERRING to the Council Act of 16 October 2001 establishing the Protocol to the Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters between the Member States of the European Union,
TAKING ACCOUNT of the conclusions adopted at the European Council held in Tampere on 15 and 16 October 1999, and of the need to implement them immediately in order to achieve an area of freedom, security and justice,
BEARING IN MIND the recommendations made by the experts when presenting the mutual evaluation reports based on Council Joint Action 97/827/JHA of 5 December 1997 establishing a mechanism for evaluating the application and implementation at national level of international undertakings in the fight against organised crime(*1),
CONVINCED of the need for additional measures in the field of mutual assistance in criminal matters for the purpose of the fight against crime, including in particular organised crime, money laundering and financial crime,
HAVE AGREED UPON THE FOLLOWING PROVISIONS, which shall be annexed to, and form an integral part of, the Convention on Mutual Assistance in Criminal Matters between the Member States of the European Union of 29 May 2000 (*2) , hereinafter referred to as the "2000 Mutual Assistance Convention":
Article 1
Request for information on bank accounts
1. Each Member State shall, under the conditions set out in this Article, take the measures necessary to determine, in answer to a request sent by another Member State, whether a natural or legal person that is the subject of a criminal investigation holds or controls one or more accounts, of whatever nature, in any bank located in its territory and, if so, provide all the details of the identified accounts.
The information shall also, if requested and to the extent that it can be provided within a reasonable time, include accounts for which the person that is the subject of the proceedings has powers of attorney.
2. The obligation set out in this Article shall apply only to the extent that the information is in the possession of the bank keeping the account.
3. The obligation set out in this Article shall apply only if the investigation concerns:
– an offence punishable by a penalty involving deprivation of liberty or a detention order of a maximum period of at least four years in the requesting State and at least two years in the requested State, or
– an offence referred to in Article 2 of the 1995 Convention on the Establishment of a European Police Office (Europol Convention), or in the Annex to that Convention, as amended, or
– to the extent that it may not be covered by the Europol Convention, an offence referred to in the 1995 Convention on the Protection of the European Communities' Financial Interests, the 1996 Protocol thereto, or the 1997 Second Protocol thereto.
4. The authority making the request shall, in the request:
– state why it considers that the requested information is likely to be of substantial value for the purpose of the investigation into the offence,
– state on what grounds it presumes that banks in the requested Member State hold the account and, to the extent available, which banks may be involved,
– include any information available which may facilitate the execution of the request.
5. Member States may make the execution of a request according to this Article dependent on the same conditions as they apply in respect of requests for search and seizure.
6. The Council may decide, pursuant to Article 34(2)(c) of the Treaty of European Union, to extend the scope of paragraph 3.
Article 2
Requests for information on banking transactions
1. On request by the requesting State, the requested State shall provide the particulars of specified bank accounts and of banking operations which have been carried out during a specified period through one or more accounts specified in the request, including the particulars of any sending or recipient account.
2. The obligation set out in this Article shall apply only to the extent that the information is in the possession of the bank holding the account.
3. The requesting Member State shall in its request indicate why it considers the requested information relevant for the purpose of the investigation into the offence.
4. Member States may make the execution of a request according to this Article dependent on the same conditions as they apply in respect of requests for search and seizure.
Article 3
Requests for the monitoring of banking transactions
1. Each Member State shall undertake to ensure that, at the request of another Member State, it is able to monitor, during a specified period, the banking operations that are being carried out through one or more accounts specified in the request and communicate the results thereof to the requesting Member State.
2. The requesting Member State shall in its request indicate why it considers the requested information relevant for the purpose of the investigation into the offence.
3. The decision to monitor shall be taken in each individual case by the competent authorities of the requested Member State, with due regard for the national law of that Member State.
4. The practical details regarding the monitoring shall be agreed between the competent authorities of the requesting and requested Member States.
Article 4
Confidentiality
Each Member State shall take the necessary measures to ensure that banks do not disclose to the bank customer concerned or to other third persons that information has been transmitted to the requesting State in accordance with Articles 1, 2 or 3 or that an investigation is being carried out.
Article 5
Obligation to inform
If the competent authority of the requested Member State in the course of the execution of a request for mutual assistance considers that it may be appropriate to undertake investigations not initially foreseen, or which could not be specified when the request was made, it shall immediately inform the requesting authority accordingly in order to enable it to take further action.
Article 6
Additional requests for mutual assistance
1. Where the competent authority of the requesting Member State makes a request for mutual assistance which is additional to an earlier request, it shall not be required to provide information already provided in the initial request. The additional request shall contain information necessary for the purpose of identifying the initial request.
2. Where, in accordance with the provisions in force, the competent authority which has made a request for mutual assistance participates in the execution of the request in the requested Member State, it may, without prejudice to Article 6(3) of the 2000 Mutual Assistance Convention, make an additional request directly to the competent authority of the requested Member State while present in that State.
Article 7
Banking secrecy
A Member State shall not invoke banking secrecy as a reason for refusing any cooperation regarding a request for mutual assistance from another Member State.
Article 8
Fiscal offences
1. Mutual assistance may not be refused solely on the ground that the request concerns an offence which the requested Member State considers a fiscal offence.
2. If a Member State has made the execution of a request for search and seizure dependent on the condition that the offence giving rise to the request is also punishable under its law, this condition shall be fulfilled, with regard to offences referred to in paragraph 1, if the offence corresponds to an offence of the same nature under its law.
The request may not be refused on the ground that the law of the requested Member State does not impose the same kind of tax or duty or does not contain a tax, duty, customs and exchange regulation of the same kind as the law of the requesting Member State.
3. Article 50 of the Schengen Implementation Convention is hereby repealed.
Article 9
Political offences
1. For the purposes of mutual legal assistance between Member States, no offence may be regarded by the requested Member State as a political offence, an offence connected with a political offence or an offence inspired by political motives.
2. Each Member State may, when giving the notification referred to in Article 13(2), declare that it will apply paragraph 1 only in relation to:
(a) the offences referred to in Articles 1 and 2 of the European Convention on the Suppression of Terrorism of 27 January 1977; and
(b) offences of conspiracy or association, which correspond to the description of behaviour referred to in Article 3(4) of the Convention of 27 September 1996 relating to extradition between the Member States of the European Union, to commit one or more of the offences referred to in Articles 1 and 2 of the European Convention on the Suppression of Terrorism.
3. Reservations made pursuant to Article 13 of the European Convention on the Suppression of Terrorism shall not apply to mutual legal assistance between Member States.
Article 10
Forwarding refusals to the Council and involvement of Eurojust
1. If a request is refused on the basis of:
– Article 2(b) of the European Mutual Assistance Convention or Article 22(2)(b) of the Benelux Treaty, or
– Article 51 of the Schengen Implementation Convention or Article 5 of the European Mutual Assistance Convention, or
– Article 1(5) or Article 2(4) of this Protocol, and the requesting Member State maintains its request, and no solution can be found, the reasoned decision to refuse the request shall be forwarded to the Council for information by the requested Member State, for possible evaluation of the functioning of judicial cooperation between Member States.
2. The competent authorities of the requesting Member State may report to Eurojust, once it has been established, any problem encountered concerning the execution of a request in relation to the provisions referred to in paragraph 1 for a possible practical solution in accordance with the provisions laid down in the instrument establishing Eurojust.
Article 11
Reservations
No reservations may be entered in respect of this Protocol, other than those provided for in Article 9(2).
Article 12
Territorial application
The application of this Protocol to Gibraltar will take effect when the 2000 Mutual Assistance Convention has taken effect in Gibraltar, in accordance with Article 26 of that Convention.
Article 13
Entry into force
1. This Protocol shall be subject to adoption by the Member States in accordance with their respective constitutional requirements.
2. Member States shall notify the Secretary-General of the Council of the European Union of the completion of the constitutional procedures for the adoption of this Protocol.
3. This Protocol shall enter into force in the eight Member States concerned 90 days after the notification referred to in paragraph 2 by the State, member of the European Union at the time of adoption by the Council of the Act establishing this Protocol, which is the eighth to complete that formality. If, however, the 2000 Mutual Assistance Convention has not entered into force on that date, this Protocol shall enter into force on the date on which that Convention enters into force.
4. Any notification by a Member State subsequent to the entry into force of this Protocol under paragraph 3 shall have the effect that, 90 days after such notification, this Protocol shall enter into force as between that Member State and those Member States for which this Protocol has already entered into force.
5. Before the entry into force of this Protocol pursuant to paragraph 3, any Member State may, when giving the notification referred to in paragraph 2 or at any time thereafter, declare that it will apply this Protocol in its relations with Member States which have made the same declaration. Such declarations shall take effect 90 days after the date of deposit thereof.
6. Notwithstanding paragraphs 3 to 5, the entry into force or application of this Protocol shall not take effect in relations between any two Member States before the entry into force or application of the 2000 Mutual Assistance Convention between these Member States.
7. This Protocol shall apply to mutual assistance initiated after the date on which it enters into force, or is applied pursuant to paragraph 5, between the Member States concerned.
Article 14
Acceding States
1. This Protocol shall be open to accession by any State which becomes a member of the European Union and which accedes to the 2000 Mutual Assistance Convention.
2. The text of this Protocol in the language of the acceding State, drawn up by the Council of the European Union, shall be authentic.
3. The instruments of accession shall be deposited with the depositary.
4. This Protocol shall enter into force with respect to any State which accedes to it 90 days after the deposit of its instrument of accession or on the date of entry into force of this Protocol if it has not already entered into force at the time of expiry of the said period of 90 days.
5. Where this Protocol is not yet in force at the time of the deposit of their instrument of accession, Article 13(5) shall apply to acceding Member States.
6. Notwithstanding paragraphs 4 and 5, the entry into force or application of this Protocol with respect to the acceding State shall not take effect before the entry into force or application of the 2000 Mutual Assistance Convention with respect to that State.
Article 15
Position of Iceland and Norway
Article 8 shall constitute measures amending or based upon the provisions referred to in Annex A to the Agreement concluded by the Council of the European Union with the Republic of Iceland and the Kingdom of Norway concerning the latters' association with the implementation, application and development of the Schengen acquis (*3) (hereinafter referred to as the "Association Agreement").
Article 16
Entry into force for Iceland and Norway
1. Without prejudice to Article 8 of the Association Agreement, the provision referred to in Article 15 shall enter into force for Iceland and Norway 90 days after the receipt by the Council and the Commission of the information pursuant to Article 8(2) of the Association Agreement upon fulfilment of their constitutional requirements, in their mutual relations with any Member State for which this Protocol has already entered into force pursuant to Article 13(3) or (4).
2. Any entry into force of this Protocol for a Member State after the date of entry into force of the provision referred to in Article 15 for Iceland and Norway, shall render that provision also applicable in the mutual relations between that Member State and Iceland and Norway.
3. The provision referred to in Article 15 shall in any event not become binding on Iceland and Norway before the entry into force of the provisions referred to in Article 2(1) of the 2000 Mutual Assistance Convention with respect to those two States.
4. Without prejudice to paragraphs 1, 2 and 3, the provision referred to in Article 15 shall enter into force for Iceland and Norway not later than on the date of entry into force of this Protocol for the fifteenth State, being a member of the European Union at the time of the adoption by the Council of the Act establishing this Protocol.
Article 17
Depositary
The Secretary-General of the Council of the European Union shall act as depositary of this Protocol.
The depositary shall publish in the Official Journal of the European Communities information on the progress of adoptions and accessions, declarations and also any other notification concerning this Protocol.
 
IN WITNESS WHEREOF, the undersigned plenipotentiaries have hereunto set their hands.
Done at Luxembourg, on 16 October 2001 in a single original in the Danish, Dutch, English, Finnish, French, German, Greek, Irish, Italian, Portuguese, Spanish and Swedish languages, each text being equally authentic, the original being deposited in the archives of the General Secretariat of the Council of the European Union. The Secretary-General shall forward a certified copy thereof to each Member State.
(*1) OJ L 344, 15. 12. 1997, p. 7.

(*2) OJ C 197, 12. 7. 2000, p. 3.

(*3) OJ L 176, 10. 7. 1999, p. 36.
P R O T O K O L
h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, ki jo je Svet pripravil na podlagi 34. člena Pogodbe o Evropski uniji
VISOKE POGODBENICE tega protokola, države članice Evropske unije,
SO SE
OB SKLICEVANJU na Akt Sveta z dne 16. oktobra 2001 o pripravi Protokola h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije,
OB UPOŠTEVANJU sklepov, sprejetih na zasedanju Evropskega sveta v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999, in potrebe po njihovem takojšnjem izvajanju za vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice,
OB UPOŠTEVANJU priporočil izvedencev ob predložitvi medsebojnih ocenjevalnih poročil na podlagi Skupnega ukrepa Sveta 97/827/PNZ z dne 5. decembra 1997, ki na nacionalni ravni vzpostavljajo mehanizem za ocenjevanje uresničevanja in izvajanja mednarodnih obveznosti(*1) v boju proti organiziranemu kriminalu,
PREPRIČANE, da je treba v boju proti kriminalu, zlasti organiziranemu, pranju denarja in finančnemu kriminalu na področju medsebojne pravne pomoči v kazenskih zadevah sprejeti dodatne ukrepe,
DOGOVORILE O NASLEDNJIH DOLOČBAH, ki so priložene Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije z dne 29. maja 2000(*2), v nadaljevanju »Konvencija o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000«, in so njen sestavni del:
1. člen
Zaprosilo za podatke o bančnih računih
1. Vsaka država članica pod pogoji iz tega člena sprejme v odgovor na zaprosilo druge države članice vse potrebne ukrepe za ugotavljanje, ali ima ali upravlja fizična ali pravna oseba, proti kateri je uvedena preiskava zaradi kaznivega dejanja, enega ali več računov katere koli vrste in pri kateri koli banki na njenem ozemlju, in če taki računi obstajajo, priskrbi vse podatke o ugotovljenih računih.
Podatki, če se zanje zaprosi in se lahko pridobijo v razumnem roku, vključujejo tudi račune, za katere je oseba, proti kateri teče postopek, pooblaščena.
2. Obveznost, ki je določena v tem členu, se uporablja samo, če ima te podatke banka, ki vodi račun.
3. Obveznost iz tega člena se uporablja samo, če se preiskava nanaša na:
– kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen odvzema prostosti ali je mogoče odrediti drug ukrep, ki omejuje prostost, za vsaj štiri leta v državi prosilki in vsaj dve leti v zaprošeni državi, ali
– kaznivo dejanje iz 2. člena Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada iz leta 1995 (Konvencije o Europolu) ali priloge k navedeni konvenciji, kot je bila spremenjena, ali
– kaznivo dejanje, navedeno v Konvenciji o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti iz leta 1995, Protokolu k navedeni konvenciji iz leta 1996 ali Drugem protokolu k navedeni konvenciji iz leta 1997, če ni vključeno v Konvenciji o Europolu.
4. Organ, ki zaprosi, v zaprosilu navede:
– razloge, zaradi katerih meni, da so zaprošeni podatki verjetno bistvenega pomena za preiskavo kaznivega dejanja,
– na podlagi česa predvideva, da banke v zaprošeni državi vodijo navedeni račun, in če je mogoče, katere so te banke,
– vse podatke, ki jih ima na voljo, in bi lahko olajšali izvršitev zaprosila.
5. Za izvršitev zaprosila v skladu s tem členom države članice lahko določijo enake pogoje, kot se uporabljajo v zvezi z zaprosili za preiskavo in zaseg.
6. Svet lahko na podlagi točke (c) drugega odstavka 34. člena Pogodbe o Evropski uniji odloči o razširitvi področja uporabe tretjega odstavka.
2. člen
Zaprosila za podatke o bančnih transakcijah
1. Na zaprosilo države prosilke zaprošena država pošlje podatke o določenih bančnih računih in bančnih transakcijah, ki so se v določenem obdobju opravljale prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, vključno s podatki o vseh računih, s katerih ali na katere je bilo opravljeno nakazilo.
2. Obveznost iz tega člena se uporablja samo, če ima banka, ki vodi račun, podatke.
3. Država prosilka v svojem zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za preiskavo kaznivega dejanja.
4. Za izvršitev zaprosila v skladu s tem členom lahko države članice določijo enake pogoje, kot se uporabljajo v zvezi z zaprosili za preiskavo in zaseg.
3. člen
Zaprosila za spremljanje bančnih transakcij
1. Vse države članice se zavežejo, da bodo zagotovile, da lahko na zaprosilo druge države članice v določenem obdobju spremljajo bančne transakcije, ki se opravljajo prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, in o ugotovitvah obvestijo državo prosilko.
2. Država prosilka v zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za preiskavo kaznivega dejanja.
3. Odločitev o spremljanju bančnih transakcij sprejmejo pristojni organi zaprošene države za vsak primer posebej ob upoštevanju njene nacionalne zakonodaje.
4. O praktičnih podrobnostih v zvezi s spremljanjem se sporazumejo pristojni organi države prosilke in zaprošene države.
4. člen
Zaupnost
Vsaka država članica sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi, da banke svojim strankam ali tretjim osebam ne razkrijejo, da so državi prosilki poslale podatke v skladu s 1., 2. ali 3. členom ali da preiskava poteka.
5. člen
Dolžnost obveščanja
Če pristojni organ zaprošene države med izvrševanjem zaprosila za medsebojno pravno pomoč meni, da bi bilo treba opraviti preiskave, ki prvotno niso bile predvidene ali jih v času zaprosila ni bilo mogoče navesti, o tem takoj obvesti organ države prosilke, da mu omogoči nadaljnje ukrepanje.
6. člen
Dodatna zaprosila za medsebojno pravno pomoč
1. Kadar pristojni organ države prosilke vloži zaprosilo za medsebojno pravno pomoč, s katerim se dopolnjuje predhodno zaprosilo, ponovna predložitev podatkov, predloženih v prvotnem zaprosilu, ni potrebna. Dodatno zaprosilo vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo prvotnega zaprosila.
2. Kadar v skladu z veljavnimi določbami pristojni organ, ki je vložil zaprosilo za medsebojno pravno pomoč, sodeluje pri izvršitvi zaprosila v zaprošeni državi in je tam navzoč, lahko brez poseganja v določbo tretjega odstavka 6. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 vloži dodatno zaprosilo neposredno pri pristojnem organu zaprošene države.
7. člen
Bančna tajnost
Država članica se ne sme sklicevati na bančno tajnost kot razlog za zavrnitev sodelovanja v zvezi z zaprosilom za medsebojno pravno pomoč iz druge države članice.
8. člen
Davčna kazniva dejanja
1. Medsebojna pravna pomoč se ne sme zavrniti samo zato, ker se zaprosilo nanaša na kaznivo dejanje, ki ga zaprošena država šteje za davčno kaznivo dejanje.
2. Če država članica za izvršitev zaprosila za preiskavo ali zaseg postavlja pogoj, da je kaznivo dejanje, ki je razlog za zaprosilo, kaznivo tudi po njeni zakonodaji, je ta pogoj v zvezi s kaznivimi dejanji iz prvega odstavka izpolnjen, če kaznivo dejanje po naravi ustreza kaznivemu dejanju po njeni zakonodaji.
Zaprosilo se ne sme zavrniti zato, ker zakonodaja zaprošene države ne določa iste vrste davkov ali dajatev ali njeni predpisi na področju davkov, dajatev, carin in deviz niso enaki zakonodaji države prosilke.
3. 50. člen Schengenske izvedbene konvencije se razveljavi.
9. člen
Politična kazniva dejanja
1. Pri medsebojni pravni pomoči med državami članicami zaprošena država ne sme nobenega kaznivega dejanja šteti za politično kaznivo dejanje, za kaznivo dejanje, ki je povezano s političnim kaznivim dejanjem, ali za kaznivo dejanje iz političnih motivov.
2. Vsaka država članica lahko ob predložitvi uradnega obvestila iz drugega odstavka 13. člena izjavi, da bo prvi odstavek uporabljala samo v zvezi s:
(a) kaznivimi dejanji iz 1. in 2. člena Evropske konvencije o zatiranju terorizma z dne 27. januarja 1977 in
(b) kaznivimi dejanji dogovarjanja ali združevanja z namenom storitve enega ali več kaznivih dejanj iz 1. in 2. člena Evropske konvencije o zatiranju terorizma, če ta dejanja ustrezajo opisu ravnanja iz četrtega odstavka 3. člena Konvencije o izročitvi med državami članicami Evropske unije z dne 27. septembra 1996.
3. Pridržki na podlagi 13. člena Evropske konvencije o zatiranju terorizma se ne uporabljajo pri medsebojni pravni pomoči med državami članicami.
10. člen
Pošiljanje zavrnitev Svetu in vključevanje Eurojusta
1. Če se zaprosilo zavrne na podlagi:
– točke (b) 2. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči ali točke (b) drugega odstavka 22. člena Beneluške pogodbe ali
– 51. člena Schengenske izvedbene konvencije ali 5. člena Evropske konvencije o medsebojni pravni pomoči ali
– petega odstavka 1. člena ali četrtega odstavka 2. člena tega protokola,
država prosilka pa vztraja pri svojem zaprosilu in ni mogoče najti rešitve, zaprošena država pošlje utemeljeno odločitev o zavrnitvi zaprosila v vednost Svetu zaradi morebitne ocene pravosodnega sodelovanja med državami članicami.
2. Pristojni organi države prosilke bodo lahko Eurojust po njegovi ustanovitvi obvestili o vseh težavah v zvezi z izvršitvijo zaprosila glede na prvi odstavek, zato da se najde mogoča praktična rešitev v skladu z določbami akta o ustanovitvi Eurojusta.
11. člen
Pridržki
V zvezi s tem protokolom se ne smejo izraziti nobeni pridržki razen tistih iz drugega odstavka 9. člena.
12. člen
Ozemeljska veljavnost
Ta protokol začne veljati za Gibraltar, ko zanj začne veljati Konvencija o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 v skladu s 26. členom konvencije.
13. člen
Začetek veljavnosti
1. Države članice sprejmejo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami.
2. Države članice uradno obvestijo generalnega sekretarja Sveta Evropske unije, da so končani potrebni ustavni postopki za sprejetje tega protokola.
3. V osmih državah članicah začne ta protokol veljati 90 dni po uradnem obvestilu iz drugega odstavka, ki ga pošlje država članica, ki je bila članica Evropske unije na dan, ko Svet sprejme akt o pripravi tega protokola, in kot osma izpolni to obveznost. Če Konvencija o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 do navedenega dne še ne začne veljati, začne ta protokol veljati z dnem začetka veljavnosti navedene konvencije.
4. Vsako uradno obvestilo, ki ga katera koli država članica pošlje po začetku veljavnosti tega protokola na podlagi tretjega odstavka, ima za posledico, da med to državo članico in državami članicami, za katere je ta protokol že začel veljati, ta protokol začne veljati 90 dni po poslanem uradnem obvestilu.
5. Pred začetkom veljavnosti tega protokola in na podlagi tretjega odstavka lahko vsaka država članica ob predložitvi uradnega obvestila iz drugega odstavka ali kadar koli pozneje izjavi, da bo ta protokol uporabljala v odnosih z državami članicami, ki so dale enako izjavo. Te izjave začnejo veljati 90 dni po dnevu deponiranja.
6. Ne glede na določbe tretjega do petega odstavka ta protokol v odnosih med katerima koli državama članicama ne začne veljati ali se uporabljati pred začetkom veljavnosti ali uporabe Konvencije o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 med državama.
7. Ta protokol se uporablja za medsebojno pravno pomoč, ki se začne izvajati po dnevu začetka veljavnosti protokola, ali se med državama članicama uporablja na podlagi petega odstavka.
14. člen
Pristop držav
1. K temu protokolu lahko pristopi vsaka država, ki postane članica Evropske unije in pristopi h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000.
2. Besedilo tega protokola, ki ga v jeziku države, ki pristopa, pripravi Svet Evropske unije, je verodostojno.
3. Listine o pristopu se deponirajo pri depozitarju.
4. Za vsako državo, ki pristopi k temu protokolu, ta začne veljati 90 dni po dnevu deponiranja njene listine o pristopu ali z dnem začetka veljavnosti tega protokola, če po izteku navedenega obdobja 90 dni ta še ni začel veljati.
5. Za države, ki pristopajo, se uporablja peti odstavek 13. člena, kadar ob deponiranju njihovih listin o pristopu ta protokol še ne velja.
6. Ne glede na določbe četrtega in petega odstavka ta protokol za državo, ki pristopa, ne začne veljati ali se uporabljati pred začetkom veljavnosti ali uporabe Konvencije o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 za to državo.
15. člen
Položaj Islandije in Norveške
8. člen določa ukrepe, ki spreminjajo ali nadgrajujejo določbe Priloge A k Sporazumu, sklenjenemu med Svetom Evropske unije, Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, o pridružitvi obeh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda(*3) (v nadaljevanju »Pridružitveni sporazum«).
16. člen
Začetek veljavnosti za Islandijo in Norveško
1. Brez vpliva na 8. člen Pridružitvenega sporazuma začne določba 15. člena za Islandijo in Norveško v medsebojnih odnosih obeh držav s katero koli državo članico, za katero je ta protokol že začel veljati na podlagi tretjega ali četrtega odstavka 13. člena, veljati 90 dni po tem, ko sta Svet in Komisija obveščena o izpolnitvi njunih ustavnih zahtev na podlagi drugega odstavka 8. člena Pridružitvenega sporazuma.
2. Po začetku veljavnosti določbe 15. člena za Islandijo in Norveško se z vsakim začetkom veljavnosti tega protokola za državo članico ta določba uporablja tudi v medsebojnih odnosih med navedeno državo članico ter Islandijo in Norveško.
3. Določba 15. člena v nobenem primeru ne postane zavezujoča za Islandijo in Norveško pred začetkom veljavnosti določb prvega odstavka 2. člena Konvencije o medsebojni pravni pomoči iz leta 2000 za obe državi.
4. Brez vpliva na prvi, drugi in tretji odstavek začne določba 15. člena za Islandijo in Norveško veljati najpozneje z dnem začetka veljavnosti tega protokola za petnajsto državo, ki je članica Evropske unije v času, ko Svet sprejme akt o pripravi tega protokola.
17. člen
Depozitar
Depozitar tega protokola je generalni sekretar Sveta Evropske unije.
Depozitar v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi podatke o sprejetjih in pristopih, izjavah ter vseh drugih uradnih obvestilih v zvezi s tem protokolom.
 
DA BI TO POTRDILI, so podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.
 
Sestavljeno v Luxembourgu 16. oktobra 2001 v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna, izvirnik pa je shranjen v arhivu Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije. Generalni sekretar pošlje overjene kopije vsaki državi članici.
(*1) UL L 344, 15. 12. 1997, str. 7.

(*2) UL C 197, 12. 7. 2000, str. 3.

(*3) UL L 176, 10. 7. 1999, str. 36.
3. člen
Za izvajanje protokola skrbita Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za finance.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 700-01/05-86/1
Ljubljana, dne 20. aprila 2005
EPA 190-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti