Na podlagi prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o ratifikaciji Sporazuma o udeležbi Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike v Evropskem gospodarskem prostoru s sklepno listino (Uradni list RS – MP, št. 15/04) in četrtega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije na 24. redni seji dne 12. 5. 2005 sprejela
S K L E P
O O B J A V I B E S E D I L A
Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru
v slovenskem jeziku
S P O R A Z U M
O EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU
KAZALO
PREAMBULA
DEL I – CILJI IN NAČELA
DEL II – PROSTI PRETOK BLAGA
Poglavje 1 – Temeljna načela
Poglavje 2 – Kmetijski in ribiški proizvodi
Poglavje 3 – Sodelovanje pri carinskih zadevah in olajševanju trgovine
Poglavje 4 – Druga pravila za prosti pretok blaga
Poglavje 5 – Izdelki iz premoga in jekla
DEL III – PROSTI PRETOK OSEB, STORITEV IN KAPITALA
Poglavje 1 – Delavci in samozaposlene osebe
Poglavje 2 – Pravica do ustanavljanja
Poglavje 3 – Storitve
Poglavje 4 – Kapital
Poglavje 5 – Sodelovanje pri ekonomski in monetarni politiki
Poglavje 6 – Prevoz
DEL IV – PRAVILA O KONKURENCI IN DRUGA SKUPNA PRAVILA
Poglavje 1 – Pravila za podjetja
Poglavje 2 – Državne pomoči
Poglavje 3 – Druga skupna pravila
DEL V – HORIZONTALNE DOLOČBE V ZVEZI S ŠTIRIMI SVOBOŠČINAMI
Poglavje 1 – Socialna politika
Poglavje 2 – Varstvo potrošnikov
Poglavje 3 – Okolje
Poglavje 4 – Statistika
Poglavje 5 – Pravo družb
DEL VI – SODELOVANJE ZUNAJ OKVIRA ŠTIRIH SVOBOŠČIN
DEL VII – INSTITUCIONALNE DOLOČBE
Poglavje 1 – Struktura združenja
Poglavje 2 – Postopek odločanja
Poglavje 3 – Homogenost, nadzorni postopek in reševanje sporov
Poglavje 4 – Zaščitni ukrepi
DEL VIII – FINANČNI MEHANIZEM
DEL IX – SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
PROTOKOLI
PRILOGE
SKLEPNA LISTINA
PREAMBULA
EVROPSKA GOSPODARSKA SKUPNOST,
EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO,
KRALJEVINA BELGIJA,
KRALJEVINA DANSKA,
ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,
HELENSKA REPUBLIKA,
KRALJEVINA ŠPANIJA,
FRANCOSKA REPUBLIKA,
IRSKA,
ITALIJANSKA REPUBLIKA,
VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,
KRALJEVINA NIZOZEMSKA,
PORTUGALSKA REPUBLIKA,
ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE
IN
REPUBLIKA AVSTRIJA,
REPUBLIKA FINSKA,
REPUBLIKA ISLANDIJA,
KNEŽEVINA LIHTENŠTAJN,
KRALJEVINA NORVEŠKA,
KRALJEVINA ŠVEDSKA,
v nadaljnjem besedilu »POGODBENICE«, so se
V PREPRIČANJU, da bo Evropski gospodarski prostor prispeval h graditvi Evrope, ki bo temeljila na miru, demokraciji in človekovih pravicah,
OB PONOVNI POTRDITVI, da dajejo veliko prednost privilegiranim odnosom med Evropsko skupnostjo, njenimi državami članicami in državami Efte, ki temeljijo na bližini, tradicionalnih skupnih vrednotah in evropski identiteti,
Z ODLOČENOSTJO, da bodo na podlagi tržnega gospodarstva prispevale k liberalizaciji svetovne trgovine in sodelovanju v njej, zlasti v skladu z določbami Splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter Konvencije o Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj,
OB UPOŠTEVANJU cilja ustanoviti dinamičen in homogen Evropski gospodarski prostor, ki bo temeljil na skupnih pravilih in enakih pogojih konkurence ter v katerem bodo predvidena ustrezna sredstva za njegovo uveljavitev, tudi na sodni ravni, in ki se bo uresničeval na podlagi enakosti in vzajemnosti ter splošnega ravnotežja ugodnosti, pravic in obveznosti pogodbenic,
Z ODLOČENOSTJO zagotoviti kar največjo možno uresničitev prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru ter okrepljeno in razširjeno sodelovanje pri podpornih in horizontalnih politikah,
S CILJEM pospeševati skladen razvoj Evropskega gospodarskega prostora in v prepričanju, da je z uporabo tega sporazuma treba prispevati k zmanjšanju gospodarskih in socialnih razlik med regijami,
V ŽELJI prispevati h krepitvi sodelovanja med člani Evropskega parlamenta in parlamentov držav Efte ter med socialnimi partnerji v Evropski skupnosti in državah Efte,
PREPRIČANE o pomembni vlogi, ki jo bodo imeli v Evropskem gospodarskem prostoru posamezniki zaradi uresničevanja pravic, dodeljenih s tem sporazumom, in sodnega uveljavljanja teh pravic,
ODLOČENE ohranjati, varovati in izboljševati kakovost okolja ter zagotoviti skrbno in preudarno rabo naravnih virov, zlasti na podlagi načela trajnostnega razvoja in načela, da je treba sprejeti previdnostne ukrepe in delovati preventivno,
ODLOČENE postaviti za izhodišče pri nadaljnjem razvoju predpisov visoko raven varstva zdravja, varnosti in okolja,
OB ZAVEDANJU pomembnosti razvoja socialne razsežnosti, vključno z enakim obravnavanjem moških in žensk v Evropskem gospodarskem prostoru, ter z željo zagotoviti gospodarski in socialni napredek ter pospeševati pogoje za polno zaposlitev, višjo življenjsko raven in izboljšane delovne pogoje v Evropskem gospodarskem prostoru,
ODLOČENE, da bodo v prizadevanju za zagotovitev visoke ravni varstva potrošnikov pospeševale interese potrošnikov in krepile njihov položaj na trgu,
ZAVEZANE skupnemu cilju krepiti znanstveni in tehnološki temelj evropske industrije in spodbujati njeno konkurenčnost na mednarodni ravni,
OB UPOŠTEVANJU, da sklenitev tega sporazuma nikakor ne vpliva na možnost katere koli države Efte, da pristopi k Evropskim skupnostim,
KER je ob polnem spoštovanju neodvisnosti sodišč cilj pogodbenic, da dosežejo in ohranijo enotno razlago in uporabo tega sporazuma in tistih določb zakonodaje Skupnosti, ki so po svoji vsebini povzete v tem sporazumu, in da dosežejo enako obravnavo posameznikov in gospodarskih subjektov v zvezi s štirimi svoboščinami in pogoji konkurence,
KER ta sporazum, pod pogojem, da se upoštevajo njegove določbe in omejitve, ki jih postavlja mednarodno javno pravo, pogodbenicam ne omejuje avtonomije odločanja ali pristojnosti za sklepanje pogodb,
ODLOČILE skleniti naslednji sporazum:
DEL I – CILJI IN NAČELA
Člen 1
1. Cilj tega združitvenega sporazuma je z enakimi pogoji konkurence in spoštovanjem istih pravil spodbujati stalno in uravnoteženo krepitev trgovinskih in ekonomskih odnosov med pogodbenicami, da bi ustvarili homogen Evropski gospodarski prostor, v nadaljnjem besedilu EGP.
2. Za doseganje ciljev iz odstavka 1 združenje v skladu z določbami tega sporazuma zajema:
(a) prosti pretok blaga,
(b) prosto gibanje oseb,
(c) prosti pretok storitev,
(d) prosti pretok kapitala,
(e) vzpostavitev sistema, ki zagotavlja, da se konkurenca ne izkrivlja in da vsi enako spoštujejo njena pravila, ter
(f) tesnejše sodelovanje na drugih področjih, kakršna so raziskave in razvoj, okolje, izobraževanje in socialna politika.
Člen 2
V tem sporazumu:
(a) izraz »Sporazum« pomeni glavni sporazum, njegove protokole in priloge ter akte, navedene v njih;
(b) izraz »države Efte« pomeni Republiko Avstrijo, Republiko Finsko, Republiko Islandijo, Kraljevino Norveško, Kraljevino Švedsko in pod pogoji iz člena 1(2) Protokola o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, Kneževino Lihtenštajn(*1);
(c) izraz »pogodbenice« v zvezi s Skupnostjo in državami članicami ES pomeni Skupnost in države članice ES, ali Skupnost, ali države članice ES. Vsakokratni pomen, ki se v posameznem primeru pripiše temu izrazu, se ugotovi iz ustreznih določb tega sporazuma in iz pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic ES, kakršne izhajajo iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
Člen 3
Pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, splošne ali posebne, da bi zagotovile izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.
Vzdržijo se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.
Poleg tega spodbujajo sodelovanje v okviru tega sporazuma.
Člen 4
V okviru uporabe tega sporazuma in ne da bi to vplivalo na njegove posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija glede na državljanstvo.
Člen 5
Pogodbenica lahko v skladu s členom 92(2) oziroma 89(2) kadar koli sproži razpravo o zanjo pomembni zadevi v Skupnem odboru EGP ali Svetu EGP.
Člen 6
Brez vpliva na prihodnji razvoj sodne prakse se določbe tega sporazuma, kolikor so po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter aktov, sprejetih za uporabo teh dveh pogodb, pri njihovem izvajanju in uporabi razlagajo v skladu z ustreznimi odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti, sprejetimi pred datumom podpisa tega sporazuma.
Člen 7
Akti, navedeni ali vsebovani v prilogah k temu sporazumu ali v sklepih Skupnega odbora EGP, so za pogodbenice zavezujoči ter so ali postanejo del njihovega notranjega pravnega reda, in sicer:
(a) akt, ki ustreza uredbi EGS, postane kot tak del notranjega pravnega reda pogodbenic;
(b) akt, ki ustreza direktivi EGS, prepušča organom pogodbenic, da izberejo obliko in način izvajanja.
DEL II – PROSTI PRETOK BLAGA
POGLAVJE 1 – TEMELJNA NAČELA
Člen 8
1. Prosti pretok blaga med pogodbenicami se vzpostavi v skladu z določbami tega sporazuma.
2. Če ni določeno drugače, se členi 10 do 15, 19, 20 in 25 do 27 uporabljajo samo za izdelke s poreklom iz pogodbenic.
3. Če ni določeno drugače, se določbe tega sporazuma uporabljajo samo za:
(a) izdelke iz poglavij 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga razen izdelkov, navedenih v Protokolu 2;
(b) izdelke iz Protokola 3, ob upoštevanju posebne ureditve iz navedenega protokola.
Člen 9
1. Pravila o poreklu so določena v Protokolu 4. Ta pravila ne posegajo v mednarodne obveznosti, ki so jih ali ki jih bodo pogodbenice lahko prevzele v okviru Splošnega sporazuma o carinah in trgovini.
2. Z namenom razvijati rezultate, dosežene v tem sporazumu, bodo pogodbenice nadaljevale svoje prizadevanje za izboljšanje in poenostavitev vseh vidikov pravil o poreklu in za poglobitev sodelovanja pri carinskih zadevah.
3. Prvi pregled bo pred koncem leta 1993. Nadaljnji pregledi se opravijo vsaki dve leti. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo na podlagi teh pregledov odločale o vključitvi ustreznih ukrepov v ta sporazum.
Člen 10
Carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom so med pogodbenicami prepovedane. Brez poseganja v ureditev iz Protokola 5 to velja tudi za carine fiskalne narave.
Člen 11
Med pogodbenicami so prepovedane količinske omejitve pri uvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom.
Člen 12
Med pogodbenicami so prepovedane količinske omejitve pri izvozu in vsi ukrepi z enakim učinkom.
Člen 13
Določbe členov 11 in 12 ne izključujejo prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali blagu v tranzitu, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo, varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom industrijske in poslovne lastnine. Vendar te prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicami.
Člen 14
Nobena pogodbenica ne uvaja, neposredno ali posredno, kakršnih koli notranjih davkov na izdelke drugih pogodbenic, ki bi bili višji od davkov, uvedenih neposredno ali posredno na enakovrstne domače izdelke.
Prav tako nobena pogodbenica ne uvaja takšnih notranjih davkov na izdelke drugih pogodbenic, s katerimi bi posredno zaščitila druge izdelke.
Člen 15
Kadar se izdelki izvažajo na ozemlje katere koli pogodbenice, povračilo notranjih davkov ne sme preseči notranjih davkov na te izdelke, uvedenih bodisi neposredno ali posredno.
Člen 16
1. Pogodbenice zagotovijo prilagoditev vseh državnih monopolov tržne narave, tako da se odpravi vsakršna diskriminacija glede pogojev nabave in trženja blaga med državljani držav članic ES in držav Efte.
2. Določbe tega člena se uporabljajo za vse organe, s katerimi pristojne oblasti pogodbenic pravno ali dejansko, neposredno ali posredno nadzorujejo, določajo ali občutno vplivajo na uvoz ali izvoz med pogodbenicami. Te določbe se uporabljajo tudi za monopole, ki jih država prenese na druge.
POGLAVJE 2 – KMETIJSKI IN RIBIŠKI PROIZVODI
Člen 17
Priloga I vsebuje posebne določbe in ureditve glede veterinarskih in fitosanitarnih zadev.
Člen 18
Brez poseganja v posebno ureditev za trgovino s kmetijskimi proizvodi pogodbenice zagotovijo, da druge tehnične ovire pri trgovanju ne ogrožajo ureditev iz člena 17 in člena 23(a) in (b), kadar se te uporabljajo za druge proizvode, kakor so navedeni v členu 8(3). Uporablja se člen 13.
Člen 19
1. Pogodbenice preučijo vse težave, ki bi lahko nastale v njihovi trgovini s kmetijskimi proizvodi, in si prizadevajo poiskati ustrezne rešitve.
2. Pogodbenice se obvezujejo, da si bodo še naprej prizadevale doseči postopno liberalizacijo trgovine s kmetijskimi proizvodi.
3. V ta namen pogodbenice do konca leta 1993 in nato vsaki dve leti opravijo pregled pogojev trgovine s kmetijskimi proizvodi.
4. Glede na rezultate teh pregledov, v okviru svojih trgovinskih politik in ob upoštevanju rezultatov urugvajskega kroga se bodo pogodbenice v okviru tega sporazuma odločile na preferencialni, dvostranski ali večstranski, vzajemni in medsebojno koristni podlagi o nadaljnjem zmanjšanju vseh vrst ovir pri trgovanju v kmetijskem sektorju, vključno z ovirami, ki izhajajo iz državnih monopolov tržne narave v kmetijstvu.
Člen 20
Določbe in ureditve, ki se uporabljajo za ribe in druge morske proizvode, so v Protokolu 9.
POGLAVJE 3 – SODELOVANJE PRI CARINSKIH ZADEVAH IN OLAJŠEVANJU TRGOVINE
Člen 21
1. Za olajšanje medsebojne trgovine pogodbenice poenostavijo mejne kontrole in formalnosti. Ustrezna ureditev je določena v Protokolu 10.
2. Pogodbenice druga drugi pomagajo pri carinskih zadevah, da bi zagotovile pravilno uporabo carinske zakonodaje. Ustrezna ureditev je določena v Protokolu 11.
3. Pogodbenice okrepijo in razširijo sodelovanje, da bi poenostavile postopke za blagovno menjavo, zlasti v zvezi s programi, projekti in ukrepi Skupnosti, namenjenimi olajšanju trgovine, v skladu s pravili iz dela VI.
4. Ta člen se ne glede na člen 8(3) uporablja za vse izdelke.
Člen 22
Pogodbenica, ki namerava znižati dejansko stopnjo carin ali dajatev z enakim učinkom v razmerju do tretjih držav, ki imajo koristi od obravnave po načelu največjih ugodnosti, ali namerava opustiti njihovo uporabo, o tem uradno obvesti Skupni odbor EGP, če je mogoče, najpozneje v 30 dneh pred začetkom veljavnosti takšnega znižanja ali opustitve. Pri tem se seznani z vsemi pripombami drugih pogodbenic glede morebitnega izkrivljanja, ki bi ga lahko povzročilo takšno znižanje ali opustitev.
POGLAVJE 4 – DRUGA PRAVILA ZA PROSTI PRETOK BLAGA
Člen 23
Posebne določbe in ureditve so v:
(a) Protokolu 12 in Prilogi II – glede tehničnih predpisov, standardov, preizkušanja in certificiranja;
(b) Protokolu 47 – glede odprave tehničnih ovir v trgovini z vinom;
(c) Prilogi III – glede odgovornosti za izdelke.
Če ni določeno drugače, se uporabljajo za vse izdelke.
Člen 24
Priloga IV vsebuje posebne določbe in ureditve za energetiko.
Člen 25
Kadar upoštevanje določb členov 10 in 12 povzroči:
(a) ponovni izvoz v tretjo državo, proti kateri pogodbenica izvoznica za navedeni izdelek ohranja količinske omejitve pri izvozu, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom, ali
(b) hudo pomanjkanje ali nevarnost hudega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico izvoznico,
in kadar zgoraj navedena stanja povzročijo ali bi lahko povzročila pogodbenici izvoznici znatne težave, lahko sprejme ustrezne ukrepe v skladu s postopki iz člena 113.
Člen 26
V odnosih med pogodbenicami se protidampinški ukrepi, izravnalne dajatve in ukrepi proti nedovoljenim poslovnim praksam tretjih držav ne uporabljajo, razen če ni določeno drugače v tem sporazumu.
POGLAVJE 5 – IZDELKI IZ PREMOGA IN JEKLA
Člen 27
Določbe in ureditve za izdelke iz premoga in jekla so v protokolih 14 in 25.
DEL III – PROSTI PRETOK OSEB, STORITEV IN KAPITALA
POGLAVJE 1 – DELAVCI IN SAMOZAPOSLENE OSEBE
Člen 28
1. Med državami članicami ES in državami Efte se zagotovi prosto gibanje delavcev.
2. Prosto gibanje vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic ES in držav Efte v zvezi z zaposlitvijo, plačilom in drugimi delovnimi in zaposlitvenimi pogoji.
3. Ob upoštevanju omejitev, utemeljenih z javnim redom, javno varnostjo in javnim zdravjem, zajema pravico:
(a) sprejeti ponujeno zaposlitev;
(b) se v ta namen prosto gibati na območju držav članic ES in držav Efte;
(c) bivati na ozemlju države članice ES ali države Efte zaradi zaposlitve skladno z določbami zakonov ali drugih predpisov, ki urejajo zaposlovanje državljanov te države;
(d) ostati na ozemlju države članice ES ali države Efte po prenehanju zaposlitve v tej državi.
4. Določbe tega člena se ne uporabljajo pri zaposlovanju v javni upravi.
5. Priloga V vsebuje posebne določbe o prostem gibanju delavcev.
Člen 29
Za vzpostavitev prostega gibanja delavcev in samozaposlenih oseb pogodbenice na področju socialne varnosti za delavce in samozaposlene osebe ter njihove vzdrževance zagotovijo, kakor je predvideno v Prilogi VI:
(a) seštevanje vseh dob, ki se upoštevajo po zakonodajah posameznih držav za pridobitev in ohranjanje pravice do dajatev ter za izračun višine dajatev;
(b) izplačevanje dajatev osebam s prebivališčem na ozemlju pogodbenic.
Člen 30
Da bi delavcem in samozaposlenim osebam olajšali začetek in opravljanje njihove dejavnosti, pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe iz Priloge VII za vzajemno priznavanje diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah ter za usklajevanje določb zakonov ali drugih predpisov v pogodbenicah, ki se nanašajo na začetek in opravljanje dejavnosti delavcev in samozaposlenih oseb.
POGLAVJE 2 – PRAVICA DO USTANAVLJANJA
Člen 31
1. V okviru določb tega sporazuma ni nikakršnih omejitev glede pravice do ustanavljanja za državljane katere koli države članice ES ali države Efte na ozemlju katere koli od teh držav. To velja tudi za ustanavljanje agencij, podružnic ali hčerinskih družb državljanov katere koli države članice ES ali države Efte s sedežem na ozemlju katere koli od teh držav.
Pravica do ustanavljanja zajema pravico začeti in opravljati dejavnost kot samozaposlena oseba ter pravico do ustanovitve in vodenja podjetij, zlasti družb ali podjetij iz drugega odstavka člena 34, pod pogoji, ki jih ob upoštevanju določb poglavja 4 za svoje državljane določa zakonodaja države, v kateri se taka ustanovitev izvede.
2. Priloge VIII do XI vsebujejo posebne določbe o pravici do ustanavljanja.
Člen 32
Določbe tega poglavja se v posamezni pogodbenici ne uporabljajo za tiste dejavnosti, ki so v tej pogodbenici povezane, četudi občasno, z izvajanjem javne oblasti.
Člen 33
Določbe tega poglavja in ukrepi, sprejeti v skladu z njimi, ne vplivajo na uporabo določb zakonov ali drugih predpisov, ki predvidevajo posebno obravnavo tujih državljanov zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.
Člen 34
Družbe ali podjetja, ustanovljena v skladu z zakonodajo posamezne države članice ES ali države Efte, ki imajo registrirani sedež, glavno upravo ali glavni kraj poslovanja na ozemlju pogodbenice, se v tem poglavju obravnavajo enako kakor fizične osebe, ki so državljani držav članic ES ali držav Efte.
»Družbe ali podjetja« pomenijo družbe ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vključno z zadrugami, in druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava z izjemo neprofitnih.
Člen 35
Za zadeve, ki jih ureja to poglavje, se uporabljajo določbe člena 30.
POGLAVJE 3 – STORITVE
Člen 36
1. V okviru določb tega sporazuma ni omejitev svobode opravljanja storitev na ozemlju pogodbenic za državljane držav članic ES in držav Efte, ki imajo sedež v eni od držav članic ES ali držav Efte, vendar ne v državi osebe, ki so ji storitve namenjene.
2. Priloge IX do XI vsebujejo posebne določbe o svobodi opravljanja storitev.
Člen 37
V tem sporazumu so storitve »storitve« takrat, kadar se praviloma opravljajo za plačilo in kolikor jih ne urejajo določbe, ki se nanašajo na prosti pretok blaga, kapitala in oseb.
K »storitvam« se štejejo zlasti:
(a) dejavnosti industrijskega značaja;
(b) dejavnosti trgovinskega značaja;
(c) obrtne dejavnosti;
(d) dejavnosti samostojnih poklicev.
Brez poseganja v določbe poglavja 2 lahko ponudnik, zato da zagotovi storitev, začasno izvaja svojo dejavnost v državi, v kateri se ta storitev opravlja, pod enakimi pogoji, kakršne ta država določa za svoje državljane.
Člen 38
Svobodo opravljanja prevoznih storitev urejajo določbe poglavja 6.
Člen 39
Za zadeve, ki jih ureja to poglavje, se uporabljajo določbe členov 30 in 32 do 34.
POGLAVJE 4 – KAPITAL
Člen 40
V okviru določb tega sporazuma med pogodbenicami ni omejitev pretoka kapitala, ki pripada osebam s prebivališčem v državah članicah ES ali državah Efte, ter nikakršne diskriminacije na podlagi državljanstva ali kraja prebivališča teh strank ali kraja naložbe tega kapitala. Priloga XII vsebuje potrebne določbe za izvajanje tega člena.
Člen 41
Glede tekočih plačil, vezanih na pretok blaga, oseb, storitev ali kapitala med pogodbenicami v okviru določb tega sporazuma, ni nobenih omejitev.
Člen 42
1. Kadar se za pretok kapitala, ki je liberaliziran v skladu z določbami tega sporazuma, uporabljajo notranji predpisi, ki urejajo kapitalski trg in kreditni sistem, se le-ti uporabljajo nediskriminacijsko.
2. Posojila za neposredno ali posredno financiranje države članice ES ali države Efte oziroma njenih regionalnih ali lokalnih oblasti ne smejo biti razpisana ali plasirana v drugih državah članicah ES ali državah Efte, razen če se niso o tem sporazumele zadevne države.
Člen 43
1. Če bi razlike med deviznimi predpisi držav članic ES in držav Efte lahko napeljale osebe s prebivališčem v eni od teh držav k uporabi svobodnejšega načina poslovanja na ozemlju pogodbenic, predvidenega v členu 40, da bi se izognile predpisom ene od teh držav, ki se nanašajo na pretok kapitala v tretje države ali iz njih, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe za premagovanje teh težav.
2. Če pretok kapitala povzroči motnje v delovanju kapitalskega trga v kateri koli državi članici ES ali državi Efte, lahko ta pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe na področju pretoka kapitala.
3. Če pristojni organi pogodbenice uvedejo spremembo deviznega tečaja, ki resno izkrivlja pogoje konkurence, lahko druge pogodbenice za natančno omejeno obdobje sprejmejo potrebne ukrepe, da bi odpravile posledice take spremembe.
4. Kadar ima država članica ES ali država Efte plačilnobilančne težave ali obstaja resna nevarnost, da bi v tovrstne težave zašla, bodisi zaradi splošne neuravnoteženosti plačilne bilance ali vrste valute, s katero razpolaga, in kadar bi te težave lahko predvsem ogrozile delovanje tega sporazuma, lahko zadevna pogodbenica sprejme zaščitne ukrepe.
Člen 44
Za izvajanje določb člena 43 uporabljajo tako Skupnost kot države Efte svoje notranje postopke, določene v Protokolu 18.
Člen 45
1. O odločitvah, mnenjih in priporočilih v zvezi z ukrepi iz člena 43 se uradno obvesti Skupni odbor EGP.
2. O vseh ukrepih se je treba predhodno posvetovati in izmenjati informacije v Skupnem odboru EGP.
3. V primerih iz člena 43(2) pa lahko prizadeta pogodbenica zaradi tajnosti in nujnosti sprejema ukrepe, kadar se ti izkažejo za potrebne, brez predhodnega posvetovanja in izmenjave informacij.
4. V primerih iz člena 43(4), ko nastane nenadna plačilnobilančna kriza in ni mogoče uporabiti postopkov iz odstavka 2, lahko zadevna pogodbenica preventivno sprejme potrebne zaščitne ukrepe. Ti ukrepi smejo povzročati kar najmanjše motnje v delovanju tega sporazuma, po obsegu pa ne smejo preseči okvira, nujno potrebnega za odpravo nenadno nastalih težav.
5. Kadar se sprejmejo ukrepi v skladu z odstavkoma 3 in 4, se da uradno obvestilo o njih najpozneje do dneva začetka njihove veljavnosti, temu pa v najkrajšem možnem času sledijo izmenjava informacij in posvetovanja, pa tudi uradna obvestila iz odstavka 1.
POGLAVJE 5 – SODELOVANJE PRI EKONOMSKI IN MONETARNI POLITIKI
Člen 46
Pogodbenice izmenjujejo mnenja in informacije o izvajanju tega sporazuma in o vplivu povezovanja na gospodarske dejavnosti ter izvajanje ekonomske in monetarne politike. Poleg tega lahko razpravljajo o makroekonomskih razmerah, politikah in možnostih. Ta izmenjava mnenj in informacij je nezavezujoča.
POGLAVJE 6 – PREVOZ
Člen 47
1. Členi 48 do 52 se uporabljajo za prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh.
2. Priloga XIII vsebuje posebne določbe o vseh vrstah prevoza.
Člen 48
1. Določbe države članice ES ali države Efte, ki se nanašajo na prevoz v železniškem in cestnem prometu ter po celinskih plovnih poteh in niso zajete v Prilogi XIII, po svojem neposrednem ali posrednem učinku ne smejo biti manj ugodne za prevoznike drugih držav kakor za prevoznike, ki so državljani te države.
2. Vsaka pogodbenica, ki odstopa od načela iz odstavka 1, o tem uradno obvesti Skupni odbor EGP. Druge pogodbenice, ki ne sprejemajo tega odstopanja, lahko sprejmejo ustrezne protiukrepe.
Člen 49
Pomoči so združljive s tem sporazumom, če so potrebne za usklajevanje prevoza ali če so nadomestilo za opravljanje nekaterih storitev, ki so del javne službe.
Člen 50
1. Pri prevozu na ozemlju pogodbenic ne sme biti nikakršne diskriminacije, ki je v tem, da prevozniki zaračunavajo različne prevoznine in določajo različne pogoje za prevoz enakega blaga na istih prometnih povezavah glede na državo porekla tega blaga ali namembno državo.
2. Pristojni organ v skladu z delom VII na lastno pobudo ali na predlog države članice ES ali države Efte preuči vse primere diskriminacije iz tega člena in sprejme potrebne odločitve v okviru svojih internih pravil.
Člen 51
1. Pri prevozih na ozemlju pogodbenic je prepovedano predpisovanje prevoznin in pogojev, ki vključujejo elemente podpore ali zaščite v korist enega ali več posameznih podjetij ali gospodarskih panog, razen če jim tega ne dovoli pristojni organ iz člena 50(2).
2. Pristojni organ na lastno pobudo ali na predlog države članice ES ali države Efte preuči prevoznine in pogoje iz odstavka 1, pri čemer zlasti upošteva zahteve ustrezne regionalne ekonomske politike, potrebe nerazvitih območij in probleme območij, ki so zaradi političnih razmer resno prizadeta, pa tudi učinke teh prevoznin in pogojev na konkurenco med različnimi vrstami prevoza.
Pristojni organ sprejme potrebne odločitve v okviru svojih internih pravil.
3. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za tarife, določene zaradi zagotavljanja konkurenčnosti.
Člen 52
Dajatve ali pristojbine, ki jih prevozniki zaračunajo poleg prevoznin pri prehodu meje, ne smejo presegati razumne meje, potem ko so bili upoštevani dejanski stroški, nastali ob prehodu meje. Pogodbenice si prizadevajo za postopno zmanjšanje teh stroškov.
DEL IV – PRAVILA O KONKURENCI IN DRUGA SKUPNA PRAVILA
POGLAVJE 1 – PRAVILA ZA PODJETJA
Člen 53
1. Kot nezdružljivi z delovanjem tega sporazuma so prepovedani: vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko prizadeli trgovino med pogodbenicami in katerih cilj oziroma posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, zlasti tisti, ki:
(a) neposredno ali posredno določajo nakupne ali prodajne cene ali druge pogoje poslovanja;
(b) omejujejo ali nadzorujejo proizvodnjo, trge, tehnični razvoj ali naložbe;
(c) določajo razdelitev trgov ali virov nabave;
(d) uvajajo neenake pogoje za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji in jih tako postavljajo v podrejen konkurenčni položaj;
(e) pogojujejo sklepanje pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.
2. Vsi sporazumi ali sklepi, ki jih ta člen prepoveduje, so nični.
3. Določbe odstavka 1 pa se ne uporabljajo za:
– sporazume ali skupine sporazumov med podjetji;
– sklepe ali skupine sklepov podjetniških združenj;
– usklajeno ravnanje ali skupine usklajenih ravnanj,
ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer zagotavljajo potrošnikom primeren delež doseženih koristi, in ki:
(a) zadevnim podjetjem ne določajo omejitev, ki za doseganje teh ciljev niso nujne;
(b) takšnim podjetjem glede znatnega dela zadevnih izdelkov ne dajejo možnosti izključitve konkurence.
Člen 54
Kot nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma je prepovedana vsaka zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, ali njegovem znatnem delu, kolikor bi lahko prizadela trgovino med pogodbenicami.
Takšna zloraba je zlasti:
(a) neposredno ali posredno določanje nepoštenih nakupnih ali prodajnih cen ali drugih nepoštenih pogojev poslovanja;
(b) omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega razvoja v škodo potrošnikov;
(c) uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi trgovinskimi partnerji, ki slednje postavlja v podrejen konkurenčni položaj;
(e) pogojevanje sklepanja pogodb s tem, da sopogodbeniki sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje nimajo nikakršne zveze s predmetom takšnih pogodb.
Člen 55
1. Brez poseganja v določbe za izvajanje členov 53 in 54 iz Protokola 21 in Priloge XIV k temu sporazumu Komisija ES in Nadzorni organ EFTA iz člena 108(1) zagotovita uporabo načel iz členov 53 in 54.
Pristojni nadzorni organ iz člena 56 razišče primere domnevne kršitve teh načel na lastno pobudo ali na predlog države na zadevnem ozemlju ali na predlog drugega nadzornega organa. Pristojni nadzorni organ opravi te preiskave v sodelovanju s pristojnimi državnimi organi na zadevnem ozemlju in v sodelovanju z drugim nadzornim organom, ki mu pomaga v skladu s svojimi internimi pravili.
Če ugotovi kršitev, predlaga ustrezne ukrepe za njeno odpravo.
2. Če se kršitev načel ne odpravi, jo pristojni nadzorni organ navede v obrazloženi odločbi.
Pristojni nadzorni organ lahko svojo odločbo objavi in državam dovoli, da na svojem ozemlju sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja, za katere določi pogoje in podrobnosti. Prav tako lahko zaprosi drugi nadzorni organ, da državam na njihovih ozemljih dovoli sprejeti take ukrepe.
Člen 56
1. O posameznih primerih iz člena 53 odločata nadzorna organa v skladu z naslednjimi določbami:
(a) o posameznih primerih, ki škodijo samo trgovini med državami Efte, odloča Nadzorni organ EFTA;
(b) brez poseganja v pododstavek (c) Nadzorni organ EFTA odloča, kakor je predvideno v določbah člena 58, Protokola 21 in predpisov za njegovo izvajanje, Protokola 23 in Priloge XIV, o primerih, v katerih promet zadevnih podjetij na ozemlju držav Efte znaša 33 ali več odstotkov njihovega prometa na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum;
(c) Komisija ES odloča o drugih primerih in o primerih iz (b), ki škodijo trgovini med državami članicami ES, ob upoštevanju določb iz člena 58, Protokola 21, Protokola 23 in Priloge XIV.
2. O posameznih primerih iz člena 54 odloča nadzorni organ, na ozemlju katerega se ugotovi obstoj prevladujočega položaja. Pravila iz odstavka 1(b) in (c) se uporabljajo samo, če prevladujoči položaj obstaja na ozemljih obeh nadzornih organov.
3. O posameznih primerih iz pododstavka (c) odstavka 1, ki nimajo večjega vpliva na trgovino med državami članicami ES ali na konkurenco znotraj Skupnosti, odloča Nadzorni organ EFTA.
4. Izraza »podjetje« in »promet« sta za namene tega člena opredeljena v Protokolu 22.
Člen 57
1. Koncentracije, katerih nadzor je predviden v odstavku 2 in ki vzpostavijo ali okrepijo prevladujoči položaj, zaradi česar je resno ovirana učinkovita konkurenca na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, ali na znatnem delu tega ozemlja, se štejejo za nezdružljive s tem sporazumom.
2. Nadzor koncentracij iz odstavka 1 izvajata:
(a) Komisija ES v primerih iz Uredbe (EGS) št. 4064/89 v skladu z navedeno uredbo in protokoloma 21 in 24 ter Prilogo XIV k temu sporazumu. Komisija ES je pod pogojem, da jo lahko preverja Sodišče ES, izključno pristojna za odločanje v teh primerih;
(b) Nadzorni organ EFTA v primerih, ki ne spadajo v pododstavek (a), kadar je na ozemlju držav Efte dosežen ustrezen prag iz Priloge XIV, v skladu s protokoloma 21 in 24 ter Prilogo XIV. Ta določba ne posega v pristojnost držav članic ES.
Člen 58
Zaradi razvoja in ohranjanja enotnega nadzora na področju konkurence v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru in zaradi spodbujanja homogenega izvajanja, uporabe in razlage ustreznih določb tega sporazuma pristojni organi sodelujejo v skladu z določbami protokolov 23 in 24.
Člen 59
1. Glede javnih podjetij ali podjetij, ki so jim države članice ES ali države Efte odobrile posebne ali izključne pravice, pogodbenice zagotovijo, da se ne sprejmejo ali ohranijo v veljavi ukrepi, ki so v nasprotju s pravili iz tega sporazuma, zlasti iz člena 4 in členov 53 do 63.
2. Podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, oziroma podjetja, ki imajo značaj dohodkovnega monopola, ravnajo po pravilih iz tega sporazuma, zlasti po pravilih o konkurenci, kolikor uporaba takšnih pravil pravno ali dejansko ne ovira izvajanja posebnih nalog, ki so jim dodeljene. Razvoj trgovine ne sme biti prizadet v obsegu, ki bi bil v nasprotju z interesi pogodbenic.
3. Komisija ES in Nadzorni organ EFTA v okviru svojih pristojnosti zagotovita uporabo določb tega člena in po potrebi sprejmeta ustrezne ukrepe, naslovljene na države v njuni pristojnosti.
Člen 60
Priloga XIV vsebuje posebne določbe za uveljavitev načel iz členov 53, 54, 57 in 59.
POGLAVJE 2 – DRŽAVNE POMOČI
Člen 61
1. Razen če ta sporazum ne določa drugače, je vsaka pomoč, ki jo dodelijo države članice ES, države Efte ali je dodeljena v kakršni koli obliki iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva z delovanjem tega sporazuma, kolikor škodi trgovini med pogodbenicami.
2. Z delovanjem tega sporazuma je združljiva:
(a) pomoč socialnega značaja, dodeljena posameznim potrošnikom, pod pogojem, da je dodeljena brez diskriminacije glede na poreklo zadevnih izdelkov;
(b) pomoč za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izredni dogodki;
(c) pomoč, dodeljena gospodarstvu nekaterih območij Zvezne republike Nemčije, ki jih je prizadela delitev Nemčije, kolikor je takšna pomoč potrebna za nadomestilo gospodarske škode, ki jo je ta delitev povzročila.
3. Kot združljiva z delovanjem tega sporazuma se lahko šteje:
(a) pomoč za pospeševanje gospodarskega razvoja območij, kjer je življenjska raven izjemno nizka ali kjer je podzaposlenost velika;
(b) pomoč za pospeševanje izvedbe pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali za odpravljanje resne motnje v gospodarstvu države članice ES ali države Efte;
(c) pomoč za pospeševanje razvoja nekaterih gospodarskih dejavnosti ali nekaterih gospodarskih območij, kadar takšna pomoč ne škoduje trgovinskim pogojem v obsegu, ki bi bil v nasprotju s skupnimi interesi;
(d) druge vrste pomoči, kakršne lahko določi Skupni odbor EFTA v skladu z delom VII.
Člen 62
1. Vsi obstoječi sistemi državnih pomoči na ozemlju pogodbenic in načrti za dodelitev ali spremembo državnih pomoči se redno preverjajo glede njihove združljivosti s členom 61. To preverjanje opravlja:
(a) za države članice ES Komisija ES v skladu s pravili iz člena 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti;
(b) za države Efte Nadzorni organ EFTA v skladu s pravili iz sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa EFTA, ki ima pooblastila in naloge, določene v Protokolu 26.
2. Za zagotovitev enotnega nadzora na področju državnih pomoči na celotnem ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, Komisija ES in Nadzorni organ EFTA sodelujeta v skladu z določbami Protokola 27.
Člen 63
Priloga XV vsebuje posebne določbe o državnih pomočeh.
Člen 64
1. Če eden od nadzornih organov meni, da drugi nadzorni organ ne izvaja členov 61 in 62 tega sporazuma in člena 5 Protokola 14 tako, da bi se ohranjali enaki pogoji konkurence na ozemlju, ki ga zajema ta sporazum, v dveh tednih izmenjata stališča po postopku iz odstavka (f) Protokola 27.
Če do izteka tega dvotedenskega obdobja ne najdeta skupne rešitve, lahko pristojni organ prizadete pogodbenice takoj sprejme ustrezne začasne ukrepe za odpravo nastalega izkrivljanja konkurence.
Potem se v okviru Skupnega odbora EFTA opravijo posvetovanja, da bi našli rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva.
Če Skupni odbor EGP v treh mesecih ne najde takšne rešitve in če taka praksa povzroči ali bi lahko povzročila izkrivljanje konkurence, ki škodi trgovini med pogodbenicami, se lahko začasni ukrepi nadomestijo z dokončnimi ukrepi, ki so nujno potrebni za odpravo učinka takšnega izkrivljanja. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje EGP.
2. Določbe tega člena se uporabljajo tudi za državne monopole, ki se vzpostavijo po datumu podpisa Sporazuma.
POGLAVJE 3 – DRUGA SKUPNA PRAVILA
Člen 65
1. Priloga XVI vsebuje posebne določbe in ureditve za naročila, ki se, če ni drugače določeno, uporabljajo za vse izdelke in navedene storitve.
2. Protokol 28 in Priloga XVII vsebujeta posebne določbe in ureditve za intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino, ki se, če ni drugače določeno, uporabljajo za vse izdelke in storitve.
DEL V – HORIZONTALNE DOLOČBE V ZVEZI S ŠTIRIMI SVOBOŠČINAMI
POGLAVJE 1 – SOCIALNA POLITIKA
Člen 66
Pogodbenice soglašajo, da si je treba prizadevati za izboljšanje delovnih pogojev in življenjske ravni delavcev.
Člen 67
1. Pogodbenice posvečajo posebno pozornost spodbujanju izboljšav glede zdravja in varnosti delavcev, zlasti v delovnem okolju. Kot pomoč pri doseganju tega cilja se uporabljajo minimalne zahteve za postopno izvajanje, ob upoštevanju pogojev in tehničnih predpisov, ki veljajo v posameznih pogodbenicah. Takšne minimalne zahteve nobeni od pogodbenic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih ukrepov za varovanje delovnih pogojev, ki so združljivi s tem sporazumom.
2. Priloga XVIII navaja določbe, ki jih je treba izvesti kot minimalne zahteve iz odstavka 1.
Člen 68
Na področju delovnega prava pogodbenice uvedejo potrebne ukrepe za zagotovitev nemotenega delovanja tega sporazuma. Ti ukrepi so navedeni v Prilogi XVIII.
Člen 69
1. Vsaka pogodbenica zagotovi in ohranja uporabo načela, da moški in ženske prejemajo enako plačilo za enako delo.
V tem členu »plačilo« pomeni običajno osnovno ali minimalno mezdo ali plačo ter kakršne koli druge prejemke v denarju ali v naravi, ki jih delavec prejme iz naslova zaposlitve neposredno ali posredno od svojega delodajalca.
Enako plačilo brez diskriminacije glede na spol pomeni:
(a) da se plačilo za enako delo po akordnih postavkah izračuna na podlagi enakih merskih enot;
(b) da je plačilo za delo po urnih postavkah enako za enako delovno mesto.
2. Priloga XVIII vsebuje posebne določbe za izvajanje odstavka 1.
Člen 70
Pogodbenice pospešujejo načelo enakega obravnavanja moških in žensk z izvajanjem določb iz Priloge XVIII.
Člen 71
Pogodbenice si prizadevajo za razvoj dialoga med socialnimi partnerji na evropski ravni.
POGLAVJE 2 – VARSTVO POTROŠNIKOV
Člen 72
Priloga XIX vsebuje določbe o varstvu potrošnikov.
POGLAVJE 3 – OKOLJE
Člen 73
1. Ukrepi pogodbenic, ki zadevajo okolje, imajo naslednje cilje:
(a) ohranjati, varovati in izboljševati kakovost okolja;
(b) prispevati k varovanju človekovega zdravja;
(c) zagotoviti skrbno in preudarno rabo naravnih virov.
2. Ukrepi pogodbenic, ki zadevajo okolje, temeljijo na načelih, da je treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve. Zahteve varstva okolja so sestavni del drugih politik pogodbenic.
Člen 74
Priloga XX vsebuje posebne določbe o varstvenih ukrepih, ki se uporabljajo v skladu s členom 73.
Člen 75
Varstveni ukrepi iz člena 74 nobeni od pogodbenic ne preprečujejo ohranjanja ali uvedbe strožjih varstvenih ukrepov, ki so združljivi s tem sporazumom.
POGLAVJE 4 – STATISTIKA
Člen 76
1. Pogodbenice zagotovijo pripravo in diseminacijo koherentnih in primerljivih statističnih informacij za opisovanje in spremljanje vseh ustreznih gospodarskih, socialnih in okoljskih vidikov EGP.
2. V ta namen pogodbenice razvijejo in uporabljajo usklajene metode, definicije in klasifikacije ter skupne programe in postopke, na podlagi katerih poteka organizacija statističnega dela na ustreznih upravnih ravneh in ob primernem spoštovanju potrebe po statistični zaupnosti.
3. Priloga XXI vsebuje posebne določbe o statistiki.
4. Protokol 30 vsebuje posebne določbe o organizaciji sodelovanja na področju statistike.
POGLAVJE 5 – PRAVO DRUŽB
Člen 77
Priloga XXII vsebuje posebne določbe o pravu družb.
DEL VI – SODELOVANJE ZUNAJ OKVIRA ŠTIRIH SVOBOŠČIN
Člen 78
Pogodbenice okrepijo in razširijo sodelovanje v okviru dejavnosti Skupnosti na področju:
– raziskav in tehnološkega razvoja,
– informacijskih storitev,
– okolja,
– izobraževanja, poklicnega usposabljanja in mladine,
– socialne politike,
– varstva potrošnikov,
– malih in srednje velikih podjetij,
– turizma,
– avdiovizualnega sektorja in
– civilne zaščite,
kolikor niso te zadeve urejene z določbami drugih delov tega sporazuma.
Člen 79
1. Pogodbenice poglabljajo medsebojni dialog na vse ustrezne načine, zlasti s postopki iz dela VII, da bi ugotovile, na katerih področjih in pri katerih dejavnostih bi tesnejše sodelovanje lahko prispevalo k doseganju njihovih skupnih ciljev na področjih iz člena 78.
2. Zlasti izmenjavajo informacije in se na prošnjo katere koli pogodbenice v Skupnem odboru EGP posvetujejo glede načrtov ali predlogov za ustanovitev ali spremembo okvirnih programov, posebnih programov, ukrepov in projektov na področjih iz člena 78.
3. Za ta del se smiselno uporablja del VII, kadar je to posebej določeno v tem delu ali v Protokolu 31.
Člen 80
Sodelovanje iz člena 78 običajno poteka v eni od naslednjih oblik:
– udeležba držav Efte pri okvirnih programih, posebnih programih, projektih ali drugih ukrepih ES;
– določitev skupnih dejavnosti na posebnih področjih, kar lahko vključuje tudi uglaševanje ali koordinacijo dejavnosti, združitev obstoječih dejavnosti in določitev ad hoc skupnih dejavnosti;
– formalna in neformalna izmenjava ali dajanje informacij;
– skupna prizadevanja za spodbujanje nekaterih dejavnosti na celotnem ozemlju pogodbenic;
– kjer je to primerno, vzporedna zakonodaja z enako ali podobno vsebino;
– usklajevanje prizadevanj in dejavnosti prek ali v okviru mednarodnih organizacij ter usklajevanje sodelovanja s tretjimi državami, kadar je to v skupnem interesu.
Člen 81
Kadar ima sodelovanje obliko udeležbe držav Efte pri okvirnem programu, posebnem programu, projektu ali drugem ukrepu ES, veljajo naslednja načela:
(a) Države Efte imajo dostop do vseh delov programa.
(b) Pri določanju statusa držav Efte v odborih, ki pomagajo Komisiji ES pri vodenju ali razvoju dejavnosti Skupnosti, za katere države Efte finančno prispevajo na podlagi svoje udeležbe, se ta prispevek upošteva v celoti.
(c) Za odločitve Skupnosti, razen odločitev o splošnem proračunu Skupnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na okvirni program, posebni program, projekt ali drug ukrep, pri katerem so države Efte udeležene na podlagi odločitve po tem sporazumu, veljajo določbe člena 79(3). Pogoje nadaljnje udeležbe pri zadevni dejavnosti lahko preveri Skupni odbor EGP v skladu s členom 86.
(d) Na ravni projekta imajo institucije, podjetja, organizacije in državljani držav Efte v zadevnem programu ali drugem ukrepu Skupnosti enake pravice in obveznosti, kakršne imajo partnerske institucije, podjetja, organizacije in državljani držav članic ES. Ta določba se smiselno uporablja tudi za sodelujoče v izmenjavah med državami članicami ES in državami Efte v okviru zadevne dejavnosti.
(e) Države Efte, njihove institucije, podjetja, organizacije in državljani imajo enake pravice in obveznosti glede razširjanja, ocenjevanja in izkoriščanja rezultatov, kakršne imajo države članice ES, njihove institucije, podjetja, organizacije in državljani.
(f) Pogodbenice se obvezujejo, da bodo v skladu s svojimi pravili in predpisi v potrebnem obsegu olajšale gibanje sodelujočih v programih in drugih ukrepih.
Člen 82
1. Kadar sodelovanje, predvideno v tem delu, vključuje finančni prispevek držav Efte, ima ta prispevek eno od naslednjih oblik:
(a) prispevek držav Efte za udeležbo pri dejavnostih Skupnosti se izračuna sorazmerno:
– z odobritvami za prevzem obveznosti in
– odobritvami plačil,
ki so za Skupnost vsako leto določene v splošnem proračunu Skupnosti na proračunskih postavkah za zadevne dejavnosti.
»Sorazmernostni faktor«, ki določa prispevek držav Efte, je po eni strani seštevek razmerij med bruto domačim proizvodom po tržnih cenah vsake od držav Efte in seštevkom bruto domačih proizvodov po tržnih cenah držav članic ES in te države Efte. Ta faktor se izračuna za vsako proračunsko leto na podlagi zadnjih statističnih podatkov.
Znesek prispevka držav Efte se v splošnem proračunu na postavkah za te dejavnosti prišteje k zneskom za Skupnost tako na strani odobritev za prevzete obveznosti kot odobritev plačil.
Prispevki, ki jih vsako leto plačajo države Efte, se določijo na podlagi odobritev plačil.
Državam Efte ni treba plačati prispevka niti za obveznosti, ki jih Skupnost prevzame pred začetkom izvajanja njihove udeležbe pri zadevnih dejavnostih na podlagi tega sporazuma, niti za plačila, ki izhajajo iz teh obveznosti.
(b) Finančni prispevek držav Efte na podlagi njihove udeležbe pri nekaterih projektih ali drugih dejavnostih temelji na načelu, da vsaka pogodbenica krije svoje lastne stroške in ustrezni del režijskih stroškov Skupnosti, ki ga določi Skupni odbor EGP.
(c) Skupni odbor EGP sprejme potrebne odločitve o prispevku pogodbenic za stroške zadevne dejavnosti.
2. Protokol 32 vsebuje podrobne določbe za izvajanje tega člena.
Člen 83
Kadar ima sodelovanje obliko izmenjave informacij med javnimi oblastmi, imajo države Efte enake pravice prejemanja in obveznosti dajanja informacij kakor države članice ES, ob upoštevanju zahtev glede zaupnosti, ki jih določi Skupni odbor EGP.
Člen 84
Protokol 31 vsebuje določbe o sodelovanju na posebnih področjih.
Člen 85
Razen če ni drugače predvideno v Protokolu 31, je sodelovanje med Skupnostjo in posameznimi državami Efte na področjih iz člena 78, že vzpostavljeno na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, po tem dnevu urejeno z ustreznimi določbami tega dela in Protokola 31.
Člen 86
Skupni odbor EGP sprejme v skladu z delom VII vse potrebne odločitve za izvajanje členov 78 do 85 in ukrepe na njihovi podlagi, ki med drugim lahko vključujejo dopolnjevanje in spreminjanje določb Protokola 31 ter sprejetje kakršne koli prehodne ureditve, ki bi lahko bila potrebna zaradi izvajanja člena 85.
Člen 87
Pogodbenice ukrenejo vse potrebno za razvoj, krepitev ali širitev sodelovanja v okviru dejavnosti Skupnosti na področjih, ki niso zajeta v členu 78, kadar menijo, da bi takšno sodelovanje lahko pripomoglo k doseganju ciljev tega sporazuma ali da je v skupnem interesu kako drugače. Takšni ukrepi lahko vključujejo spremembo člena 78 z dodajanjem novih področij k tistim, ki so v njem že navedena.
Člen 88
Brez poseganja v določbe drugih delov tega sporazuma določbe tega dela nobeni pogodbenici ne preprečujejo, da samostojno pripravi, sprejme in izvaja ukrepe.
DEL VII – INSTITUCIONALNE DOLOČBE
POGLAVJE 1 – STRUKTURA ZDRUŽENJA
Oddelek 1 – Svet EGP
Člen 89
1. Ustanovi se Svet EGP. Svet EGP je zlasti odgovoren za dajanje politične spodbude za izvajanje tega sporazuma in določanje splošnih smernic za Skupni odbor EGP.
V ta namen Svet EGP ocenjuje splošno delovanje in razvoj sporazuma. Sprejema politične odločitve za spremembe sporazuma.
2. Pogodbenice – glede na Skupnost in države članice ES v okviru njihovih ustreznih pristojnosti – lahko po razpravi v Skupnem odboru EGP, v zelo nujnih primerih pa neposredno, v Svetu EGP sprožijo kakršno koli vprašanje, ki povzroča težave.
3. Svet EGP sprejme svoj poslovnik s sklepom.
Člen 90
1. Svet EGP sestavljajo člani Sveta Evropskih skupnosti in člani Komisije ES ter po en član vlade vsake od držav Efte.
Člani Sveta EGP so lahko zastopani v skladu s pogoji, določenimi v njegovem poslovniku.
2. Odločitve Sveta EGP se sprejemajo v soglasju med Skupnostjo na eni strani in državami Efte na drugi.
Člen 91
1. Funkcijo predsednika Sveta EGP opravljata izmenično vsakih šest mesecev član Sveta Evropskih skupnosti in član vlade države Efte.
2. Predsednik skliče Svet EGP dvakrat na leto. Svet EGP se v skladu s svojim poslovnikom sestane tudi vsakokrat, ko to zahtevajo okoliščine.
Oddelek 2 – Skupni odbor EGP
Člen 92
1. Ustanovi se Skupni odbor EGP. Skupni odbor EGP zagotavlja učinkovito izvajanje in delovanje tega sporazuma. V ta namen skrbi za izmenjavo stališč in informacij ter odloča v zadevah, predvidenih s tem sporazumom.
2. Pogodbenice – glede na Skupnost in države članice ES v okviru njihovih ustreznih pristojnosti – se lahko na predlog katere koli od njih v Skupnem odboru EGP posvetujejo o vsaki za sporazum pomembni zadevi, ki povzroča težave.
3. Skupni odbor EGP sprejme svoj poslovnik s sklepom.
Člen 93
1. Skupni odbor EGP sestavljajo predstavniki pogodbenic.
2. Skupni odbor EGP sprejema sklepe v soglasju med Skupnostjo na eni strani in državami Efte, ki govorijo z enim glasom, na drugi.
Člen 94
1. Funkcijo predsednika Skupnega odbora EGP opravljata izmenično vsakih šest mesecev predstavnik Skupnosti, t.j. Komisije ES, in predstavnik ene od držav Efte.
2. Skupni odbor EGP se za izpolnjevanje svojih nalog načeloma sestane najmanj enkrat na mesec. Sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo katere koli pogodbenice v skladu s svojim poslovnikom.
3. Skupni odbor EGP se lahko odloči ustanoviti pododbor ali delovno skupino, ki mu pomaga pri izvajanju njegovih nalog. Skupni odbor EGP v svojem poslovniku določi sestavo in način delovanja takšnih pododborov in delovnih skupin. Njihove naloge določi za vsak primer posebej.
4. Skupni odbor EGP pripravi letno poročilo o delovanju in razvoju tega sporazuma.
Oddelek 3 – Parlamentarno sodelovanje
Člen 95
1. Ustanovi se Skupni parlamentarni odbor EGP. Sestavljen je iz enakega števila članov Evropskega parlamenta na eni strani in članov parlamentov držav Efte na drugi. Skupno število članov odbora je določeno v statutu v Protokolu 36.
2. Skupni parlamentarni odbor EGP zaseda izmenično v Skupnosti in v državah Efte v skladu z določbami Protokola 36.
3. Skupni parlamentarni odbor EGP prispeva z dialogom in razpravo k boljšemu razumevanju med Skupnostjo in državami Efte na področjih, ki jih zajema ta sporazum.
4. Skupni parlamentarni odbor EGP lahko izraža svoja stališča v obliki poročil ali sklepov, kakor je ustrezno glede na namen. Zlasti pregleduje letna poročila Skupnega odbora EGP o delovanju in razvoju tega sporazuma, ki jih ta pripravi v skladu s členom 94(4).
5. Skupni parlamentarni odbor EGP lahko zasliši predsednika Sveta EGP.
6. Skupni parlamentarni odbor EGP sprejme svoj poslovnik.
Oddelek 4 – Sodelovanje med gospodarskimi in socialnimi partnerji
Člen 96
1. Člani Ekonomsko-socialnega odbora in drugih teles, ki zastopajo socialne partnerje v Skupnosti, ter ustrezna telesa v državah Efte si prizadevajo okrepiti medsebojne stike ter organizirano in redno sodelovati, da bi povečali zavedanje o ekonomskih in socialnih vidikih vedno večje soodvisnosti gospodarstev pogodbenic in njihovih interesov v okviru EGP.
2. V ta namen se ustanovi Posvetovalni odbor EGP. Sestavljen je iz enakega števila članov Ekonomsko-socialnega odbora Skupnosti na eni strani in članov Posvetovalnega odbora EFTA na drugi. Posvetovalni odbor EGP lahko izraža svoja stališča v obliki poročil ali sklepov, kakor je ustrezno glede na namen.
3. Posvetovalni odbor EGP sprejme svoj poslovnik.
POGLAVJE 2 – POSTOPEK ODLOČANJA
Člen 97
Ta sporazum ne izključuje pravice vsake pogodbenice, da, brez poseganja v načelo nediskriminacije in potem ko je obvestila druge pogodbenice, spremeni svojo notranjo zakonodajo na področjih, ki jih zajema ta sporazum:
– če Skupni odbor EGP ugotovi, da spremenjena zakonodaja ne ovira nemotenega delovanja tega sporazuma, ali
– če je bil zaključen postopek iz člena 98.
Člen 98
Priloge k temu sporazumu ter protokoli 1 do 7, 9 do 11, 19 do 27, 30 do 32, 37, 39, 41 in 47 se lahko, odvisno od primera, spremenijo s sklepom Skupnega odbora EGP v skladu s členi 93(2), 99, 100, 102 in 103.
Člen 99
1. Takoj ko začne Komisija ES pripravljati novo zakonodajo na področju, ki ga ureja ta sporazum, se neformalno posvetuje s strokovnjaki iz držav Efte, tako kakor se pri pripravi svojih predlogov posvetuje s strokovnjaki iz držav članic ES.
2. Kadar Komisija ES pošlje svoj predlog Svetu Evropskih skupnosti, pošlje kopije predloga tudi državam Efte.
Na prošnjo katere koli od pogodbenic se opravi predhodna izmenjava mnenj v Skupnem odboru EGP.
3. V fazi pred odločitvijo Sveta Evropskih skupnosti se v neprekinjenem procesu obveščanja in posvetovanj pogodbenice v pomembnih trenutkih na prošnjo katere koli od njih med seboj ponovno posvetujejo v Skupnem odboru EGP.
4. V fazi obveščanja in posvetovanj pogodbenice sodelujejo v dobri veri in z namenom, da bi ob koncu procesa olajšale odločanje v Skupnem odboru EGP.
Člen 100
Komisija ES omogoči strokovnjakom držav Efte, da glede na zadevno področje kar najbolj sodelujejo v fazi priprave predlogov ukrepov, ki se pozneje predložijo odborom, ki pomagajo Komisiji ES pri izvajanju njenih izvršilnih pooblastil. V tej zvezi Komisija ES pritegne k pripravi predlogov ukrepov strokovnjake držav Efte na enaki podlagi kakor strokovnjake držav članic ES.
V primerih, ko se s predlogom ukvarja tudi Svet Evropskih skupnosti v skladu s postopkom, ki se uporablja glede na vrsto odbora, Komisija ES Svetu Evropskih skupnosti sporoči stališča strokovnjakov držav Efte.
Člen 101
1. V zvezi z odbori, ki niso zajeti niti v členu 81 niti v členu 100, se v delo vključijo strokovnjaki držav Efte, kadar je to potrebno zaradi nemotenega delovanja tega sporazuma.
Ti odbori so navedeni v Protokolu 37. Načini takšnega sodelovanja so določeni v ustreznih sektorskih protokolih in prilogah, ki obravnavajo zadevna področja.
2. Če pogodbenice ugotovijo, da je treba takšno sodelovanje razširiti na druge odbore, ki imajo podobne značilnosti, lahko Skupni odbor EGP spremeni Protokol 37.
Člen 102
1. Skupni odbor EGP sprejme za zagotovitev pravne varnosti in homogenosti EGP sklep o spremembi priloge k temu sporazumu v čim krajšem času po tem, ko Skupnost sprejme ustrezen novi predpis Skupnosti, da bi s tem omogočil hkratno uporabo tega predpisa in sprememb prilog k Sporazumu. V ta namen Skupnost ob sprejetju posameznega zakonodajnega akta o zadevi, ki jo ureja ta sporazum, čim prej obvesti druge pogodbenice v Skupnem odboru EGP.
2. Skupni odbor EGP oceni, na kateri del priloge k temu sporazumu bo nova zakonodaja neposredno vplivala.
3. Pogodbenice storijo vse, da dosežejo soglasje o zadevah, ki se nanašajo na ta sporazum.
Skupni odbor EGP stori zlasti vse, da bi našel vzajemno sprejemljivo rešitev, kadar nastane resna težava na katerem koli področju, ki v državah Efte spada v pristojnost zakonodajalca.
4. Če ne glede na uporabo prejšnjega odstavka ni mogoče doseči soglasja o spremembi priloge k temu sporazumu, Skupni odbor EGP preuči vse druge možnosti za ohranitev nemotenega delovanja tega sporazuma in v ta namen sprejme potrebne sklepe, kar vključuje tudi možnost priznavanja enakovrednosti zakonodaje. Takšen sklep se sprejme najpozneje ob izteku obdobja šestih mesecev od dneva, ko je bila zadeva predložena Skupnemu odboru EGP, ali na dan začetka veljavnosti ustrezne zakonodaje Skupnosti, če je ta datum pozneje.
5. Če ob izteku roka iz odstavka 4 Skupni odbor EGP ni sprejel sklepa o spremembi priloge k temu sporazumu, se šteje, da je uporaba tistega dela priloge, za katerega je bilo v skladu z odstavkom 2 ugotovljeno, da bo nanj vplivala nova zakonodaja, začasno odložena, razen če Skupni odbor EGP ne sprejme drugačne odločitve. Takšna začasna odložitev začne učinkovati šest mesecev po izteku roka iz odstavka 4, nikakor pa ne pred dnevom začetka izvajanja ustreznega akta ES v Skupnosti. Skupni odbor EGP si še naprej prizadeva doseči soglasje o vzajemno sprejemljivi rešitvi, da bi lahko začasno odložitev čimprej odpravili.
6. O praktičnih posledicah začasne odložitve iz odstavka 5 se razpravlja v Skupnem odboru EGP. Pravice in obveznosti, ki so jih posamezniki in gospodarski subjekti že pridobili po tem sporazumu, ostanejo v veljavi. Pogodbenice po potrebi odločajo o prilagoditvah, ki so potrebne zaradi začasne odložitve.
Člen 103
1. Če postane sklep Skupnega odbora EGP za pogodbenico zavezujoč šele, ko so izpolnjene njene ustavne zahteve, in je v njem določen datum, začne veljati na ta datum pod pogojem, da je zadevna pogodbenica do tega datuma uradno obvestila druge pogodbenice o tem, da so bila izpolnjene njene ustavne zahteve.
Če takega uradnega obvestila do tega datuma ni, začne sklep veljati prvi dan drugega meseca po zadnjem uradnem obvestilu.
2. Če ob izteku obdobja šestih mesecev od sklepa Skupnega odbora EGP takega uradnega obvestila ni bilo, se sklep Skupnega odbora EGP uporablja začasno do izpolnitve ustavnih zahtev, razen če pogodbenica ne da uradnega obvestila, da se sklep ne sme začasno uporabljati. V tem primeru ali če pogodbenica uradno sporoči, da ne bo ratificirala sklepa Skupnega odbora EGP, začne učinkovati začasna odložitev iz člena 102(5) en mesec po takem uradnem obvestilu, nikakor pa ne pred datumom začetka izvajanja ustreznega akta ES v Skupnosti.
Člen 104
Sklepi, ki jih sprejme Skupni odbor EGP v primerih iz tega sporazuma, so, če ni v njih drugače določeno, zavezujoči za pogodbenice od začetka njihove veljavnosti, te pa morajo ukreniti vse potrebno, da zagotovijo njihovo izvajanje in uporabo.
POGLAVJE 3 – HOMOGENOST, NADZORNI POSTOPEK IN REŠEVANJE SPOROV
Oddelek 1 – Homogenost
Člen 105
1. Za uresničitev cilja pogodbenic, da bi dosegle čim bolj enotno razlago določb Sporazuma in tistih določb zakonodaje Skupnosti, ki so po svoji vsebini povzete v Sporazumu, Skupni odbor EGP deluje v skladu s tem členom.
2. Skupni odbor EGP redno preverja razvoj sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča EFTA. V ta namen se sodbe teh sodišč pošiljajo Skupnemu odboru EGP, ki deluje tako, da ohranja homogeno razlago Sporazuma.
3. Če Skupnemu odboru EGP v dveh mesecih po tem, ko so mu bile predstavljene razlike v sodni praksi obeh sodišč, ne uspe ohraniti homogenosti razlage Sporazuma, se lahko uporabijo postopki iz člena 111.
Člen 106
Za zagotovitev čim bolj enotne razlage tega sporazuma Skupni odbor EGP ob polnem spoštovanju neodvisnosti sodišč vzpostavi sistem izmenjave informacij o sodbah Sodišča EFTA, Sodišča Evropskih skupnosti ter Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti in sodišč zadnje stopnje držav Efte. Ta sistem obsega:
(a) pošiljanje sodb, ki jih izdajo ta sodišča o razlagi in uporabi tega sporazuma ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo v njuni dopolnjeni ali spremenjeni različici ter aktov, sprejetih na njuni podlagi, kolikor se nanašajo na določbe, ki so po vsebini enake določbam tega sporazuma, sodnemu tajniku Sodišča Evropskih skupnosti;
(b) klasifikacijo teh sodb, ki jo opravi sodni tajnik Sodišča Evropskih skupnosti, po potrebi pa tudi pripravo in objavo prevodov in povzetkov;
(c) pošiljanje ustreznih dokumentov pristojnim državnim organom, ki jih imenuje vsaka pogodbenica, za kar je zadolžen sodni tajnik Sodišča Evropskih skupnosti.
Člen 107
Protokol 34 vsebuje določbe o možnosti, da država Efte dovoli sodišču zaprositi Sodišče Evropskih skupnosti za odločanje o razlagi določbe EGP.
Oddelek 2 – Nadzorni postopek
Člen 108
1. Države Efte ustanovijo neodvisni nadzorni organ (Nadzorni organ EFTA) in uvedejo postopke, podobne tistim, ki obstajajo v Skupnosti, vključno s postopki za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti po tem sporazumu in za nadzor zakonitosti aktov Nadzornega organa EFTA glede konkurence.
2. Države Efte ustanovijo sodišče (Sodišče EFTA).
Sodišče EFTA je v skladu s posebnim sporazumom med državami Efte o uporabi tega sporazuma pristojno predvsem za:
(a) tožbe, ki se nanašajo na nadzorni postopek za države Efte;
(b) pritožbe zoper odločitve Nadzornega odbora EFTA na področju konkurence;
(c) reševanje sporov med dvema ali več državami Efte.
Člen 109
1. Izpolnjevanje obveznosti po tem sporazumu spremlja po eni strani Nadzorni odbor EFTA in po drugi strani Komisija ES, ki ravna v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in tem sporazumom.
2. Da bi zagotovila enoten nadzor v celotnem EGP, Nadzorni odbor EFTA in Komisija ES sodelujeta, izmenjujeta informacije in se med seboj posvetujeta o vprašanjih nadzorne politike in posameznih primerih.
3. Komisija ES in Nadzorni organ EFTA sprejemata pritožbe v zvezi z uporabo tega sporazuma. Drug drugega obveščata o prejetih pritožbah.
4. Vsak organ pregleda vse pritožbe, ki spadajo v njegovo pristojnost, in posreduje drugemu organu vse pritožbe, ki spadajo v pristojnost slednjega.
5. V primeru spora med tema organoma glede ukrepov, ki jih je treba sprejeti v zvezi s pritožbo, ali glede rezultatov pregleda lahko kateri koli od njiju predloži zadevo Skupnemu odboru EGP, ki jo obravnava v skladu s členom 111.
Člen 110
Odločbe Nadzornega odbora EFTA in Komisije ES po tem sporazumu, ki nalagajo denarno obveznost osebam, so izvršilni naslov; to ne velja za države.
Isto velja za ustrezne sodbe po tem sporazumu, ki jih izdajo Sodišče Evropskih skupnosti, Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti in Sodišče EFTA.
Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Organ, ki ga v ta namen določi vsaka pogodbenica ter o katerem obvesti druge pogodbenice, Nadzorni odbor EFTA, Komisijo ES, Sodišče Evropskih skupnosti, Sodišče prve stopnje Evropskih skupnosti in Sodišče EFTA, priloži odločbi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena druga formalnost razen overovitve verodostojnosti odločbe.
Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu s pravom države, na ozemlju katere naj bi se izvršba opravila, tako da zadevo predloži neposredno pristojnemu organu.
Glede odločitev Komisije ES, Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti ali Sodišča Evropskih skupnosti se lahko izvršba odloži le z odločbo Sodišča Evropskih skupnosti, glede odločitev Nadzornega organa EFTA ali Sodišča EFTA pa le z odločbo Sodišča EFTA. Vendar so za nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevnih držav.
Oddelek 3 – Reševanje sporov
Člen 111
1. Skupnost ali država Efte lahko predloži sporno zadevo, ki se nanaša na razlago ali uporabo tega sporazuma, Skupnemu odboru EGP v skladu z naslednjimi določbami.
2. Spor lahko rešuje Skupni odbor EGP. Na razpolago mora imeti vse informacije, ki bi bile lahko koristne za podrobno preiskavo stanja, da bi našli sprejemljivo rešitev. V ta namen Skupni odbor EGP preuči vse možnosti za ohranjanje nemotenega delovanja Sporazuma.
3. Če se spor nanaša na razlago določb tega sporazuma, ki so po vsebini enake ustreznim pravilom Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter aktom, sprejetim na podlagi teh dveh pogodb, in če se spor ne reši v treh mesecih po tem, ko je bil predložen Skupnemu odboru EGP, se lahko pogodbenice, ki so udeležene v sporu, dogovorijo, da za odločitev o razlagi teh pravil zaprosijo Sodišče Evropskih skupnosti.
Če Skupni odbor EGP v takšnem sporu ne doseže soglasja o rešitvi v šestih mesecih od datuma začetka postopka ali če se pogodbenice, ki so udeležene v sporu, do takrat ne odločijo zaprositi Sodišča Evropskih skupnosti za odločitev, lahko ena od pogodbenic za odpravo morebitnih neravnotežij
– sprejme zaščitni ukrep v skladu s členom 112(2) in po postopku iz člena 113
– ali smiselno uporabi člen 102.
4. Če se spor nanaša na obseg ali trajanje zaščitnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 111(3) ali členom 112, ali na sorazmernost izravnalnih ukrepov, sprejetih v skladu s členom 114, in če Skupni odbor EGP po treh mesecih od datuma, ko mu je bila zadeva predložena, ne uspe rešiti spora, lahko katera koli pogodbenica spor predloži arbitraži po postopku iz Protokola 33. V takšnih postopkih se ne smejo obravnavati vprašanja glede razlage določb tega sporazuma iz odstavka 3. Odločitev arbitraže je zavezujoča za vse stranke v sporu.
POGLAVJE 4 – ZAŠČITNI UKREPI
Člen 112
1. Če se pojavijo resne gospodarske, družbene ali okoljske težave sektorske ali regionalne narave, ki bi utegnile trajati dlje, lahko katera koli pogodbenica enostransko sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji in po postopkih iz člena 113.
2. Takšni zaščitni ukrepi po obsegu in trajanju ne smejo preseči okvira, ki je nujno potreben za odpravo takega stanja. Prednost imajo ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje tega sporazuma.
3. Zaščitni ukrepi se uporabljajo glede vseh pogodbenic.
Člen 113
1. Pogodbenica, ki načrtuje sprejetje zaščitnih ukrepov iz člena 112, o tem nemudoma uradno obvesti druge pogodbenice prek Skupnega odbora EGP in zagotovi vse ustrezne informacije.
2. Pogodbenice takoj začnejo posvetovanja v Skupnem odboru EGP, da bi našle vsestransko sprejemljivo rešitev.
3. Zadevna pogodbenica sme sprejeti zaščitne ukrepe šele po izteku enega meseca od datuma uradnega obvestila iz odstavka 1, razen če se je postopek posvetovanja iz odstavka 2 končal pred potekom navedenega roka. Kadar zaradi izrednih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, predhoden pregled ni mogoč, lahko zadevna pogodbenica takoj sprejme zaščitne ukrepe, ki so nujno potrebni za izboljšanje stanja.
Za Skupnost sprejme zaščitne ukrepe Komisija ES.
4. Zadevna pogodbenica nemudoma uradno obvesti Skupni odbor EGP o sprejetih ukrepih in zagotovi vse ustrezne informacije.
5. V Skupnem odboru EGP vsake tri mesece od datuma sprejetja zaščitnih ukrepov potekajo posvetovanja z namenom, da bi se zaščitni ukrepi odpravili pred predvidenim datumom prenehanja veljavnosti ali da bi se omejilo področje njihove uporabe.
Vsaka pogodbenica lahko od Skupnega odbora EGP kadar koli zahteva, da preveri takšne ukrepe.
Člen 114
1. Če posamezen zaščitni ukrep, ki ga sprejme ena od pogodbenic, povzroči neravnotežje med pravicami in obveznostmi po tem sporazumu, lahko katera koli druga pogodbenica proti tej pogodbenici sprejme takšne sorazmerne izravnalne ukrepe, kakršni so nujno potrebni za odpravo neravnotežja. Prednost imajo takšni ukrepi, ki kar najmanj ovirajo delovanje EGP.
2. Uporablja se postopek iz člena 113.
DEL VIII – FINANČNI MEHANIZEM
Člen 115
Zaradi spodbujanja stalne in uravnotežene krepitve trgovine in ekonomskih odnosov med pogodbenicami v skladu s členom 1 pogodbenice soglašajo, da je treba zmanjšati gospodarska in socialna neskladja med njihovimi regijami. V zvezi s tem upoštevajo ustrezne določbe drugih delov tega sporazuma in njegovih protokolov, vključno z nekaterimi ureditvami za kmetijstvo in ribištvo.
Člen 116
Države Efte vzpostavijo finančni mehanizem, da bi v okviru EGP in kot dopolnilo dosedanjemu prizadevanju Skupnosti na tem področju prispevale k doseganju ciljev iz člena 115.
Člen 117
Protokol 38 vsebuje določbe o finančnem mehanizmu.
DEL IX – SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 118
1. Kadar ena od pogodbenic meni, da bi bilo koristno v interesu vseh pogodbenic razvijati odnose, vzpostavljene s tem sporazumom, z razširitvijo na področja, ki v njem še niso zajeta, predloži utemeljen zahtevek drugim pogodbenicam v Svetu EGP. Ta lahko da navodilo Skupnemu odboru EGP, naj preuči vse vidike tega zahtevka in pripravi poročilo.
Svet EGP lahko, kadar je to primerno, sprejme politične odločitve za začetek pogajanj med pogodbenicami.
2. Sporazume, sklenjene na podlagi pogajanj iz odstavka 1, pogodbenice ratificirajo ali odobrijo v skladu s svojimi lastnimi postopki.
Člen 119
Priloge in v njih navedeni akti, prilagojeni za namene tega sporazuma, ter protokoli so sestavni del tega sporazuma.
Člen 120
Če ni drugače določeno v tem sporazumu in zlasti v protokolih 41 in 43, uporaba določb tega sporazuma prevlada nad določbami obstoječih dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ki so zavezujoči za Evropsko gospodarsko skupnost na eni strani ter eno ali več držav Efte na drugi, kolikor ta sporazum ureja isto področje.
Člen 121
Določbe tega sporazuma ne izključujejo sodelovanja:
(a) v okviru nordijskega sodelovanja, kolikor takšno sodelovanje ne ovira nemotenega delovanja tega sporazuma;
(b) v okviru regionalne zveze med Švico in Lihtenštajnom, kolikor niso cilji te zveze doseženi z uporabo tega sporazuma in kolikor takšno sodelovanje ne ovira nemotenega delovanja tega sporazuma;
(c) v okviru sodelovanja med Avstrijo in Italijo glede Tirolske, Vorarlberga in Trentina – Južne Tirolske/Alto Adige, kolikor takšno sodelovanje ne ovira nemotenega delovanja tega sporazuma.
Člen 122
Predstavniki, poslanci in strokovnjaki pogodbenic ter uradniki in drugi uslužbenci, ki delujejo po tem sporazumu, tudi po prenehanju opravljanja svojih nalog ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, zlasti informacij o podjetjih, njihovih poslovnih odnosih ali sestavinah stroškov.
Člen 123
Nobena določba tega sporazuma ne preprečuje pogodbenici sprejeti ukrepov:
(a) za katere meni, da so potrebni za preprečitev razkritja informacij, ki bi bilo v nasprotju z bistvenimi interesi njene varnosti;
(b) v zvezi s proizvodnjo ali prometom z orožjem, strelivom in vojaškimi sredstvi ali drugimi proizvodi, ki so nepogrešljivi za obrambne namene ali za raziskave, razvoj ali proizvodnjo za obrambne namene, če takšni ukrepi ne poslabšujejo pogojev konkurence glede proizvodov, ki niso namenjeni za izrecno vojaške namene;
(c) za katere meni, da so bistveni za njeno lastno varnost ob hudih notranjih nemirih, ki kalijo javni red in mir, v primeru vojne ali večjih mednarodnih napetosti, ki pomenijo vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela za namene ohranjanja miru in mednarodne varnosti.
Člen 124
Brez poseganja v uporabo drugih določb tega sporazuma pogodbenice državljanom držav članic ES in držav Efte zagotovijo enako obravnavo glede udeležbe v kapitalu družb ali podjetij iz člena 34 kakor svojim državljanom.
Člen 125
Ta sporazum v ničemer ne posega v lastninskopravno ureditev v pogodbenicah.
Člen 126
1. Sporazum velja za ozemlja, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, in pod pogoji iz teh pogodb ter na ozemljih Republike Avstrije, Republike Finske, Republike Islandije, Kneževine Lihtenštajn, Kraljevine Norveške in Kraljevine Švedske.
2. Ne glede na odstavek 1 se ta sporazum ne uporablja na Alandskih otokih. Vlada Finske pa lahko z izjavo, deponirano ob ratifikaciji tega sporazuma pri depozitarju, ki pošlje njeno overjeno kopijo pogodbenicam, uradno sporoči, da se Sporazum uporablja za te otoke pod enakimi pogoji, kakor se uporablja za druge dele Finske, ob upoštevanju naslednjih določb:
(a) določbe tega sporazuma ne izključujejo uporabe določb, ki kadar koli veljajo na Alandskih otokih za:
(i) omejitve pravice fizičnih oseb, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in pravnih oseb, da na Alandskih otokih pridobijo in posedujejo nepremičnine brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov;
(ii) omejitve pravice do ustanavljanja in pravice opravljanja storitev brez dovoljenja pristojnih organov Alandskih otokov za fizične osebe, ki nimajo regionalnega državljanstva Alandskih otokov, in za pravne osebe;
(b) ta sporazum ne vpliva na pravice, ki jih imajo Alandčani na Finskem;
(c) organi Alandskih otokov obravnavajo vse fizične in pravne osebe pogodbenic enako.
Člen 127
Vsaka pogodbenica lahko odstopi od tega sporazuma, če najmanj dvanajst mesecev prej o tem pisno obvesti druge pogodbenice.
Druge pogodbenice takoj po uradnem obvestilu o nameravanem odstopu skličejo diplomatsko konferenco, da bi pretehtale, v katerih točkah je treba spremeniti Sporazum.
Člen 128
1. Vsaka evropska država, ki postane članica Skupnosti, zaprosi za pristop k temu sporazumu, Švicarska konfederacija ali katera koli evropska država, ki postane članica Efte, pa lahko zaprosi za pristop k temu sporazumu. Svojo prošnjo naslovi na Svet EGP.
2. Pogoji za takšno udeležbo se določijo s sporazumom med pogodbenicami in državo prosilko. Ta sporazum se predloži v ratifikacijo ali odobritev vsem pogodbenicam v skladu z njihovimi lastnimi postopki.
Člen 129
1. Ta sporazum je sestavljen v enem izvirniku v angleškem, danskem, finskem, francoskem, grškem, islandskem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, norveškem, portugalskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna.
Besedila aktov iz prilog, objavljena v Uradnem listu Evropskih skupnosti, so enako verodostojna v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem in španskem jeziku, za overitev pa se pripravijo v finskem, islandskem, norveškem in švedskem jeziku.
2. Pogodbenice ratificirajo ali odobrijo ta sporazum v skladu s svojimi ustavnimi pravili.
Sporazum se deponira pri generalnem sekretariatu Sveta Evropskih skupnosti, ki pošlje overjene kopije vsem pogodbenicam.
Listine o ratifikaciji ali odobritvi se deponirajo pri generalnem sekretariatu Sveta Evropskih skupnosti, ki o tem uradno obvesti vse druge pogodbenice.
3. Ta sporazum začne veljati na dan in pod pogoji, ki so določeni v Protokolu o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.(*2).
(*1) Člen 21 Protokola o prilagoditvi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru: “Določbe, sklicevanja, posebne prilagoditve, obdobja in datumi, ki se v Sporazumu EGP nanašajo na Lihtenštajn, se začnejo uporabljati v prilagojeni različici, kakor jo določa ta protokol, šele ko začne veljati Sporazum EGP, prilagojen s tem protokolom, za Lihtenštajn v skladu s členom 1(2) tega protokola.”
(*2) Člen 15 Protokola o prilagoditvi Sporazuma EGP: “Naslednje določbe Sporazuma EGP:
– člen 81(a), (b), (d), (e) in (f),
– člen 82,
– prvi in drugi pododstavek odstavka 2 Protokola 30,
– člen 1(1)(a), (b) in (c), člen 4(1), (3) in (4), prvi in drugi pododstavek člena 5(3) Protokola 31 in
– Protokol 32
začnejo veljati 1. januarja 1994.
PROTOKOLI
PROTOKOL 1
o horizontalnih prilagoditvah
Določbe aktov iz prilog k Sporazumu se uporabljajo v skladu s Sporazumom in tem protokolom, razen če ni drugače določeno v ustrezni prilogi. Posebne prilagoditve, ki so potrebne za posamične akte, so določene v prilogi, v kateri je zadevni akt naveden.
1. UVODNI DELI PRAVNIH AKTOV
Preambule navedenih aktov niso prilagojene za namene Sporazuma. Pomembne so, kolikor je v okviru Sporazuma potrebno, za pravilno razlago in uporabo določb, ki jih vsebujejo taki akti.
2. DOLOČBE O ODBORIH ES
Postopki, institucionalni dogovori ali druge določbe glede odborov ES, vsebovane v navedenih aktih, so obravnavani v členih 81, 100 in 101 Sporazuma in Protokola 31.
3. DOLOČBE O PRIPRAVI POSTOPKOV ZA PRILAGODITEV/SPREMEMBO AKTOV SKUPNOSTI
Kadar so v navedenem aktu predvideni postopki ES za njegovo prilagoditev, razširitev ali spremembo ali za razvoj novih politik, pobud ali aktov Skupnosti, se uporabijo ustrezni postopki odločanja, predvideni v Sporazumu.
4. IZMENJAVA INFORMACIJ IN NOTIFIKACIJSKI POSTOPKI
(a) Kadar mora država članica ES predložiti informacijo Komisiji ES, država Efte predloži tako informacijo Nadzornemu organu EFTA in Stalnemu odboru držav Efte. Enako velja, kadar morajo prenos informacij izvesti pristojni organi. Komisija ES in Nadzorni organ EFTA si izmenjata informacije, ki sta jih prejela od držav članic ES ali od držav Efte ali od pristojnih organov.
(b) Kadar mora država članica ES predložiti informacije eni ali več drugim državam članicam ES, predloži te informacije tudi Komisiji ES, ki jih posreduje Stalnemu odboru za distribucijo državam Efte.
Država Efte predloži ustrezne informacije eni ali več drugim državam Efte in Stalnemu odboru, ki jih posreduje Komisiji ES za distribucijo državam članicam ES. Enako velja, kadar morajo informacije predložiti pristojni organi.
(c) Na področjih, na katerih se zaradi nujnosti zahteva hiter prenos informacij, se uporabljajo ustrezne sektorske rešitve, ki predvidevajo neposredno izmenjavo informacij.
(d) Funkcije Komisije ES v zvezi s postopki preverjanja ali odobritve, informiranja, obveščanja ali posvetovanja ter podobnimi zadevami se za države Efte izvajajo v skladu s postopki, ki jih uvedejo med seboj. To ne vpliva na odstavke 2, 3 in 7. Komisija ES in Nadzorni organ EFTA oziroma Stalni odbor si izmenjata vse informacije v zvezi s temi zadevami. Kakršen koli problem, ki bi nastal v zvezi s tem, se lahko predloži Skupnemu odboru EGP.
5. PRESOJA IN POSTOPKI POROČANJA
Kadar mora Komisija ES ali drug organ ES v skladu z navedenim aktom pripraviti poročilo, oceno ali kaj podobnega, Nadzorni organ EFTA oziroma Stalni odbor sočasno pripravi ustrezno poročilo, oceno ali podobno za države Efte, razen če ni dogovorjeno drugače. Komisija ES in Nadzorni organ EFTA oziroma Stalni odbor se medsebojno posvetujeta in izmenjata informacije med pripravo svojih poročil, katerih kopije se pošljejo Skupnemu odboru EGP.
6. OBJAVA INFORMACIJ
(a) Kadar mora v skladu z navedenim aktom neka država članica ES objaviti določene informacije o dejstvih, postopkih in podobnem, morajo glede na Sporazum tudi države Efte objaviti pomembne informacije na ustrezen način.
(b) Kadar je v skladu z navedenim aktom v Uradnem listu Evropskih skupnosti treba objaviti dejstva, postopke, poročila in podobno, se ustrezne informacije glede držav Efte objavijo v posebnem sklopu EGP.(*1)
7. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
Dodeljene pravice in naložene obveznosti držav članic ES ali njihovih oseb javnega prava, podjetij ali posameznikov v medsebojnih povezavah se razumejo kot dodeljene ali naložene pogodbenicam, pri čemer za pogodbenice štejejo, glede na okoliščine, njihovi pristojni organi, osebe javnega prava, podjetja ali posamezniki.
8. SKLICEVANJA NA OZEMLJA
Kadar koli navedeni akti vsebujejo sklicevanja na ozemlje »Skupnosti« ali »skupnega trga«, se ta za namene Sporazuma razumejo kot sklicevanja na ozemlja pogodbenic, kakor je opredeljeno v členu 126 Sporazuma.
9. SKLICEVANJA NA DRŽAVLJANE DRŽAV ČLANIC ES
Kadar koli navedeni akti vsebujejo sklicevanja na državljane držav članic ES, se ta za namene Sporazuma razumejo kot sklicevanja na državljane držav Efte.
10. SKLICEVANJA NA JEZIKE
Kadar navedeni akt dodeljuje državam članicam ES ali njihovim javnim subjektom, podjetjem ali posameznikom pravice ali nalaga obveznosti glede uporabe katerega od jezikov Evropskih skupnosti, se za ustrezne pravice in obveznosti glede uporabe katerega od uradnih jezikov vseh pogodbenic razume, da so dodeljene ali naložene pogodbenicam, njihovim pristojnim organom, osebam javnega prava, podjetjem ali posameznikom.
11. ZAČETEK VELJAVNOSTI IN UVELJAVITEV PRAVNIH AKTOV
Določbe o uveljavitvi ali izvajanju aktov iz prilog k Sporazumu za namene Sporazuma niso pomembne. Roki in datumi, ko naj bi države Efte uveljavile in izvajale navedene akte, izhajajo iz datuma začetka veljavnosti Sporazuma, pa tudi iz določb o prehodnih ureditvah.
12. NASLOVNIKI PRAVNIH AKTOV SKUPNOSTI
Določbe, ki navajajo, da je posamezni akt Skupnosti naslovljen na države članice Skupnosti, niso pomembne za namene Sporazuma.
(*1) Kazalo sklopa EGP naj bi vsebovalo tudi sklicevanje, kje se zadevna informacija glede ES in njenih držav članic lahko najde.
PROTOKOL 2
Glej: Sklep Skupnega odbora EGP št. 140/2001 z dne 23. novembra 2001 (UL L 22, 24. 1. 2002, str. 34).
PROTOKOL 3
Glej: Sklep Skupnega odbora EGP št. 140/2001 z dne 23. novembra 2001 (UL L 22, 24. 1. 2002, str. 34).
PROTOKOL 4
Glej: Sklep Skupnega odbora EGP št. 71/96 z dne 22. novembra 1996 (UL L 21, 23. 1. 1997, str. 12).
PROTOKOL 5
o carinah fiskalne narave (Lihtenštajn)
1. Brez poseganja v odstavek 2 tega protokola lahko Lihtenštajn začasno ohrani carine fiskalne narave za izdelke, ki se uvrščajo v tarifne številke, navedene v priloženi preglednici, pri čemer upošteva pogoje iz člena 14 Sporazuma. Glede tarifnih številk 0901 in ex 2101 se te carine odpravijo najpozneje 31. decembra 1996.
2. Kadar se izdelava izdelka podobne vrste, kakor so tisti iz preglednice, začne v Lihtenštajnu, je treba carine fiskalne narave za tak izdelek odpraviti.
3. Skupni odbor EGP pregleda stanje pred koncem leta 1996.
PREGLEDNICA
+--------------------+------------------------------------------------------+
|Tarifna št. |Poimenovanje blaga |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|0901 |Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; |
| |lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo |
| |kakršen koli odstotek kave (za prehodno obdobje štirih|
| |let) |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 2101 |Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na|
| |osnovi ekstraktov, esenc in koncentratov (za prehodno |
| |obdobje štirih let) |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|2707. 1212/1990 |Mineralna olja in izdelki njihove destilacije |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|2709. 0010/0090 | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|2710. 0011/0029 | |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|2711. 1110/2990 |Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex vsa tarifna |Izdelki, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo |
|poglavja | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8407 |Batni motorji z notranjim izgorevanjem, na vžig s |
| |svečkami z izmeničnim ali vrtilnim gibanjem bata za |
| |motorna vozila iz tarifnih št. 8702.9010, |
| |8703.1000/2420, 9010/9030, 8704.3120, 9010/9020 |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8408 |Batni motorji z notranjim izgorevanjem, na vžig s |
| |kompresijo (dizelski ali poldizelski motorji) za |
| |motorna vozila iz tarifnih št. 8702.1010, 8703.1000, |
| |3100/3320, 8704.2110/2120 |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8409 |Deli, ki so primerni izključno ali pretežno za motorje|
| |iz tarifne št. 8407 ali 8408: |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
| |– bloki valjev in glave valjev za motorna vozila iz |
| |tarifnih št. 8702.1010, 9010, 8703.1000/2420, |
| |3100/3320, 8704.2110/2120, 3110/3120 |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8702 |Motorna vozila za javni prevoz potnikov, masa |
| |posameznega vozila ne presega 1600 kg |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8703 |Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana |
| |predvsem za prevoz ljudi (razen tistih iz tarifne št. |
| |8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani |
| |prevoz ljudi in blaga ter dirkalnimi avtomobili |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8704 |Motorna vozila za prevoz blaga, masa posameznega |
| |vozila ne presega 1600 kg |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8706 |Šasije z vdelanimi motorji za motorna vozila tarifnih |
| |št. 8702.1010, 9010, 8703.1000/9030, 8704.2110/2120, |
| |3110/3120, 9010/9020 |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8707 |Karoserije (vključno s kabinami) za motorna vozila iz |
| |tarifnih št. 8702.1010, 9010, 8703.1000/9030, |
| |8704.2110/2120, 3110/3120, 9010/9020 |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|ex 8708 |Deli in pribor za motorna vozila iz tarifnih št. |
| |7802.1010, 9010, 8703.1000/9030, 8704.2110/2120, |
| |3110/3120, 9010/9020: |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|1000 |– odbijači in njihovi deli |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|2290 |– drugi deli in pribor karoserije (tudi za kabine), |
| |razen za tiste iz tarifne št. 8708.1000/2010, brez |
| |prtljažnikov, registrskih tablic in prtljažnikov za |
| |smuči; |
| |zavore in servo zavore ter njihovi deli |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|3100 |– montirane zavorne obloge na nosilcu |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|3990 |– razen rezervoarjev za stisnjeni zrak za zavore |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|4090 |– menjalniki |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|5090 |– pogonske gredi z diferencialom, z drugimi |
| |transmisijskimi komponentami ali brez njih |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|6090 |– gredi (razen pogonskih) in njihovi deli |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|7090 |– kolesa, njihovi deli in pribor, brez platišč in |
| |delov platišča, površinsko neobdelanih, ter platišča |
| |koles in njihovih delov, nedokončana ali grobo |
| |obdelana |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|9299 |– izpušni lonci in izpušne cevi, razen navadnih |
| |izpušnih loncev s stranskimi cevmi, ki niso daljše od |
| |15 cm |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|9390 |– vklopno-izklopne sklopke in njihovi deli |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|9490 |– volani, krmilni drogovi in krmilni mehanizmi |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
|9999 |– drugo, brez volanskih prevlek |
| | |
+--------------------+------------------------------------------------------+
PROTOKOL 6
o obveznih rezervah, ki jih oblikuje Lihtenštajn
Lihtenštajn lahko vzpostavi sistem oblikovanja obveznih rezerv za tiste izdelke, ki so v času velikega pomanjkanja v dobavah nujni za preživetje prebivalcev ter katerih proizvodnja je v Lihtenštajnu nezadostna ali je ni, poleg tega pa njihove značilnosti in vrsta omogočajo oblikovanje rezerv.
Lihtenštajn uporablja ta sistem tako, da ne povzroča neposredne ali posredne diskriminacije med izdelki, uvoženimi iz drugih pogodbenic, in podobnimi ali nadomestnimi nacionalnimi izdelki.
PROTOKOL 7
o količinskih omejitvah, ki jih lahko ohrani Islandija
Islandija lahko ne glede na člen 11 Sporazuma ohrani količinske omejitve za izdelke, navedene spodaj:
-----------------------------------------------------------------------------
Islandska
tarifna št. Poimenovanje
-----------------------------------------------------------------------------
96.03 Metle, ščetke (vključno ščetke, ki so del strojev, aparatov ali
vozil), mehanične priprave za čiščenje podov, ki se držijo v roki,
brez motorja, omela in pernata omela; pripravljeni šopi in snopi za
izdelavo metel ali ščetk; soboslikarski vložki in valji;
brisalniki za pod(razen brisalnikov z valjem):
– Zobne ščetke, čopiči za britje, ščetke za lase, ščetke za nohte,
ščetke za trepalnice in druge toaletne ščetke za osebno nego,
vključno ščetke, ki so del aparatov:
96.03 29 – – Drugo:
96.03 29 01 – – – Ščetke s podlago iz plastične mase
96.03 29 09 – – – Drugo
-----------------------------------------------------------------------------
PROTOKOL 8
o državnih monopolih
1. Člen 16 Sporazuma se uporablja najpozneje od 1. januarja 1995 pri naslednjih državnih monopolih tržne narave:
– avstrijskem monopolu na sol,
– islandskem monopolu na umetna gnojila,
– monopolih Lihtenštajna na sol in smodnik.
2. Člen 16 se uporablja tudi za vino (tarifna št. HS 22.04).
PROTOKOL 9
o trgovini z ribami in drugimi morskimi proizvodi
Člen 1
1. Brez poseganja v določbe iz Dodatka 1 države Efte ob začetku veljavnosti Sporazuma odpravijo carine pri uvozu in dajatve z enakim učinkom za proizvode, navedene v preglednici 1 Dodatka 2.
2. Brez poseganja v določbe iz Dodatka 1 države Efte ne uporabljajo nobenih količinskih omejitev pri uvozu ali ukrepov z enakim učinkom za proizvode, navedene v preglednici 1 Dodatka 2. V tej zvezi se uporabljajo določbe člena 13 Sporazuma.
Člen 2
1. Skupnost ob začetku veljavnosti Sporazuma odpravi carine pri uvozu in dajatve z enakim učinkom za proizvode, navedene v preglednici II Dodatka 2.
2. Skupnost postopno znižuje carine za proizvode, navedene v preglednici III Dodatka 2, v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
(a) 1. januarja 1993 se vsaka dajatev zniža na 86% osnovne dajatve;
(b) vsaka osnovna dajatev se še štirikrat zniža za 14%, in sicer 1. januarja 1994, 1. januarja 1995, 1. januarja 1996 in 1. januarja 1997.
3. Osnovne dajatve, od katerih se odštevajo zaporedna znižanja, predvidena v odstavku 2, so za vsak proizvod tiste dajatve, za katere je Skupnost pogodbeno zavezana po Splošnem sporazumu o carinah in trgovini, ali, kadar dajatev ni pogodbeno zavezana, avtonomna dajatev na dan 1. januarja 1992. Če se po 1. januarju 1992 zaradi rezultatov večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga začnejo uporabljati kakršna koli tarifna znižanja, se tako znižane dajatve uporabijo kot osnovne dajatve.
Kadar obstajajo za nekatere proizvode v okviru dvostranskih sporazumov med Skupnostjo in posameznim državami Efte znižane dajatve, se te štejejo kot osnovne dajatve za vsako od zadevnih držav Efte.
4. Stopnje dajatev, izračunane v skladu z odstavkoma 2 in 3, se uporabijo tako, da se zaokrožijo navzdol na prvo decimalno mesto, tako da se drugo decimalno mesto izbriše.
5. Skupnost za proizvode, navedene v Dodatku 2, ne uporablja količinskih omejitev pri uvozu ali ukrepov z enakim učinkom. V tej zvezi se uporabljajo določbe člena 13 Sporazuma.
Člen 3
Določbe členov 1 in 2 se uporabljajo za proizvode s poreklom iz pogodbenic. Pravila o poreklu blaga so določena v Protokolu 4 Sporazuma.
Člen 4
1. Pomoč, ki se dodeli ribiškemu sektorju prek državnih virov in ki izkrivlja konkurenco, se odpravi.
2. Zakonodaja, ki se nanaša na tržno ureditev ribiškega sektorja, se prilagodi, tako da ne izkrivlja konkurence.
3. Pogodbenice si prizadevajo zagotoviti take pogoje konkurence, ki bodo omogočili drugim pogodbenicam, da se vzdržijo uporabe protidampinških ukrepov in izravnalnih dajatev.
Člen 5
Pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi, da imajo ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo druge pogodbenice, enak dostop do pristanišč in prvostopenjskih objektov za trženje, skupaj z vso povezano opremo in tehničnimi napravami, kakor njihove ladje.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pogodbenica lahko zavrne iztovor rib iz staleža rib v skupnem interesu, če obstajajo velika nesoglasja glede upravljanja tega staleža.
Člen 6
Če pogodbenice niso zadovoljne s potrebnimi spremembami zakonodaje, izvedenimi ob začetku veljavnosti Sporazuma, se vsaka sporna zadeva lahko predloži Skupnemu odboru EGP. Če dogovor ni dosežen, se smiselno uporabljajo določbe člena 114 Sporazuma.
Člen 7
Določbe sporazumov, navedenih v Dodatku 3, prevladajo nad določbami tega protokola, kolikor zadevnim državam Efte priznavajo ugodnejše trgovinske režime kakor ta protokol.
DODATEK 1
Člen 1
Finska lahko začasno ohrani sedanji režim za proizvode, navedene v nadaljevanju. Finska predloži določen časovni razpored za odpravo navedenih izjem najpozneje 31. decembra 1992.
+-----------+---------------------------------------------------------------+
|Tarifna |Poimenovanje blaga |
|št. HS | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
|ex 0302 |Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega |
| |ribjega mesa iz tarifne št. 0304: |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Losos |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Baltski sledi |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
|ex 0303 |Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa |
| |iz tarifne št. 0304: |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Losos |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Baltski sledi |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
|ex 0304 |Ribji fileti in drugo ribje meso (mleto ali nemleto), sveže, |
| |ohlajeno ali zamrznjeno |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Sveži ali ohlajeni fileti lososa |
| | |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
| |– Sveži ali ohlajeni fileti baltskega sleda |
| |(Izraz »filet« pomeni tudi filete, pri katerih sta obe polovici|
| |združeni, na primer na hrbtu ali trebuhu.) |
+-----------+---------------------------------------------------------------+
Člen 2
1. Lihtenštajn lahko ohrani carine pri uvozu spodaj navedenih proizvodov.
+-------------+-------------------------------------------------------------+
|Tarifna št. |Poimenovanje blaga |
|HS | |
+-------------+-------------------------------------------------------------+
|ex 0301 do |Ribe, razen ex 0304 zamrznjenih filetov, ki niso morske |
|0305 |ribe, jegulje in losos |
| | |
+-------------+-------------------------------------------------------------+
Ta ureditev se preuči pred 1. januarjem 1993.
2. Brez poseganja v možno trgovanje, ki izhaja iz večstranskih trgovinskih pogajanj urugvajskega kroga, Lihtenštajn v okviru svoje kmetijske politike lahko ohrani spremenljive dajatve za naslednje ribe in druge morske proizvode.
+--------------+------------------------------------------------------------+
|Tarifna št. HS|Poimenovanje blaga |
+--------------+------------------------------------------------------------+
|ex poglavje 15|Masti in olja za prehrano ljudi |
| | |
|ex poglavje 23|Krma za živali |
+--------------+------------------------------------------------------------+
Člen 3
1. Do 31. decembra 1993 Švedska lahko uporablja količinske omejitve pri uvozu naslednjih izdelkov, v kolikor so nujne, da se izogne resnim motnjam na švedskem trgu.
+------------+--------------------------------------------------------------+
|Tarifna št. |Poimenovanje blaga |
|HS | |
+------------+--------------------------------------------------------------+
|ex 0302 |Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega |
| |ribjega mesa iztarifne št. 0304: |
| | |
| |– Sledi |
| | |
| |– Polenovka |
+------------+--------------------------------------------------------------+
2. Dokler Finska začasno ohranja veljavni režim za baltske slede, Švedska lahko uporablja količinske omejitve pri uvozu navedenega proizvoda s poreklom is Finske.
DODATEK 2
PREGLEDNICA I
+---------+------------------------------------------------------------------+
|Tarifna |Poimenovanje blaga |
|št. HS | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0208 |Drugo meso in drugi užitni mesni klavnični odpadki, sveže, |
| |ohlajeno ali zamrznejo: |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 0208 |– Drugo: |
|90 | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
| |– – Kitov |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|Poglavje |Ribe in raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji |
|3 | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1504 |Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, |
| |prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1516 |Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove |
| |frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, |
| |reesterificirani ali elaidinizirani, rafinirani ali nerafinirani, |
| |toda nadalje nepredelani: |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 1516 |– Živalske masti in olja in njihove frakcije: |
|10 | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
| |– – V celoti pridobljene iz rib ali morskih sesalcev |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1603 |Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih |
| |vodnih nevretenčarjev: |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 1603 |– Ekstrakti in sokovi iz mesa kitov, rib ali rakov, mehkužcev ali |
|00 |drugih vodnih nevretenčarjev |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1604 |Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar ali kaviarjevi |
| |nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1605 |Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali |
| |konzervirani |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|2301 |Moka, zdrob in peleti iz mesa ali mesnih klavničnih odpadkov, rib |
| |ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev, |
| |neustreznih za prehrano; ocvirki: |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 2301 |– Moka, zdrob in peleti iz mesa ali mesnih klavničnih odpadkov; |
|10 |ocvirki: |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
| |– – Zdrob iz mesa kitov |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 230120|– Moka, zdrob in peleti iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih |
| |vodnih nevretenčarjev |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|2309 |Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali: |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|ex 2309 |– Drugo |
|90 | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
| |– – Topljiva hrana za ribe |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
PREGLEDNICA II
+----------+----------------------------------------------------------------+
|Tarifna |Poimenovanje blaga |
|oznaka KN | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0302 50 |Trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) in ribe|
|0302 69 |vrste Boreogadus saida, sveže, ohlajene ali zamrznjene, tudi|
|35 |fileti, sveži ali zamrznjeni |
|0303 60 | |
|0303 79 | |
|41 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0302 62 |Vahnja (Melanogrammus aeglefinus), sveža, ohlajena ali|
|00 |zamrznjena, tudi fileti, sveži ali ohlajeni |
|0303 72 | |
|00 | |
|ex 0304 | |
|10 39 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0302 63 |Saj (Pollachius virens) svež, ohlajen ali zamrznjen, tudi|
|00 |fileti, sveži ali ohlajeni |
|0303 73 | |
|00 | |
|ex 0304 | |
|10 39 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0302 21 |Morski zmaj ali grenlandska morska plošča (Reinhardtius|
|10 |hippoglossoides) in atlantski morski list (Hippoglossus|
|0302 21 |hippoglossus), svež, ohlajen ali zamrznjen, tudi fileti, sveži|
|30 |ali ohlajeni |
|0303 31 | |
|10 | |
|0303 31 | |
|30 | |
|ex 0304 | |
|10 39 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0305 62 |Trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) in ribe|
|00 |vrste Boreogadus saida, soljene, toda ne sušene ali prekajene,|
|0305 69 |ter te ribe v slanici |
|10 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0305 51 |Trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) in ribe|
|10 |vrste Boreogadus saida, sušene, nesoljene |
|0305 59 | |
|11 | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0305 30 |Fileti trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus) in|
|11 |ribe vrste Boreogadus saida, sušeni, soljeni ali v slanici, toda|
|0305 30 |ne prekajeni |
|19 | |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|0305 30 |Drugi fileti, sušeni, soljeni ali v slanici, toda ne prekajeni |
|90 | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|1604 19 |Drugi fileti, surovi, samo prekriti s testom ali krušnimi |
|91 |drobtinami, predhodno ocvrti v olju ali neocvrti, globoko |
| |zamrznjeni |
| | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
|1604 30 |Kaviarjevi nadomestki |
|90 | |
+----------+----------------------------------------------------------------+
PREGLEDNICA III
Za vsako od naslednjih tarifnih številk koncesije, ki jih podeli
Skupnost, ne vključujejo nobenega proizvoda iz preglednice II ali dodatka
k preglednici III.
+---------+------------------------------------------------------------------+
|Tarifna |Poimenovanje blaga |
|oznaka KN| |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0301 |Žive ribe |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0302 |Ribe, sveže ali ohlajene, razen ribjih filetov in drugega ribjega |
| |mesa iz tarifne št. 0304 |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0303 |Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz |
| |tarifne št. 0304 |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0304 |Ribji fileti in drugo ribje meso (mleto ali nemleto), sveže, |
| |ohlajeno ali zamrznjeno |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0305 |Ribe, sušene, soljene ali v slanici; termicno obdelane ali ne pred|
| |ali med procesom prekajevanja; ribja moka, zdrob in peleti, |
| |primerni za cloveško prehrano |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0306 |Raki v oklepu ali brez oklepa, živi, sveži, ohlajeni, zamrznjeni, |
| |sušeni, soljeni ali v slanici; raki, v oklepu, kuhani v sopari ali|
| |vodi, ohlajeni, zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici ali |
| |ne; moka, zdrob ali peleti iz rakov, primerni za človeško prehrano|
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|0307 |Mehkužci, v lupini ali brez lupine, živi, sveži, ohlajeni, |
| |zamrznjeni, sušeni, nasoljeni ali v slanici; vodni nevretenčarji, |
| |razen rakov in mehkužcev, živi, sveži, ohlajeni, sušeni, soljeni |
| |ali v slanici; moka, zdrob in peleti vodnih mehkužcev, primerni za|
| |človeško prehrano |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1604 |Pripravljene ali konzervirane ribe; kaviar ali kaviarjevi |
| |nadomestki, pripravljeni iz ribjih jajčec |
| | |
+---------+------------------------------------------------------------------+
|1605 |Raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji, pripravljeni ali |
| |konzervirani |
+---------+------------------------------------------------------------------+
Priloga k preglednici III
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|Tarifna oznaka |Poimenovanje blaga |
|KN | |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
| |
|(a) Losos: pacifiški losos (Oncorhynchus spp.), atlantski losos (Salmo |
|salar) in donavski losos (Hucho hucho) |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0301 99 11 |živ |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0302 12 00 |svež ali ohlajen |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0303 10 00 |zamrznjen pacifiški |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0303 22 00 |zamrznjen atlantski in donavski |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 10 13 |sveži ali ohlajeni fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 20 13 |zamrznjeni fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 90 97 |drugo zamrznjeno meso lososa |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 30 30 |fileti, soljeni ali v slanici, ne prekajeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 41 00 |prekajen, tudi fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 69 50 |soljen ali v slanici, vendar ne sušen ali prekajen |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 11 00 |v kosu ali koščkih, pripravljen ali konzerviran |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 20 10 |drugače pripravljen ali konzerviran |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
| |
|(b) Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii) |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0302 40 90 |sveži ali ohlajeni, od 16.6 do 14.2 |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0302 70 00 |jetra in ikre, sveži ali ohlajeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0303 50 90 |zamrznjeni, od 16.6 do 14.2 |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0303 80 00 |jetra in ikre, zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 10 39 |sveži fileti sleda |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 10 93 |sveže zaklopnice, od 16.6 do 14.2 |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 10 98 |drugo sveže meso sleda |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 20 75 |zamrznjeni fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 90 25 |drugo zamrznjeno meso sleda, od 16.6 do 14.2 |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0305 20 00 |jetra in ikre sleda, sušeni, prekajeni, soljeni ali v |
| |slanici |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 42 00 |prekajeni, tudi fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 59 30 |sušeni, soljeni ali ne, toda ne prekajeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 61 00 |soljeni ali v slanici, toda ne sušeni ali prekajeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 12 10 |fileti, surovi, samo prekriti s testom ali krušnimi |
| |drobtinami, predhodno ocvrti v olju ali neocvrti, globoko |
| |zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 12 90 |pripravljeni ali konzervirani sledi, v kosu ali koščkih, |
| |toda ne mleti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 1604 20 90 |drugače pripravljeni ali konzervirani sledi |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
|(c) Skuša (Scomber scombrus, Scomber australasicus, Scomber japonicus) |
| |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0302 64 90 |sveža ali ohlajena, od 16.6 do 14.2 |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0303 74 19 |zamrznjena, od 16.6 do 14.2 (S. scombrus, S. japonicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0303 74 90 |zamrznjena, od 16.6 do 14.2 (S. australasicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 10 39 |sveži fileti skuše |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0304 20 51 |zamrznjeni fileti (S. australasicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 20 53 |zamrznjeni fileti (S. scombrus, S. japonicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0304 90 97 |drugo zamrznjeno meso skuše |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0305 49 30 |prekajena, tudi fileti |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 10 10 |v kosu ali koščkih, pripravljena ali konzervirana (S. |
| |scombrus, S. japonicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1604 15 90 |v kosu ali koščkih, pripravljena ali konzervirana (S. |
| |australasicus) |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 1604 20 90 |drugače pripravljena ali konzervirana skuša |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
|(d) Raki in kozice |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 13 10 |iz družine Pandalidae, zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 13 30 |iz rodu Crangon, zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 13 90 |drugi raki in kozice, zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 23 10 |iz družine Pandalidae, ne zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 23 31 |iz rodu Crangon, sveži, ohlajeni ali kuhani v sopari ali |
| |vodi |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 23 39 |drugi raki iz rodu Crangon |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 23 90 |drugi raki in kozice, ne zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|1605 20 00 |pripravljeni ali konzervirani |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
|(e) Grebenasta pokrovača (Pecten maximus) |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 0307 21 00 |živa, sveža ali ohlajena |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0307 29 10 |zamrznjena |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 1605 90 10 |pripravljena ali konzervirana |
+----------------------------------------------------------------------------+
| |
|(f) Škampi (Nephrops norvegicus) |
| |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 19 30 |zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|0306 29 30 |ne zamrznjeni |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
|ex 1605 40 00 |pripravljeni ali konzervirani |
+----------------+-----------------------------------------------------------+
DODATEK 3
Sporazumi med Skupnostjo in posameznimi državami Efte iz člena 7:
– Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Švedsko, podpisan 22. julija 1972, ter poznejša izmenjava pisem v zvezi s kmetijstvom in ribištvom, podpisana 14. julija 1986;
– Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško, podpisan 14. maja 1973, ter poznejša izmenjava pisem v zvezi s kmetijstvom in ribištvom, podpisana 14. julija 1986;
– člen 1 Protokola št. 6 Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Islandijo, podpisanega 22. julija 1972.
PROTOKOL 10
o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Opredelitve
V tem protokolu:
(a) »pregledi« pomenijo postopek, sestavljen iz fizičnega pregleda, vključno z vizualnim pregledom, prevoznega sredstva in/ali samega blaga, ki ga opravlja carina ali kateri koli drug nadzorni oddelek, da preveri, ali je narava, poreklo, količina ali vrednost blaga skladna s podatki, navedenimi v predloženih dokumentih;
(b) »formalnosti« pomenijo vsako formalnost, ki jo subjektom naloži uprava, sestavljena pa je iz predložitve ali pregleda dokumentov in potrdil, ki spremljajo blago, ali drugih podatkov, ne glede na njihovo obliko ali sredstvo, o blagu ali prevoznem sredstvu.
Člen 2
Področje veljave
1. Brez poseganja v posebne določbe, ki veljajo skladno s sporazumi, sklenjenimi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami Efte, se ta protokol uporablja za preglede in formalnosti pri prevozu blaga, ki mora prečkati mejo med državo Efte in Skupnostjo ter med državami Efte.
2. Ta protokol se ne uporablja za preglede ali formalnosti:
– v zvezi z ladjami in zrakoplovi kot prevoznimi sredstvi; uporablja pa se za vozila in blago, ki se prevažajo z navedenimi prevoznimi sredstvi;
– ki se zahtevajo za izdajo zdravstvenih potrdil ali fitopatoloških potrdil v državi porekla ali izvora blaga.
POGLAVJE II
POSTOPKI
Člen 3
Naključna preverjanja in formalnosti
1. Če ni izrecno drugače določeno v tem protokolu, pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:
– se različni pregledi in formalnosti, predvideni v členu 2(1), opravijo v čim krajšem potrebnem času in po možnosti na enem kraju;
– se pregledi, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah, opravljajo z naključnimi preverjanji.
2. Za izvajanje druge alinee odstavka 1 je podlaga za opravljanje naključnih preverjanj skupno število pošiljk, ki se prepeljejo čez mejni prehod in predložijo carinskemu uradu ali organu pregleda v danem obdobju, in ne skupna količina blaga, ki sestavlja posamezno pošiljko.
3. Pogodbenice na odhodnem in namembnem kraju blaga omogočajo uporabo poenostavljenih postopkov ter tehnik obdelave in prenosa podatkov za izvoz, tranzit in uvoz blaga.
4. Pogodbenice si prizadevajo razporediti carinske urade, vključno s tistimi v notranjosti njihovega ozemlja, na način, ki najbolje ustreza zahtevam gospodarskih subjektov.
Člen 4
Veterinarska pravila
Na področjih, povezanih z zdravstvenim varstvom ljudi in živali ter zaščito živali, o izvajanju načel iz členov 3, 7 in 13 ter pravil za urejanje dajatev, ki se zaračunavajo za opravljene formalnosti in preglede, odloča Skupni odbor EGP v skladu s členom 93(2) Sporazuma.
Člen 5
Fitopatološka pravila
1. Fitopatološki pregledi pri uvozu se razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah opravljajo samo z naključnimi preverjanji in pregledovanjem vzorcev. Taki pregledi se opravljajo bodisi na namembnem kraju blaga bodisi na drugem kraju, ki se določi znotraj zadevnih ozemelj, pod pogojem, da to na pot blaga vpliva v najmanjšem možnem obsegu.
2. Pravila, ki urejajo preverjanje istovetnosti pri uvozu blaga, za katero velja zakonodaja o zdravstvenem varstvu rastlin, sprejme Skupni odbor EGP v skladu s členom 93(2) Sporazuma. O ukrepih v zvezi s pristojbinami, ki se zaračunavajo za fitopatološke formalnosti in preglede, odloča Skupni odbor EGP v skladu s členom 93(2) Sporazuma.
3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata samo za blago, ki se proizvaja v Skupnosti ali v državi Efte, razen če blago po svoji naravi ne ogroža zdravja rastlin ali če se ob vstopu na ozemlje posameznih pogodbenic opravi fitopatološki pregled blaga in se pri tem ugotovi, da blago izpolnjuje fitopatološke zahteve, ki so določene v zakonodaji pogodbenic.
4. Če pogodbenica meni, da obstaja neposredna nevarnost vnosa škodljivih organizmov na njeno ozemlje ali njihove razširitve na njenem ozemlju, lahko sprejme takšne začasne ukrepe, kakršni so potrebni za zavarovanje pred nevarnostjo. Pogodbenice se takoj med seboj obvestijo o sprejetih ukrepih in o razlogih, zaradi katerih so ukrepi potrebni.
Člen 6
Prenos pooblastil
Pogodbenice poskrbijo, da lahko ena od drugih zastopanih služb, po možnosti carinska služba, z izrecnim prenosom pooblastil s strani pristojnih organov in v njihovem imenu izvaja preglede, za katere so navedeni organi odgovorni, in, če se takšni pregledi nanašajo na zahtevo po predložitvi potrebnih dokumentov, preverja njihovo veljavnost in verodostojnost ter preverja istovetnost blaga, ki je prijavljeno v takšnih dokumentih. V navedenem primeru zadevni organi zagotovijo, da so na razpolago sredstva, ki se zahtevajo za opravljanje takšnih preverjanj.
Člen 7
Priznavanje pregledov in dokumentov
Za izvajanje tega protokola in brez poseganja v možnost opravljanja naključnih preverjanj priznajo pogodbenice, kadar se blago uvaža ali da v tranzit, preglede, ki so jih opravili pristojni organi drugih pogodbenic, in dokumente, ki so jih ti organi pripravili in potrjujejo, da blago izpolnjuje pravne zahteve države uvoznice ali enakovredne zahteve države izvoznice.
Člen 8
Delovni čas mejnih točk
1. Če obseg prometa to opravičuje, pogodbenice poskrbijo, da:
(a) so mejne točke odprte, razen v primeru prepovedi prometa, za:
– prehod meja štiriindvajset ur na dan z ustreznimi pregledi in formalnostmi za blago, dano v carinski tranzitni postopek, njihova prevozna sredstva in vozila, ki potujejo prazna, razen če je potrebno preverjanje na meji zaradi preprečevanja širjenja bolezni ali za zaščito živali;
– opravljanje pregledov in formalnosti v zvezi z gibanjem prevoznih sredstev in blaga, ki ni v carinskem tranzitnem postopku, od ponedeljka do petka nepretrgano vsaj deset ur, ob sobotah pa nepretrgano vsaj šest ur, razen če ti dnevi niso državni prazniki;
(b) se za vozila in blago, ki se prevažajo v zračnem prometu, čas iz druge alinee pododstavka (a) prilagodi tako, da se izpolnijo dejanske potrebe in se čas v ta namen po potrebi razdeli ali podaljša.
2. Če splošno usklajevanje časa iz druge alinee pododstavka 1(a) in pododstavka 1(b) povzroča težave za veterinarske službe, pogodbenice poskrbijo, da je v navedenem času na voljo veterinarski strokovnjak, vendar pod pogojem, da prevoznik vsaj dvanajst ur prej da obvestilo; pri prevozu živih živali pa se lahko rok za takšno obvestilo podaljša na osemnajst ur.
3. Če je več mejnih točk v neposredni bližini ene same obmejne cone, se lahko zadevne pogodbenice sporazumejo o izvzetju nekaterih takšnih točk iz odstavka 1, če se lahko na drugih mejnih točkah v navedeni coni blago in vozila carinijo v skladu z navedenim odstavkom.
4. Na mejnih točkah, v carinskih uradih in službah iz odstavka 1 ter pod pogoji, ki jih določijo pogodbenice, pristojni organi na izrecno prošnjo, vloženo med delovnim časom in iz utemeljenih razlogov, predvidijo preglede in formalnosti izjemoma zunaj delovnega časa, če, kadar je to primerno, za takšne opravljene storitve prejmejo plačilo.
Člen 9
Hitri pasovi
Pogodbenice si prizadevajo, da bi na mejnih točkah, na katerih je to tehnično izvedljivo in to opravičuje obseg prometa, uvedle hitre pasove, ki so rezervirani za blago, dano v carinski tranzitni postopek, njihova prevozna sredstva, vozila, ki potujejo prazna, in vse vrste blaga, za katere se uporabljajo takšni pregledi in formalnosti, ki ne presegajo zahtevanih pregledov in formalnosti za blago, dano v tranzitni postopek.
POGLAVJE III
SODELOVANJE
Člen 10
Sodelovanje med organi
1. Da bi pogodbenice olajšale prehod meja, sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za razširitev sodelovanja na nacionalni in regionalni ali lokalni ravni med organi, odgovornimi za organizacijo pregledov, ter med različnimi oddelki, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh takšnih meja.
2. Vsaka pogodbenica poskrbi, če jo to zadeva, da lahko osebe, ki sodelujejo v trgovini, vključeni v ta protokol, hitro obvestijo pristojne organe o vseh težavah, s katerimi se srečujejo pri prehodu meja.
3. Sodelovanje iz odstavka 1 zajema zlasti:
(a) ureditev mejnih točk tako, da izpolnjujejo prometne zahteve;
(b) preoblikovanje mejnih uradov v urade preverjanja, ki so nameščeni eden poleg drugega, če je to mogoče;
(c) usklajevanje odgovornosti mejnih točk in uradov, ki so na obeh straneh meje;
(d) iskanje ustreznih rešitev za vse težave, o katerih se poroča.
4. Pogodbenice sodelujejo, da bi uskladile delovni čas različnih oddelkov, ki opravljajo preglede in formalnosti na obeh straneh meje.
Člen 11
Uradno obvestilo o novih pregledih in formalnostih
Če pogodbenica namerava uvesti nov pregled ali formalnost, o tem obvesti druge pogodbenice. Zadevna pogodbenica zagotovi, da ukrepi, ki so sprejeti zato, da bi olajšali prehod meja, z uporabo takih novih pregledov in formalnosti ne postanejo neučinkoviti.
Člen 12
Nemoteni pretok prometa
1. Pogodbenice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da čakalna doba, ki jo povzročajo različni pregledi in formalnosti, ne presega časa, ki se zahteva za njihovo ustrezno izvedbo. Zato organizirajo delovni čas oddelkov, ki so odgovorni za opravljanje pregledov in formalnosti, razpoložljivo osebje ter praktične postopke za obdelavo blaga in dokumentov, povezanih z opravljanjem pregledov in formalnosti, tako, da se zmanjša čakalna doba pri pretoku prometa na najmanjšo možno raven.
2. Pristojni organi pogodbenic, na katerih ozemlju se pojavijo resne motnje pri prevozu blaga, ki bi lahko ogrozile cilje poenostavljanja in pospeševanja prehoda meja, takoj obvestijo pristojne organe drugih pogodbenic, ki jih takšne motnje zadevajo.
3. Pristojni organi vsake zadevne pogodbenice takoj sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo čim bolj nemoten pretok prometa. O ukrepih obvestijo Skupni odbor EGP, ki se po potrebi sestane na izrednem zasedanju na zahtevo pogodbenice, da bi razpravljal o teh ukrepih.
Člen 13
Upravna pomoč
Pristojni organi pogodbenic med seboj smiselno sodelujejo v skladu z določbami Protokola 11, da bi zagotovili nemoteno delovanje trgovine med pogodbenicami in olajšali odkrivanje vsake nepravilnosti ali kršitve.
Člen 14
Posvetovalne skupine
1. Pristojni organi zadevnih pogodbenic lahko ustanovijo posvetovalno skupino, ki bi bila odgovorna za reševanje vprašanj praktične, tehnične ali organizacijske narave na regionalni ali lokalni ravni.
2. Takšne posvetovalne skupine se sestanejo, kadar koli je to potrebno, na zahtevo pristojnih organov pogodbenice. Pogodbenice redno obveščajo Skupni odbor EGP o posvetovanjih skupin, za katere so odgovorne.
POGLAVJE IV
KONČNE DOLOČBE
Člen 15
Plačilne olajšave
Pogodbenice poskrbijo, da se lahko vse vsote, ki se plačujejo za preglede in formalnosti, veljavne za trgovino, plačajo tudi z zajamčenimi ali certificiranimi mednarodnimi čeki, ki so izdani v valuti države, v kateri je treba takšne vsote plačati.
Člen 16
Razmerje do drugih sporazumov in nacionalne zakonodaje
Ta protokol ne preprečuje niti uporabe večjih olajšav, ki si jih med seboj odobrita dve ali več pogodbenic, niti pravice pogodbenic do uporabe lastne zakonodaje za preglede in formalnosti na svojih mejah, če to v nobenem primeru ne zmanjša olajšav, ki izhajajo iz tega protokola.
PROTOKOL 11
o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah
Člen 1
Opredelitve
V tem protokolu:
(a) »carinska zakonodaja« pomeni določbe, ki se uporabljajo na območjih pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz, tranzit blaga ter njegov vnos v kakršen koli drug carinski postopek, vključno z ukrepi o prepovedi, omejitvah in nadzoru, ki so jih sprejele te pogodbenice;
(b) »carine« pomenijo vse dajatve, davke, pristojbine ali druge dajatve, ki se obračunajo in pobirajo na območjih pogodbenic na podlagi carinske zakonodaje, vendar ne vključujejo pristojbin in dajatev, katerih znesek je omejen na približne stroške opravljenih storitev;
(c) »organ prosilec« pomeni pristojni upravni organ, ki ga je pogodbenica imenovala v ta namen in ki vloži zaprosilo za pomoč v carinskih zadevah;
(d) »zaprošeni organ« pomeni pristojni upravni organ, ki ga je pogodbenica imenovala v ta namen in ki prejme zaprosilo za pomoč v carinskih zadevah;
(e) »kršitev« pomeni vsako kršitev carinske zakonodaje, pa tudi vsak poskus kršitve te zakonodaje.
Člen 2
Področje veljave
1. Pogodbenice si med seboj pomagajo na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, pri zagotavljanju pravilne uporabe carinske zakonodaje, še zlasti s preprečevanjem, odkrivanjem in preiskovanjem kršitev te zakonodaje.
2. Pomoč v carinskih zadevah, kakor je predvidena s tem protokolom, se nanaša na kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila, ki urejajo medsebojno pomoč v kazenskih zadevah.
Člen 3
Pomoč po zaprosilu
1. Zaprošeni organ po zaprosilu organa prosilca priskrbi temu vse ustrezne informacije, ki mu omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih ravnanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.
2. Zaprošeni organ po zaprosilu organa prosilca obvesti le-tega, ali je bilo blago, izvoženo z območja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na območje druge pogodbenice, in po potrebi navede carinski postopek, uporabljen za blago.
3. Zaprošeni organ po zaprosilu organa prosilca sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev nadzora nad:
(a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo ali so kršile carinsko zakonodajo;
(b) gibanjem blaga, za katero je bilo priglašeno, da bi lahko povzročilo bistvene kršitve carinske zakonodaje;
(c) prevoznimi sredstvi, za katera se upravičeno domneva, da so bila, so ali bodo lahko uporabljena pri kršenju carinske zakonodaje.
Člen 4
Pomoč na lastno pobudo
Pogodbenice si v okviru svojih pristojnosti pomagajo, če menijo, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, še posebno kadar prejmejo informacije, ki se nanašajo na:
– ravnanja, s katerimi je bila kršena, je kršena ali bi lahko bila kršena ta zakonodaja in bi lahko zanimala druge pogodbenice;
– nove načine ali metode, uporabljene za izvedbo takih ravnanj;
– blago, za katero je znano, da je predmet bistvenih kršitev carinske zakonodaje pri uvozu, izvozu, tranzitu ali pri katerem koli drugem carinskem postopku.
Člen 5
Dostava/ Uradno obveščanje
Po zaprosilu organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu s svojo zakonodajo vse potrebne ukrepe za:
– dostavo vseh dokumentov,
– uradno obveščanje o vseh odločitvah,
na podlagi tega protokola naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na njegovem območju.
Člen 6
Oblika in vsebina zaprosil za pomoč
1. Zaprosila po tem protokolu morajo biti pisna. Zaprosilu se priložijo dokumenti, ki so potrebni za njegovo obravnavo. V nujnih primerih se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki pa morajo biti takoj pisno potrjena.
2. Zaprosila iz odstavka 1 naj vsebujejo te podatke:
(a) navedba organa prosilca;
(b) zaprošeni ukrep;
(c) predmet zaprosila in razlog zanj;
(d) zakone, predpise in pravne predpise v zvezi s tem;
(e) kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, o katerih teče preiskava;
(f) povzetek pomembnih dejstev razen v primerih, predvidenih v členu 5.
3. Zaprosila se predložijo v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v drugem jeziku, ki ga ta organ odobri.
4. Če zaprosilo ne ustreza uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev lahko pa se odredijo tudi varnostni ukrepi.
Člen 7
Obravnavanje zaprosil
1. Pri obravnavanju zaprosil za pomoč ravna zaprošeni organ ali, kadar ta ne more sam ukrepati, upravna služba, na katero je ta organ naslovil zaprosilo, v okviru svoje pristojnosti in razpoložljivih virov tako, kakor bi ukrepal na lastno odgovornost ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, tako da sporoči informacije, ki jih že ima, opravlja ustrezne poizvedbe ali uredi, da se te opravijo.
2. Zaprosilo za pomoč se obravnava v skladu z zakoni, predpisi in drugimi pravnimi predpisi zaprošene pogodbenice.
3. Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko s soglasjem druge udeležene pogodbenice in v okviru pogojev, ki jih ta določi, od uradov zaprošenega organa ali drugega organa, za katerega je zaprošeni organ odgovoren, dobijo informacije glede kršitev carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.
4. Uradniki pogodbenice so lahko s soglasjem druge pogodbenice navzoči pri poizvedbah, ki se opravljajo na območju slednje.
Člen 8
Oblika sporočanja informacij
1. Zaprošeni organ sporoči izide poizvedb organu prosilcu v obliki dokumentov, overjenih kopij dokumentov, poročil in podobnega.
2. Namesto dokumentov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, izdelane za enak namen.
Člen 9
Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči
1. Pogodbenice lahko zavrnejo dajanje pomoči na podlagi tega protokola, če bi:
(a) vplivala na suverenost, javni red, varnost ali druge bistvene interese ali
(b) zadevala tudi druge denarne ali davčne predpise, ki niso predpisi o carinah, ali
(c) pomenila kršitev industrijske, poslovne ali poklicne tajnosti.
2. Kadar organ prosilec prosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora v svojem zaprosilu opozoriti na to dejstvo. Odločitev o tem, kako bo odgovoril na takšno zaprosilo, je potem prepuščena zaprošenemu organu.
3. Če je pomoč zadržana ali zavrnjena, je treba o odločitvi in razlogih zanjo nemudoma uradno obvestiti organ prosilca.
Člen 10
Obveznost spoštovanja zaupnosti
Vsaka informacija na podlagi tega protokola, sporočena v kakršni koli obliki, je zaupna. Varovana je z obvezo uradne tajnosti in deležna takšnega varstva kakor podobne informacije, za katere se uporablja ustrezna zakonodaja pogodbenice, ki jo je prejela, in ustrezne določbe, ki veljajo za organe Skupnosti.
Člen 11
Uporaba informacij
1. Dobljene informacije se uporabljajo izključno za namene tega protokola, za druge namene se lahko v vsaki pogodbenici uporabijo le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki jih je priskrbel, in ob upoštevanju vseh morebitnih omejitev, ki jih je ta organ določil. Te določbe se ne uporabljajo za informacije v zvezi z kaznivimi dejanji, ki se nanašajo na mamila in psihotropne snovi. Takšne informacije se lahko sporočijo drugim organom, ki neposredno sodelujejo v boju proti nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami.
2. Odstavek 1 ne preprečuje uporabe informacij v kakršnem koli sodnem ali upravnem postopku, sproženem pozneje zaradi neizpolnjevanja carinske zakonodaje.
3. Pogodbenice lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih, pri zaslišanju prič ter v postopkih in obtožnicah, ki tečejo pred sodišči, kot dokaze uporabljajo informacije, ki so jih pridobile, in dokumente, v katere so imele vpogled, na podlagi določb tega protokola.
Člen 12
Izvedenci in priče
Uradniku zaprošenega organa se lahko dovoli, da v okviru odobrenega dovoljenja nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih glede zadev, ki jih zajema ta protokol in so v sodni pristojnosti druge pogodbenice, ter da predloži predmete, dokumente ali njihove overjene kopije, kadar je to v postopku potrebno. V zaprosilu za takšen nastop mora biti natančno navedeno, o katerih zadevah in glede na kateri naziv ali položaj bo potekalo zaslišanje uradnika.
Člen 13
Stroški pomoči
Pogodbenice se odpovejo vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih pri izvajanju tega protokola, razen, odvisno od primera, stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso javni uslužbenci.
Člen 14
Izvajanje
1. Izvajanje tega protokola se zaupa osrednjim carinskim organom držav Efte na eni strani ter pristojnim službam Komisije Evropskih skupnosti in po potrebi carinskim organom držav članic Evropske skupnosti na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo ob upoštevanju predpisov na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe tega protokola, ki so po njihovem mnenju potrebne.
2. Pogodbenice pošljejo druga drugi seznam pristojnih organov, ki so bili imenovani za kontaktne točke operativnega izvajanja tega protokola.
Glede primerov, ki so v pristojnosti Skupnosti, se v tej zvezi ustrezno upoštevajo posebne situacije, v katerih je zaradi nujnosti ali dejstva, da zaprosila ali sporočanje zadeva samo dve državi, za obravnavanje zaprosil ali izmenjavo informacij potreben neposreden stik med pristojnimi službami držav Efte in držav članic ES. Te informacije se dopolnijo s seznami uradnikov teh služb, odgovornih za preprečevanje in preiskovanje kršitev carinske zakonodaje ter za boj proti njim; po potrebi jih je treba osveževati.
Poleg tega pogodbenice za zagotovitev največje možne učinkovitosti pri uporabi tega protokola sprejmejo ustrezne ukrepe, da omogočijo službam, ki so odgovorne za boj proti carinskim goljufijam, vzpostavitev neposrednih osebnih stikov, tudi kadar se protokol uporablja na ravni lokalnih carinskih organov, zaradi olajšanja izmenjave informacij in obravnave zaprosil.
3. Pogodbenice se medsebojno posvetujejo in podrobno obveščajo o natančnih pravilih za izvajanje, ki jih sprejmejo v skladu z določbami tega člena.
Člen 15
Komplementarnost
1. Ta protokol dopolnjuje, ne pa ovira uporabo sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili sklenjeni ali pa se lahko sklenejo med državami članicami ES in državami Efte ter tudi med državami Efte. Tudi ne preprečuje obsežnejše medsebojne pomoči, dogovorjene v okviru teh sporazumov.
2. Brez poseganja v člen 11 ti sporazumi ne posegajo v predpise Skupnosti, ki urejajo izmenjavo med pristojnimi službami Komisije ES in carinskimi organi držav članic kakršnih koli informacij, dobljenih v carinskih zadevah, ki bi lahko bile zanimive za Skupnost.
PROTOKOL 12
o sporazumih s tretjimi državami glede ugotavljanja skladnosti
Pogajanja o sporazumih s tretjimi državami o vzajemnem priznavanju, ki zadevajo ugotavljanje skladnosti pri izdelkih, za katere zakonodaja ES predvideva uporabo oznak, se začnejo na pobudo Skupnosti. Skupnost se pogaja na podlagi tega, da bodo tretje države sklenile z državami Efte vzporedne sporazume o vzajemnem priznavanju, enakovredne tistim, ki naj bi se sklenili s Skupnostjo. Pogodbenice sodelujejo v skladu s splošnimi postopki glede informacij in posvetovanj, določenimi v Sporazumu EGP. Morebitni spori v odnosih s tretjimi državami se urejajo v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma EGP.
PROTOKOL 13
o neuporabi protidampinških in izravnalnih ukrepov
Uporaba člena 26 Sporazuma je omejena na področja, ki jih urejajo določbe Sporazuma in glede katerih je pravni red Skupnosti v celoti vključen v Sporazum.
Poleg tega pa uporaba tega člena, če se pogodbenice ne dogovorijo za drugačne rešitve, ne posega v kakršne koli ukrepe, ki bi jih v razmerju do tretjih držav lahko uvedle pogodbenice, da bi preprečile izogibanje naslednjim ukrepom:
– protidampinškim ukrepom,
– izravnalnim dajatvam,
– ukrepom proti nedovoljenim poslovnim praksam, ki bi jih lahko pripisali tretjim državam.
PROTOKOL 14
o trgovini z izdelki iz premoga in jekla
Člen 1
Ta protokol velja za izdelke, ki jih urejajo dvostranski sporazumi o prosti trgovini (v nadaljevanju »prostotrgovinski sporazumi«), sklenjeni med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo ter njenimi državami članicami na eni strani ter posameznimi državami Efte na drugi oziroma med državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo ter zadevnimi državami Efte.
Člen 2
1. Prostotrgovinski sporazumi ostanejo nespremenjeni, razen če ni drugače določeno s tem protokolom. Določbe tega sporazuma se uporabljajo tam, kjer se ne uporabljajo prostotrgovinski sporazumi. Kjer se še naprej uporabljajo vsebinske določbe prostotrgovinskih sporazumov, se uporabljajo tudi institucionalne določbe teh sporazumov.
2. Količinske omejitve pri izvozu, ukrepi z enakim učinkom ter carine in dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo v trgovini v Evropskem gospodarskem prostoru, se odpravijo.
Člen 3
Pogodbenice ne uvajajo nikakršnih omejitev ali upravnih in tehničnih predpisov, ki bi v trgovini med njimi pomenile oviro za prosti pretok izdelkov iz tega protokola.
Člen 4
Bistvena pravila o konkurenci, ki veljajo za podjetja v zvezi z izdelki iz tega protokola, so vsebovana v Protokolu 25. Sekundarna zakonodaja je navedena v Protokolu 21 in Prilogi XIV.
Člen 5
Pogodbenice ravnajo v skladu s pravili za pomoč jeklarski industriji. Zlasti priznavajo pomen pravil Skupnosti za pomoč jeklarski industriji, kakor so določena v Odločbi Komisije 322/89/ESPJ, ki preneha veljati 31. decembra 1991, in jih sprejemajo. Pogodbenice se obvežejo, da bodo v Sporazum EGP vključile nova pravila Skupnosti za pomoč jeklarski industriji do začetka veljavnosti tega sporazuma, če so ta vsebinsko podobna tistim iz zgoraj navedene odločbe.
Člen 6
1. Pogodbenice si izmenjujejo informacije o trgih. Države Efte po svojih najboljših močeh skrbijo za to, da dobivajo takšne informacije od proizvajalcev jekla, potrošnikov in trgovcev.
2. Države Efte po svojih najboljših močeh skrbijo za to, da jeklarska podjetja, ki imajo sedež na njihovih ozemljih, sodelujejo v letnih raziskavah o investicijah, navedenih v členu 15 Odločbe Komisije št. 3302/81/ESPJ z 18. novembra 1981. Pogodbenice si bodo izmenjevale informacije o pomembnih investicijskih ali dezinvesticijskih projektih, ne da bi pri tem posegale v pravila glede poslovne tajnosti.
3. Vse zadeve v zvezi z izmenjavo informacij med pogodbenicami urejajo splošne institucionalne določbe tega sporazuma.
Člen 7
Pogodbenice ugotavljajo, da so pravila o poreklu, določena v Protokolu 3 prostotrgovinskih sporazumov, sklenjenih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in posameznimi državami Efte, nadomeščena s Protokolom 4 k temu sporazumu.
PROTOKOL 15
o prehodnih obdobjih za prosto gibanje oseb (Lihtenštajn)(*3)
Člen 1
Določbe Sporazuma in njegove priloge, ki se nanašajo na prosto gibanje oseb med državami članicami ES in državami Efte, se uporabljajo z upoštevanjem prehodnih obdobij iz tega protokola.
Člen 5
1. Lihtenštajn na eni strani ter države članice ES in druge države članice Efte na drugi strani lahko do 1. januarja 1998 ohranijo v veljavi nacionalne določbe o predhodnem dovoljenju za vstop, prebivanje in zaposlitev za državljane držav članic ES in drugih držav Efte oziroma za državljane Lihtenštajna.
2. Lihtenštajn lahko do 1. januarja 1998 ohrani številčne omejitve glede novih oseb s stalnim prebivališčem, sezonskih delavcev in obmejnih delavcev, državljanov držav članic ES in drugih držav Efte. Te številčne omejitve se postopno zmanjšujejo.
Člen 6
1. Lihtenštajn lahko do 1. januarja 1998 ohrani v veljavi nacionalne določbe, ki omejujejo poklicno mobilnost sezonskih delavcev, vključno z obveznostjo teh delavcev, da ob izteku veljavnosti sezonskih dovoljenj zapustijo ozemlje Lihtenštajna najmanj za tri mesece. Od 1. januarja 1993 se sezonska dovoljenja sezonskih delavcev, ki imajo pogodbo o sezonskem delu, ob vrnitvi na ozemlje Lihtenštajna avtomatično obnovijo.
2. V Lihtenštajnu se členi 10, 11 in 12 Uredbe (EGS) št. 1612/68, navedeni v točki 2 Priloge V k Sporazumu, glede oseb s stalnim prebivališčem uporabljajo od 1. januarja 1995 in glede sezonskih delavcev od 1. januarja 1997.
3. Ureditev iz odstavka 2 se uporablja tudi za družinske člane samozaposlene osebe na ozemlju Lihtenštajna.
Člen 7
Lihtenštajn lahko ohrani v veljavi do:
– 1. januarja 1998 nacionalne določbe, ki zahtevajo, da se delavec, ki prebiva na drugem ozemlju kakor lihtenštajnskem in je zaposlen na ozemlju Lihtenštajna (obmejni delavec), vsak dan vrne na ozemlje prebivališča;
– 1. januarja 1998 nacionalne določbe o omejitvah poklicne mobilnosti in dostopa do poklicev za vse kategorije delavcev;
– 1. januarja 1995 nacionalne določbe o omejitvah dostopa do poklicnih dejavnosti samozaposlenih oseb, ki prebivajo na ozemlju Lihtenštajna. Take omejitve se za samozaposlene osebe, ki prebivajo na drugem ozemlju kakor lihtenštajnskem, lahko ohranijo do 1. januarja 1997.
Člen 8
1. Razen omejitev iz členov 2 do 7 Lihtenštajn od datuma podpisa Sporazuma ne uvede nobenih novih omejevalnih ukrepov glede vstopa, zaposlovanja in prebivanja delavcev in samozaposlenih oseb.
2. Lihtenštajn sprejme vse potrebne ukrepe, da državljani držav članic ES in držav Efte med prehodnimi obdobji lahko dobijo razpoložljivo zaposlitev na ozemlju Lihtenštajna z enako prednostjo kakor državljani Lihtenštajna.
Člen 9
2. Ob koncu prehodnega obdobja za Lihtenštajn pogodbenice ob upoštevanju posebnega geografskega položaja Lihtenštajna skupaj preučijo prehodne ukrepe.
Člen 10
Med prehodnimi obdobji se še naprej uporablja veljavna dvostranska ureditev, razen če ta sporazum vsebuje določbe, katerih učinki so za državljane držav članic ES in držav Efte ugodnejši.
Člen 11
V tem protokolu imata uporabljena izraza »sezonski delavec« in »obmejni delavec« pomen, ki ga ob podpisu Sporazuma opredeljuje nacionalna zakonodaja Lihtenštajna.
(*3) Členi 2 do 4 in odstavek (1) člena 9 se črtajo na podlagi Protokola o prilagoditvi Sporazuma o EGP.
PROTOKOL 16
o ukrepih na področju socialne varnosti v zvezi s prehodnimi obdobji za prosto gibanje oseb (Lihtenštajn)(*4)
Člen 1
Za uporabo tega protokola in Uredbe (EGS) št. 1408/71 z 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (UL L 149, 5. 7. 1971, str. 416), »sezonski delavec«, kar zadeva Lihtenštajn, pomeni vsakega delavca, ki je državljan države članice ES ali druge države Efte in je imetnik sezonskega dovoljenja po nacionalni zakonodaji Lihtenštajna za obdobje največ devetih mesecev.
Člen 2
V času veljavnosti dovoljenja je sezonski delavec upravičen do dajatev za brezposelnost v skladu z lihtenštajnsko zakonodajo pod enakimi pogoji kakor državljan Lihtenštajna v skladu z določili Uredbe (EGS) št. 1408/71.
Člen 3
Lihtenštajn povrne državam bivališča sezonskih delavcev del prispevkov, plačanih za primer brezposelnosti, v skladu z naslednjim postopkom:
(a) Za vsako posamezno državo se skupni znesek prispevkov ugotovi glede na število sezonskih delavcev, njenih državljanov, navzočih v Lihtenštajnu konec avgusta, glede na povprečno dolžino sezone, plače in stopnje prispevka za lihtenštajnsko zavarovanje za brezposelnost (deleži delodajalca in delavca).
(b) Znesek, ki se povrne vsaki državi, ustreza petdesetim odstotkom skupnega zneska prispevkov, izračunanih v skladu s pododstavkom (a).
(c) Povračilo se opravi samo, kadar skupno število sezonskih delavcev, ki bivajo v določeni državi, v obračunskem obdobju presega 50.
Člen 5
Veljavnost tega protokola je omejena na dolžino prehodnih obdobij, opredeljenih v Protokolu 15.
(*4) Člen 4 je črtan na podlagi Protokola o prilagoditvi Sporazuma EGP.
PROTOKOL 17
o členu 34
1. Člen 34 Sporazuma ne prejudicira sprejemanja zakonodaje ali uporabe ukrepov pogodbenic, ki se nanašajo na dostop tretjih držav do njihovih trgov.
Kakršni koli predpisi s področja, ki ga ureja Sporazum, se obravnavajo po postopkih iz Sporazuma, pogodbenice pa si prizadevajo pripraviti ustrezna pravila EGP.
V vseh drugih primerih pogodbenice o ukrepih obvestijo Skupni odbor EGP ter si, če je to potrebno, prizadevajo sprejeti določbe, s katerimi zagotovijo, da se ukrepom ne izognejo na ozemlju druge pogodbenice.
Če ne morejo doseči soglasja glede takšnih pravil ali določb, lahko prizadete pogodbenice ukrenejo vse potrebno, da bi preprečile izogibanje ukrepom.
2. Za določitev upravičencev pravic, ki izhajajo iz člena 34, se z enakim pravnim učinkom kot v Skupnosti uporablja naslov I Splošnega programa za odpravo omejitev svobode ustanavljanja (UL 2, 15. 1. 1962, str. 36/62).
PROTOKOL 18
o notranjih postopkih za izvajanje člena 43
Za Skupnost so postopki, po katerih se je treba ravnati pri izvajanju člena 43 Sporazuma, določeni v Pogodbi o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Za države Efte so postopki določeni v sporazumu o Stalnem odboru držav Efte in bodo zajemali naslednje elemente:
Država Efte, ki namerava sprejeti ukrepe v skladu s členom 43 Sporazuma, mora o tem pravočasno obvestiti Stalni odbor držav Efte.
V primeru tajnosti ali nujnosti pa morajo biti druge države Efte in Stalni odbor držav Efte obveščeni najpozneje na dan začetka veljavnosti ukrepov.
Stalni odbor držav Efte preuči položaj in poda mnenje o uvedbi ukrepov. Nato še naprej nadzoruje položaj in lahko kadar koli z večino sprejme priporočila glede morebitnih sprememb, opustitve ali odprave uvedenih ukrepov ali glede katerih koli drugih ukrepov, ki pomagajo prizadeti državi Efte premagati njene težave.
PROTOKOL 19
o pomorskem prometu
Če se pravni red EU o pomorskem prometu, vključen v Sporazum, v celoti izvaja, pogodbenice med seboj ne uporabljajo ukrepov, navedenih v Uredbah Sveta (EGS) št. 4057/86 (UL št. L 378, 31. 12. 1986, str. 14) in št. 4058/86 (UL št. L 378, 31. 12. 1986, str. 21) ter v Odločbi Sveta 83/573/EGS (UL št. L 332, 28. 11. 1983, str. 37), ali drugih podobnih ukrepov.
Pogodbenice bodo uskladile svoja dejanja in ukrepe do tretjih držav in družb tretjih držav na področju pomorskega prometa v skladu z naslednjimi načeli:
1. pogodbenica, ki se odloči nadzorovati dejavnosti nekaterih tretjih držav na področju ladijskega prevoza tovora, o tem obvesti Skupni odbor EGP in drugim pogodbenicam lahko predlaga, da pri tej dejavnosti sodelujejo;
2. pogodbenica, ki se odloči za diplomatske poteze do tretje države, ki omejuje prosti dostop do tovora v čezmorski trgovini ali grozi z omejitvijo, obvesti o tem Skupni odbor EGP. Druge pogodbenice se lahko odločijo za pridružitev takšnim diplomatskim potezam;
3. pogodbenica, ki namerava ukrepati proti tretji državi in/ali ladjarjem tretje države, da bi se med drugim odzvala na nepošteno prakso oblikovanja cen nekaterih ladjarjev tretjih držav, ki opravljajo mednarodni linijski prevoz tovora, ali na omejitve oziroma grožnje z omejitvami prostega dostopa do tovora v čezmorski trgovini, obvesti o tem Skupni odbor EGP. Pogodbenica, ki te postopke sproži, lahko vedno, kadar je primerno, zaprosi druge pogodbenice, da pri njih sodelujejo.
Druge pogodbenice se lahko odločijo za enake ukrepe na svojem lastnem območju pristojnosti. Če se ukrepi ali dejanja, ki jih sprejme ena pogodbenica, izigrajo pri prehodu ozemlja drugih pogodbenic, ki takšnih ukrepov ali dejanj niso sprejele, lahko pogodbenica, katere ukrepi ali dejanja so bili izigrani, sprejme ustrezne ukrepe, da popravi položaj;
4. pogodbenica, ki namerava sklepati sporazume o delitvi tovora, opredeljene v členu 5(1) in (6) Uredbe Sveta (EGS) št. 4055/86 (UL št. L 378, 31. 12. 1986, str. 1), ali razširiti določbe te uredbe na državljane tretje države v skladu s členom 7 te uredbe, obvesti o tem Skupni odbor EGP.
Če ena pogodbenica ali več drugih pogodbenic nasprotuje predvidenemu dejanju, si bo Skupni odbor EGP prizadeval najti zadovoljivo rešitev problema. Če pogodbenice ne dosežejo dogovora, se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi. Takšni ukrepi lahko, če ni na voljo drugih sredstev, vključujejo razveljavitev veljavnosti načela svobode opravljanja storitev na področju pomorskih prevozov, ki ga določa člen 1 te uredbe;
5. informacije iz odstavkov 1 do 4 je treba vedno, kadar je to mogoče, dati pravočasno, da lahko pogodbenice uskladijo svoje dejavnosti;
6. pogodbenice se lahko na zahtevo ene posvetujejo o vprašanjih, ki se nanašajo na ladijske prevoze in jih obravnavajo mednarodne organizacije, o različnih spremembah, ki so se zgodile v odnosih med pogodbenicami in tretjimi državami na področju ladijskih prevozov, ter o delovanju dvostranskih in večstranskih sporazumov, sklenjenih na tem področju.
PROTOKOL 20
o dostopu do celinskih plovnih poti
1. Pogodbenice si medsebojno priznavajo pravico dostopa do svojih celinskih plovnih poti. Za plovbo po Renu in Donavi bodo pogodbenice sprejele vse potrebne ukrepe, da bi hkrati dosegle enak dostop in pravico do ustanavljanja sedeža v sektorju prevozov po celinskih plovnih poteh.
2. Predpise, ki vsem pogodbenicam zagotavljajo vzajemen enak dostop do celinskih plovnih poti na ozemlju pogodbenic, pripravijo pristojne mednarodne organizacije do 1. januarja 1996 ob upoštevanju obveznosti iz veljavnih večstranskih sporazumov.
3. Vse ustrezne določbe pravnega reda EU, ki veljajo za prevoz po celinskih plovnih poteh, se uporabljajo z začetkom veljavnosti Sporazuma za tiste države Efte, ki imajo takrat dostop do celinskih plovnih poti Skupnosti, in za druge države Efte takoj, ko pridobijo pravico enakega dostopa.
Vendar pa člen 8 Uredbe (EGS) št. 1101/89 z dne 27. aprila 1989 (UL št. L 116, 28. 4. 1989, str. 25), kakor je prilagojen za namene Sporazuma, začne veljati za vsa plovila slednjih držav Efte, ki so začela obratovati po 1. januarju 1993, takoj ko te države pridobijo dostop do celinskih plovnih poti Skupnosti.
PROTOKOL 21
o izvajanju pravil konkurence, ki se uporabljajo za podjetja
Člen 1
Po dogovoru med državami članicami Efte ima Nadzorni organ EFTA enaka pooblastila in podobne naloge, kakršne ima ob podpisu Sporazuma Komisija ES za uporabo pravil konkurence iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, s čimer se Nadzornemu organu EFTA omogoči, da uveljavi načela iz členov 1(2)(e) in 53 do 60 Sporazuma in Protokola 25.
Skupnost po potrebi sprejme določbe za uveljavitev načel iz členov 1(2)(e) in 53 do 60 Sporazuma in Protokola 25, s čimer se zagotovi, da ima Komisija ES po tem sporazumu enaka pooblastila in podobne naloge, kakršni so tisti, ki jih ima ob podpisu Sporazuma za uporabo pravil konkurence iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.
Člen 2
Če se po postopkih, določenih v delu VII Sporazuma, sprejmejo novi akti za izvajanje členov 1(2)(e) in 53 do 60 ter Protokola 25 ali spremenijo akti, našteti v členu 3 tega protokola, se ustrezno spremeni sporazum o ustanovitvi Nadzornega organa EFTA, s čimer se zagotovi, da bo imel Nadzorni organ EFTA sočasno enakovredna pooblastila in podobne naloge kakor Komisija ES.
Člen 3
1. Poleg aktov, naštetih v Prilogi XIV, izražajo pooblastila in naloge Komisije ES za uporabo pravil konkurence iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti tudi naslednji akti:
Nadzor koncentracij
1. 389 R 4064: Členi 6 do 25 Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL št. L 395, 30. 12. 1989, str. 1), popravljena z UL št. L 257, 21. 9. 1990, str. 13.
2. 390 R 2367: Uredba Komisije (EGS) št. 2367/90 z 25. julija 1990 o priglasitvah, rokih in zaslišanjih, predvidenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij (UL št. L 219, 14. 8. 1990, str. 5).
Splošna pravila postopka
3. 362 R 0017: Uredba Sveta št. 17/62 z 6. februarja 1962. Prva uredba za izvajanje členov 85 in 86 Pogodbe (UL št. 13, 21. 2. 1962, str. 204/62), kakor jo spreminja:
– 362 R 0059: Uredba št. 59/62 z 3. julija 1962 (UL št. 58, 10. 7. 1962, str. 1655/62),
– 363 R 0118: Uredba št. 118/63 z 5. novembra 1963 (UL št. 162, 7. 11. 1963, str. 2696/63),
– 371 R 2822: Uredba (EGS) št. 2822/71 z 20. decembra 1971 (UL št. L 285, 29. 12. 1971, str. 49),
– 1 72 B: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – pristop Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske k Evropskim skupnostim (UL št. L 73, 27. 3. 1972, str. 92),
– 1 79 H: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – pristop Helenske republike k Evropskim skupnostim (UL št. L 291, 19. 11. 1979, str. 93),
– 1 85 I: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim (UL št. L 302, 15. 11. 1985, str. 165),
4. 362 R 0027: Uredba Komisije št. 27/62 z dne 3. maja 1962. Prva uredba za izvajanje Uredbe Sveta št. 17/62 z 6. februarja 1962 (oblika, vsebina in druge podrobnosti v zvezi zahtevami in priglasitvami) (UL št. 35, 10. 5. 1962, str. 1118/62), kakor jo spreminja:
– 368 R 1133: Uredba (EGS) št. 1133/68 z 26. julija 1968 (UL št. L 189, 1. 8. 1968, str. 1),
– 375 R 1699: Uredba (EGS) št. 1699/75 z 2. julija 1975 (UL št. L 172, 3. 7. 1975, str. 11),
– 1 79 H: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – pristop Helenske republike k Evropskim skupnostim (UL št. L 291, 19. 11. 1979, str. 94),
– 385 R 2526: Uredba (EGS) št. 2526/85 z 5. avgusta 1985 (UL št. L 240, 7. 9. 1985, str. 1),
– 1 85 I: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim (UL št. L 302, 15. 11. 1985, str. 166),
5. 363 R 0099: Uredba Komisije št. 99/63 z 25. julija 1963 o zaslišanjih, predvidenih v členu 19(1) in (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 17/62 (UL št. 127, 20. 8. 1963, str. 2268/63).
Promet
6. 362 R 0141: Uredba Sveta št. 141/62 z 26. novembra 1962 o izvzetju prometa iz uporabe Uredbe Sveta št. 17/62, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 165/65/EGS in 1002/67/EGS (UL št. 124, 28. 11. 1962, str. 2751/62).
7. 368 R 1017: Člen 6 in členi 10 do 31 Uredbe Sveta (EGS) št. 1017/68 z 19. julija 1968 o uporabi konkurenčnih pravil za železniški in cestni promet ter promet po celinskih plovnih poteh (UL št. L 175, 23. 7. 1968, str. 1).
8. 369 R 1629: Uredba Sveta (EGS) št. 1629/69 z 8. avgusta 1969 o obliki, vsebini in drugih podrobnostih pritožb na podlagi člena 10, zahtev na podlagi člena 12 in priglasitev na podlagi člena 14(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 1017/68 z 19. julija 1968 (UL št. L 209, 21. 8. 1969, str. 1).
9. 369 R 1630: Uredba Komisije (EGS) št. 1630/69 z 8. avgusta 1969 o zaslišanjih, predvidenih v členu 26(1) in (2) Uredbe Sveta (EGS) št. 1017/68 z 19. julija 1968 (UL št. 209, 21. 8. 1969, str. 11).
10. 374 R 2988: Uredba Sveta (EGS) št. 2988/74 z 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (UL št. L 319, 29. 11. 1974, str. 1).
11. 386 R 4056: Oddelek II Uredbe Sveta (EGS) št. 4056/86 z 22. decembra 1986 o podrobnih pravilih za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe v zvezi s pomorskim prometom (UL št. L 378, 31. 12. 1986, str. 4).
12. 388 R 4260: Uredba Komisije (EGS) št. 4260/88 z 16. decembra 1988 o obvestilih, pritožbah in zaprosilih ter zaslišanjih, predvidenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 4056/86 o določitvi podrobnosti za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe glede pomorskega prometa (UL št. L 376, 31. 12. 1988, str. 1).
13. 387 R 3975: Uredba Sveta (EGS) št. 3975/87 z 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza (UL št. L 374, 31. 12. 1987, str. 1), kakor jo spreminja:
– 391 R 1284: Uredba Sveta (EGS) št. 1284/91 z 14. maja 1991 (UL št. L 122, 17. 5. 1991, str. 2).
14. 388 R 4261: Uredba Komisije (EGS) št. 4261/88 z dne 16. decembra 1988 o obliki, vsebini in drugih podrobnostih pritožb in zaprosil ter zaslišanjih, predvidenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 3975/87 o določitvi postopka za uporabo pravil konkurence za podjetja v sektorju zračnega prometa (UL št. L 376, 31. 12. 1988, str. 10).
2. Poleg aktov, naštetih v Prilogi XIV, izražajo pooblastila in naloge Komisije ES za uporabo pravil konkurence iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) tudi naslednji akti:
1. Člen (ESPJ) 65(2), pododstavki 3 do 5, (3), (4), pododstavek 2 in (5).
2. Člen (ESPJ) 66(2), pododstavki 2 do 4 in (4) do (6).
3. 354 D 7026: Odločba Visoke oblasti št. 26/54 z 6. maja 1954 v zvezi z izvajanjem člena 66(4) Pogodbe o določitvi ureditve glede podatkov, ki jih je treba predložiti (Uradni list Evropske skupnosti za premog in jeklo, št. 9, 11. 5. 1954, str. 350/54).
4. 378 S 0715: Odločba Komisije št. 715/78/ESPJ z 6. aprila 1978 o rokih zastaranja postopkov in izvrševanju sankcij po Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (UL št. L 94, 8. 4. 1978, str. 22).
5. 384 S 0379: Odločba Komisije št. 379/84/ESPJ z 15. februarja 1984 o opredelitvi pooblastil uradnikov in zastopnikov Komisije, ki izvajajo kontrole, predvidene v Pogodbi ESPJ, in o odločitvah, sprejetih za njihovo uporabo (UL št. L 46, 16. 2. 1984, str. 23).
Člen 4
1. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, opisani v členu 53(1), ki nastanejo po začetku veljavnosti Sporazuma in glede katerih želijo pogodbenice uporabo člena 53(3), morajo biti na podlagi člena 56, Protokola 23 in pravil iz členov 1 do 3 tega protokola priglašeni pri pristojnem nadzornem organu. Pred priglasitvijo ni mogoče sprejeti nobene odločitve o uporabi člena 53(3).
2. Odstavek 1 se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, kadar:
(a) so njihove edine pogodbenice podjetja iz ene države članice ES ali ene države članice Efta in se sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja ne nanašajo na uvoz ali izvoz med pogodbenicami;
(b) sta pogodbenici največ dve podjetji in sporazumi le:
(i) omejujejo svobodo ene pogodbene stranke pri določanju cen ali pogojev poslovanja, pod katerimi se blago, ki ga je dobila od druge pogodbene stranke, lahko ponovno proda ali
(ii) nalagajo omejitve pri uresničevanju pravic asignata ali uporabnika pravice industrijske lastnine – zlasti patentov, uporabnih modelov, modelov ali blagovnih znamk – ali osebe, po pogodbi upravičene do prenosa ali dodelitve pravice uporabe proizvodnega postopka ali znanja za uporabo in izvajanje industrijskih postopkov;
(c) je njihov edini cilj:
(i) razviti ali enotno uporabljati standarde ali tipe ali
(ii) skupno raziskovanje ali razvoj ali
(iii) specializacija v proizvodnji izdelkov, vključno s sporazumi, potrebnimi, da se to doseže:
– kadar izdelki, ki so predmet specializacije, na znatnem delu ozemlja, na katero se nanaša Sporazum, ne predstavljajo več kakor 15% obsega poslovanja za enake izdelke ali izdelke, ki jih kupci štejejo za podobne zaradi njihovih značilnosti, cene in uporabe, in
– kadar skupni letni promet udeleženih podjetij ne presega 200 milijonov ekujev.
Te sporazume, sklepe in usklajena ravnanja se lahko priglasi pri pristojnem nadzornem organu na podlagi člena 56, Protokola 23 in pravil iz člena 1 do 3 tega protokola.
Člen 5
1. Sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, opisani v členu 53(1), ki obstajajo ob začetku veljavnosti Sporazuma in glede katerih želijo pogodbenice uporabo člena 53(3), morajo biti na podlagi člena 56, Protokola 23 in pravil iz členov 1 do 3 tega protokola priglašeni pri pristojnem nadzornem organu v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sporazuma.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, opisane v členu 53(1) Sporazuma, na katere se nanaša člen 4(2) tega protokola; o njih se lahko opravi priglasitev pri pristojnem nadzornem organu na podlagi člena 56, Protokola 23 in pravil iz člena 1 do 3 tega protokola.
Člen 6
Pristojni nadzorni organ v svojih odločbah na podlagi člena 53(3) opredeli datum začetka učinkovanja odločb. Ta datum je lahko pred datumom priglasitve pri sporazumih, sklepih podjetniških združenj ali usklajenih ravnanjih, na katera se nanašata člena 4(2) in 5(2) tega protokola ali na katera se nanaša člen 5(1) tega protokola, če so priglašeni v roku iz člena 5(1).
Člen 7
1. Kadar sporazumi, sklepi in usklajena ravnanja, opisani v členu 53(1), ki obstajajo ob začetku veljavnosti Sporazuma in so priglašeni v roku iz člena 5(1) tega protokola, ne izpolnjujejo zahtev člena 53(3) in jih zadevna podjetja ali podjetniška združenja prenehajo izvajati ali jih spremenijo, tako da zanje preneha veljati prepoved iz člena 53(1) ali tako, da izpolnjujejo zahteve iz člena 53(3), se prepoved iz člena 53(1) uporablja le v obdobju, ki ga določi pristojni nadzorni organ. Odločba pristojnega nadzornega organa na podlagi prejšnjega stavka ne velja za podjetja ali podjetniška združenja, ki ne dajo izrecnega soglasja k priglasitvi.
2. Odstavek 1 se uporablja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, na katera se nanaša člen 4(2) tega protokola, ki obstajajo ob začetku veljavnosti Sporazuma, če so priglašeni v šestih mesecih po tem datumu.
Člen 8
Šteje se, da zaprosila in priglasitve, predložene Komisiji ES pred začetkom veljavnosti Sporazuma, izpolnjujejo določbe o zaprosilih in priglasitvah po Sporazumu.
Na podlagi člena 56 Sporazuma in člena 10 Protokola 23 pristojni nadzorni organ lahko zahteva, da se mu v roku, ki ga določi, predloži ustrezno izpolnjen obrazec, predpisan za izvajanje Sporazuma. V tem primeru se šteje, da so zaprosila in priglasitve pravilne, le če so obrazci predloženi v predpisanem roku in v skladu z določbami Sporazuma.
Člen 9
Globe za kršitev člena 53(1) se ne smejo naložiti v zvezi z nobenim aktom pred priglasitvijo sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj, za katere se uporabljata člena 5 in 6 tega protokola in ki so bili priglašeni v roku, določenem v teh členih.
Člen 10
Pogodbenice v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sporazuma zagotovijo sprejetje ukrepov, s katerimi dobijo uradniki Nadzornega organa EFTA in Komisije ES potrebno pomoč, s čimer se jim omogoči, da izvajajo preiskave, kakor predvideva Sporazum.
Člen 11
Prepoved iz člena 53(1) ne velja za sporazume, sklepe in usklajena ravnanja, ki že obstajajo ob začetku veljavnosti Sporazuma in na katere se nanaša člen 53(1), kadar se sporazumi, sklepi ali usklajena ravnanja v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sporazuma spremenijo tako, da izpolnjujejo pogoje skupinskih izjem, predvidenih v Prilogi XIV.
Člen 12
Prepoved iz člena 53(1) se od začetka veljavnosti Sporazuma ne uporablja za sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki že obstajajo ob začetku veljavnosti Sporazuma in na katere se nanaša člen 53(1), kadar se sporazumi, sklepi in ravnanja v šestih mesecih po začetku veljavnosti Sporazuma spremenijo tako, da se prepoved iz člena 53(1) nanje več ne nanaša.
Člen 13
Sporazumi, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, za katere veljajo posamične izjeme, podeljene po členu 85(3) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti pred začetkom veljavnosti Sporazuma, ostanejo glede določb Sporazuma izvzeti do izteka njihove veljavnosti, določene v odločbah o podelitvah teh izjem, ali dokler Komisija ES ne odloči drugače, odvisno od tega, kateri datum je zgodnejši.
PROTOKOL 22
v zvezi z opredelitvijo pojmov »podjetje« in »promet« (člen 56)
Člen 1
Za namene določanja posamičnih primerov na podlagi člena 56 Sporazuma je »podjetje« vsak pravni subjekt, ki opravlja komercialno ali gospodarsko dejavnost.
Člen 2
»Promet« v smislu člena 56 Sporazuma obsega prihodke zadevnega podjetja na ozemlju, na katerega se nanaša Sporazum, iz predhodnega poslovnega leta, pridobljene s prodajo izdelkov in opravljanjem storitev, ki sodijo v običajno področje dejavnosti podjetja, od katerih so že odšteti prodajni rabati, davek na dodano vrednost in drugi neposredno na promet vezani davki.
Člen 3
Namesto prometa se uporablja naslednje:
(a) za kreditne in druge finančne institucije – njihova bilančna vsota, pomnožena z razmerjem med posojili in predujmi kreditnim institucijam in strankam pri poslovanju z rezidenti na ozemlju, na katerega se nanaša Sporazum, in med skupnim zneskom teh posojil in predujmov.
(b) za zavarovalnice – vrednost bruto premij, prejetih od rezidentov na ozemlju, na katerega se nanaša Sporazum, ki zajema vse prejemke, ki so že bili ali še bodo prejeti iz naslova zavarovalnih pogodb, ki so jih sklenile zavarovalnice ali ki so bile sklenjene v njihovem imenu, vključno z izhodnimi pozavarovalnimi premijami, po tem, ko so od njih že odšteti davki ter davkom podobni prispevki ali dajatve, zaračunane na podlagi višine posameznih premij ali skupne vrednosti premij.
Člen 4
1. Z odstopanjem od opredelitve pojma promet iz člena 2 tega protokola, ki je odločilen za uporabo člena 56 Sporazuma, je relevanten promet sestavljen iz:
(a) kar zadeva sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja v zvezi s prodajnimi in dobavnimi dogovori med medsebojno nekonkurenčnimi podjetji – iz prihodkov od prodaje blaga ali opravljanja storitev, ki so predmet sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, ali drugega blaga ali drugih storitev, ki so po mnenju uporabnikov enakovredni glede na njihove lastnosti, ceno in namen uporabe;
(b) kar zadeva sporazume, sklepe podjetniških združenj in usklajena ravnanja v zvezi z dogovori o prenosu tehnologije med medsebojno nekonkurenčnimi podjetji – iz prihodkov od prodaje blaga ali opravljanja storitev, ki izhajajo iz tehnologije, ki je predmet sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj, ter iz prihodkov od prodaje blaga ali opravljanja storitev, katerih izboljšanju ali nadomestitvi je namenjena ta tehnologija.
2. Če pa v času nastanka dogovorov, opisanih v odstavku 1(a) in (b), promet v zvezi s prodajo blaga ali opravljanjem storitev ni dokazljiv, se uporablja splošna določba iz odstavka 2.
Člen 5
1. Kadar posamični primeri zadevajo izdelke, ki sodijo na področje uporabe Protokola 25, je relevantni promet za določanje teh primerov promet, pridobljen s temi izdelki.
2. Kadar posamični primeri zadevajo izdelke, ki sodijo na področje uporabe Protokola 25, pa tudi izdelke ali storitve s področja uporabe členov 53 in 54 Sporazuma, se relevantni promet določi ob upoštevanju vseh izdelkov in storitev, predvidenih v členu 2.
PROTOKOL 23
o sodelovanju med nadzornimi organi (člen 58)
SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
Nadzorni organ EFTA in Komisija ES si medsebojno izmenjujeta informacije in se posvetujeta o splošnih političnih vprašanjih na zaprosilo enega od obeh nadzornih organov.
Nadzorni organ EFTA in Komisija ES v skladu s svojimi pravilniki in ob upoštevanju člena 56 Sporazuma in Protokola 22 ter neodvisnosti obeh strani pri odločanju sodelujeta glede obravnavanja posameznih primerov, ki sodijo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) v skladu s spodnjimi določbami.
V tem protokolu pomeni za Komisijo ES izraz »ozemlje nadzornega organa« ozemlje držav članic ES, na katerem velja Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti oziroma Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo pod pogoji, opredeljenimi v teh pogodbah, za Nadzorni organ EFTA pa se ta izraz nanaša na ozemlja držav Efte, za katere se uporablja Sporazum.
ZAČETEK POSTOPKOV
Člen 2
V primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, Nadzorni organ EFTA in Komisija ES brez nepotrebnega odlašanja posredujeta drug drugemu priglasitve in pritožbe, če iz njih ni razvidno, da so bile naslovljene na oba nadzorna organa. Prav tako se obveščata o začetku postopkov po službeni dolžnosti.
Nadzorni organ, ki je prejel v prvem pododstavku predvidene informacije, lahko glede njih v 40 delovnih dneh po prejemu predloži svoje pripombe.
Člen 3
Pristojni nadzorni organ se v primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, posvetuje z drugim nadzornim organom, če
– objavi svoj namen, da bo dal negativni izvid,
– objavi svoj namen, da bo sprejel sklep ob uporabi člena 53(3), ali
– če naslovi na zadevna podjetja ali podjetniška združenja svojo izjavo o ugovorih.
Drugi nadzorni organ lahko predloži svoje stališče v rokih, določenih v zgoraj navedenih objavah ali izjavah o ugovorih.
Stališča, prejeta od podjetij ali tretjih strank, se pošljejo drugemu nadzornemu organu.
Člen 4
Pristojni nadzorni organ v primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, pošlje drugemu nadzornemu organu upravna pisma, s katerimi se dosje zapre ali pritožba zavrne.
Člen 5
Pristojni nadzorni organ v primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, povabi drugi nadzorni organ, da se udeleži zaslišanj podjetij. Vabilo se naslovi tudi na države, ki so v pristojnosti drugega nadzornega organa.
SVETOVALNI ODBORI
Člen 6
Pristojni nadzorni organ v primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, pravočasno obvesti drugi nadzorni organ o datumu sestanka Svetovalnega odbora in pošlje ustrezno dokumentacijo.
Vsa dokumentacija, ki jo v ta namen posreduje drugi nadzorni organ, se predloži Svetovalnemu odboru nadzornega organa, ki je pristojen za odločanje o primeru v skladu s členom 56, skupaj z dokumenti, ki jih je poslal ta nadzorni organ.
Vsak nadzorni organ in države, ki spadajo v njegovo pristojnost, imajo pravico biti navzoči v Svetovalnem odboru drugega nadzornega organa, kjer lahko izrazijo tudi svoja stališča; vendar pa nimajo pravice glasovati.
ZAPROSILO ZA DOKUMENTE IN PRAVICA DO PRIPOMB
Člen 7
V primerih iz člena 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma lahko nadzorni organ, ki ni pristojen za odločanje o primeru v skladu s členom 56, na vseh stopnjah postopka zaprosi za kopije najpomembnejših dokumentov, vloženih pri pristojnem nadzornem organu, zaradi ugotavljanja obstoja kršitev členov 53 in 54 ali pridobitve negativnega izvida ali izjeme, prav tako pa lahko še pred sprejetjem dokončnega sklepa predloži vse pripombe, ki se mu zdijo primerne.
UPRAVNA POMOČ
Člen 8
1. Če pošlje v členu 56 Sporazuma opredeljeni pristojni organ zaprosilo za informacije podjetju ali podjetniškemu združenju s sedežem na ozemlju drugega nadzornega organa, pristojni nadzorni organ, opredeljen v členu 56 Sporazuma, hkrati posreduje kopijo zaprosila drugemu.
2. Če podjetje ali podjetniško združenje ne predloži zahtevanih informacij v roku, ki ga določi pristojni nadzorni organ, ali pa predloži nepopolne informacije, pristojni nadzorni organ s sklepom zahteva predložitev informacij. Če je sedež podjetij ali podjetniških združenj na ozemlju drugega nadzornega organa, posreduje pristojni nadzorni organ kopijo tega sklepa drugemu.
3. Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa, opredeljenega v členu 56 Sporazuma, opravi drug nadzorni organ v skladu s svojim pravilnikom preiskave na svojem ozemlju, če pristojni nadzorni organ, ki to zahteva, meni, da so te potrebne.
4. Pristojni nadzorni organ je upravičen do zastopanja in dejavnega sodelovanja pri preiskavah, ki jih v skladu z odstavkom 3 izvaja drug nadzorni organ.
5. Vse informacije, ki so bile pridobljene med preiskavami, opravljenimi na zaprosilo, se pošljejo nadzornemu organu, ki je preiskave zahteval takoj po njihovem zaključku.
6. Če pristojni nadzorni organ v primerih, ki spadajo pod člen 56(1)(b) in (c), (2), drugi stavek, in (3) Sporazuma, opravi preiskave na svojem ozemlju, obvesti drug nadzorni organ o dejstvo, da so bile takšne preiskave opravljene in na zaprosilo temu organu pošlje ustrezne rezultate teh preiskav.
Člen 9
1. Informacije, pridobljene kot rezultat uporabe tega protokola, se uporabljajo le za namene postopkov iz členov 53 in 54 Sporazuma.
2. Komisija ES, Nadzorni organ EFTA, pristojni organi držav članic ES in države Efte ter njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti informacij, ki so jih pridobili kot rezultat uporabe tega protokola in ki so takšne vrste, da zanje velja obveznost varovanja poklicne tajnosti.
3. Predpisi o poklicni tajnosti in omejeni uporabi informacij, navedeni v Sporazumu ali v zakonodaji pogodbenih strank, ne preprečujejo izmenjave informacij, ki jo predvideva ta protokol.
Člen 10
1. Podjetja naslovijo priglasitve o sporazumih na pristojni nadzorni organ v skladu s členom 56 Sporazuma. Pritožbe se lahko naslovijo na oba nadzorna organa.
2. Priglasitve ali pritožbe, naslovljene na nadzorni organ, ki v skladu s členom 56 ni pristojen za odločanje o danem primeru, se nemudoma prenesejo pristojnemu nadzornemu organu.
3. Če se med pripravo ali ob začetku postopkov po uradni dolžnosti izkaže, da je drug nadzorni organ pristojen za odločanje o primeru v skladu s členom 56 Sporazuma, se ta primer prenese pristojnemu nadzornemu organu.
4. Potem ko je bil primer prenesen drugemu nadzornemu organu v skladu z odstavkoma 2 in 3, povratni prenos ni dovoljeno. Primer se ne sme prenesti po objavi namere o izdaji negativnega izvida, po objavi namere o sprejemu sklepa ob uporabi člena 56(3) Sporazuma, po naslovitvi izjave o ugovorih na zadevna podjetja ali podjetniška združenja ali po pošiljanju pisma, v katerem je vlagatelj obveščen, da so utemeljitve za obravnavo pritožbe nezadostne.
Člen 11
Kot datum predložitve vloge ali priglasitve se upošteva datum, ko jo prejme Komisija ES ali Nadzorni organ EFTA, ne glede na to, kateri od njiju je pristojen za odločanje o primeru v skladu s členom 56 Sporazuma. Če pa je vloga ali priglasitev poslana s priporočenim pismom, se šteje, da je bila prejeta na datum, ki je prikazan na poštnem žigu kraja oddaje pisma.
JEZIKI
Člen 12
Podjetja so upravičena, da pri komuniciranju v zvezi s priglasitvami, vlogami in pritožbami z Nadzornim organom EFTA in Komisijo ES uporabljajo uradni jezik katere koli države Efte ali Evropskih skupnosti. Enako velja za vse vrste postopkov ne glede na to, ali sproži pristojni nadzorni organ postopek na podlagi priglasitve, vloge ali pritožbe ali po uradni dolžnosti.
PROTOKOL 24
o sodelovanju na področju nadzora koncentracij
SPLOŠNA NAČELA
Člen 1
1. Nadzorni organ EFTA in Komisija ES izmenjujeta informacije in se medsebojno posvetujeta o splošnih političnih vprašanjih na zaprosilo enega od obeh nadzornih organov.
2. V primerih, ki spadajo pod člen 57(2)(a), Komisija ES in Nadzorni organ EFTA sodelujeta pri obravnavanju koncentracij v skladu s spodaj navedenimi določbami.
3. V tem protokolu pomeni za Komisijo ES izraz »ozemlje nadzornega organa« ozemlje držav članic ES, za katero se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti oziroma Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo pod pogoji, opredeljenimi v teh pogodbah, za Nadzorni organ EFTA pa se ta izraz nanaša na ozemlja držav Efte, za katere se uporablja Sporazum.
Člen 2
1. Sodelovanje poteka v skladu z določbami tega protokola, če:
(a) je skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav Efte enak 25% ali več njihovega skupnega prometa na ozemlju, ki ga zajema Sporazum, ali
(b) najmanj dve udeleženi podjetji na ozemlju držav Efte ustvarita promet, ki presega 250 milijonov ECU, ali
(c) bi se zaradi koncentracije lahko ustvaril ali okrepil prevladujoč položaj, kar bi znatno oviralo učinkovito konkurenco na ozemljih držav Efte ali znatnem delu teh ozemelj.
2. Sodelovanje se izvaja tudi, če:
(a) obstaja nevarnost, da bi lahko koncentracija ustvarila ali okrepila prevladujoč položaj, ki bi znatno oviral učinkovito konkurenco na trgu države Efte, ki izkazuje vse značilnosti samostojnega trga, ne glede na to, ali predstavlja znaten del ozemlja, ki ga zajema ta sporazum, ali ne, ali
(b) želi država Efte v skladu s členom 7 sprejeti ukrepe za zaščito svojih zakonitih interesov.
ZAČETNA FAZA POSTOPKOV
Člen 3
1. Komisija ES pošlje Nadzornemu organu EFTA kopije priglasitev primerov iz člena 2(1) in (2)(a) v treh delovnih dneh, čim prej pa tudi kopije najpomembnejših dokumentov, ki so bili predloženi Komisiji ES ali jih je ta izdala.
2. Komisija ES izvaja postopke, ki so predvideni za izvajanje člena 57 Sporazuma, v tesnem in stalnem sodelovanju z Nadzornim organom EFTA. Nadzorni organ EFTA in države Efte lahko glede teh postopkov izrazijo svoja stališča. Za namene člena 6 tega protokola pridobi Komisija ES informacije od pristojnega organa zadevne države Efte in mu ponudi možnost, da izrazi svoja stališča v vsaki fazi postopka do sprejema sklepa na podlagi tega člena. V ta namen mu Komisija ES omogoči dostop do dokumentacije.
ZASLIŠANJA
Člen 4
V primerih iz člena 2(1) in (2)(a) Komisija ES pozove Nadzorni organ EFTA, da zagotovi svojo zastopanost na zaslišanjih zadevnih podjetij. Tudi države Efte so lahko zastopane na teh zaslišanjih.
SVETOVALNI ODBOR ZA KONCENTRACIJE
Člen 5
1. V primerih iz člena 2(1) in (2)(a) Komisija ES pravočasno obvesti Nadzorni organ EFTA o datumu sestanka Svetovalnega odbora ES za koncentracije in pošlje ustrezno dokumentacijo.
2. Vsi dokumenti, ki jih v ta namen posreduje Nadzorni organ EFTA, vključno z dokumenti držav Efte, se skupaj z drugo zadevno dokumentacijo, ki jo razpošlje Komisija, predložijo Svetovalnemu odboru za koncentracije.
3. Nadzorni organ EFTA in države Efte imajo pravico biti navzoči v Svetovalnem odboru ES za koncentracije in izraziti svoja stališča; vendar pa nimajo pravice glasovati.
PRAVICE POSAMEZNIH DRŽAV
Člen 6
1. Komisija ES lahko s odločbo, s katero nemudoma uradno obvesti udeležena podjetja, pristojne organe držav članic ES in Nadzorni organ EFTA, preda priglašeno koncentracijo državi Efte, kjer obstaja nevarnost, da bo koncentracija ustvarila ali okrepila prevladujoč položaj, zaradi česar bi bila učinkovita konkurenca na trgu te države, ki izkazuje vse značilnosti samostojnega trga, znatno ovirana, ne glede na to, ali predstavlja znaten del ozemlja, ki ga zajema ta sporazum ali ne.
2. V primerih, navedenih v odstavku 1 se lahko vsaka država Efte zaradi uporabe nacionalnega konkurenčnega prava pritoži pri Evropskem sodišču iz enakih razlogov in pod enakimi pogoji, kakor to lahko v skladu s členom 173 Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti stori država članica ES, še zlasti pa lahko zaprosi za uporabo začasnih ukrepov.
Člen 7
1. Ne glede na izključno pristojnost Komisije ES za obravnavanje koncentracij na ravni Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij, lahko države Efte sprejmejo ustrezne ukrepe zaradi zaščite drugih zakonitih interesov kot tistih, ki so upoštevani v skladu z zgornjo uredbo, v kolikor so ti interesi združljivi s splošnimi načeli in drugimi določbami, ki so neposredno ali posredno vsebovani v tem sporazumu.
2. V smislu odstavka 1 se kot zakoniti interesi štejejo javna varnost, pluralizem medijev in pravila nadzora.
3. O vsakem drugem javnem interesu je treba obvestiti Komisijo ES, ki ga prizna po ocenitvi njegove združljivosti s splošnimi načeli in drugimi, v tem sporazumu neposredno ali posredno vsebovanimi določbami, še preden se lahko sprejmejo zgoraj navedeni ukrepi. Komisija ES obvesti Nadzorni organ EFTA in zadevno državo Efte o svoji odločitvi v enem mesecu po tem obvestilu.
UPRAVNA POMOČ
Člen 8
1. Pri opravljanju svojih dolžnosti, ki so ji bile dodeljene zaradi izvajanja člena 57, lahko Komisija ES od Nadzornega organa EFTA in držav Efte pridobi vse potrebne informacije.
2. Če pošlje Komisija ES zaprosilo za informacije osebi, podjetju ali podjetniškemu združenju s sedežem na ozemlju Nadzornega organa EFTA, posreduje istočasno kopijo zaprosila Nadzornemu organu EFTA.
3. Če osebe, podjetja ali podjetniška združenja ne zagotovijo zahtevanih informacij v roku, ki ga določi Komisija, ali pa zagotovijo nepopolne informacije, Komisija ES z odločbo zahteva zagotovitev zadevnih informacij in posreduje kopijo te odločbe Nadzornemu organu EFTA.
4. Na zaprosilo Komisije ES začne Nadzorni organ EFTA preiskave na svojem ozemlju.
5. Komisija ES je upravičena do zastopanja in aktivnega sodelovanja pri preiskavah, opravljenih v skladu z odstavkom 4.
6. Vse informacije, ki so bile pridobljene med preiskavami, opravljenimi na zaprosilo, se pošljejo Komisiji ES takoj po njihovem zaključku.
7. Če opravlja Komisija ES preiskave na ozemlju Skupnosti, obvesti glede primerov, ki spadajo pod člen 2(1) in 2(a), Nadzorni organ EFTA o opravljenih preiskavah, na zaprosilo pa na ustrezen način pošlje zadevne izide preiskav.
POKLICNA TAJNOST
Člen 9
1. Informacije, pridobljene kot rezultat uporabe tega protokola, se uporabljajo le za namene postopkov iz člena 57 Sporazuma.
2. Komisija ES, Nadzorni organ EFTA, pristojni organi držav članic ES in države Efte ter njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti informacij, ki so jih pridobili kot rezultat uporabe tega protokola in ki so takšne vrste, da zanje velja obveznost varovanja poklicne tajnosti.
3. Predpisi o poklicni tajnosti in omejeni uporabi informacij, navedeni v Sporazumu ali v zakonodaji pogodbenic, ne preprečujejo izmenjave in uporabe informacij v skladu s tem protokolom.
PRIGLASITVE
Člen 10
1. Podjetja naslovijo priglasitve na pristojni nadzorni organ v skladu s členom 57(2) Sporazuma.
2. Priglasitve ali pritožbe, naslovljene na organ, ki v skladu s členom 57 ni pristojen za odločanje o danem primeru, se nemudoma pošljejo pristojnemu nadzornemu organu.
Člen 11
Kot datum predložitve priglasitve se upošteva datum, ko jo prejme pristojni nadzorni organ.
Kot datum predložitve priglasitve se upošteva datum, ko jo prejme Komisija ES ali Nadzorni organ EFTA, če je primer priglašen v skladu z izvedbenimi predpisi, sprejetimi na podlagi člena 57 Sporazuma, vendar spada pod člen 53.
JEZIKI
Člen 12
1. Podjetja so upravičena, da pri komuniciranju z Nadzornim organom EFTA in Komisijo ES v zvezi s priglasitvami uporabljajo uradni jezik katere koli države Efte ali Skupnosti. To velja tudi za vse stopnje postopkov.
2. Če podjetja za komuniciranje z nadzornim organom izberejo jezik, ki ni eden od uradnih jezikov držav spadajo pod pristojnostjo tega organa, pa tudi ne njegov delovni jezik, hkrati dostavijo celotno dokumentacijo s prevodom v uradni jezik tega organa.
3. Tudi podjetja, ki niso navedena v priglasitvi, so upravičena do komuniciranja z Nadzornim organom EFTA in Komisijo ES v ustreznem uradnem jeziku države Efte ali Skupnosti ali v delovnem jeziku enega od teh organov. Če podjetja za komuniciranje z nadzornim organom izberejo jezik, ki ni eden od uradnih jezikov držav pod pristojnostjo tega organa, pa tudi ne njegov delovni jezik, se uporablja odstavek 2.
4. Pri komuniciranju s podjetji uporablja pristojni organ jezik, ki je bil izbran za prevajanje.
ROKI IN DRUGA POSTOPKOVNA VPRAŠANJA
Člen 13
V zvezi z roki in drugimi postopkovnimi določbami se uporabljajo predpisi za izvajanje člena 57 tudi za sodelovanje med Komisijo ES ter Nadzornim organom EFTA in državami Efte, razen če v tem protokolu ni določeno drugače.
PREHODNA DOLOČBA
Člen 14
Člen 57 se ne uporablja za koncentracije, ki so bile predmet sporazuma ali objave ali če je bil nadzor pridobljen pred začetkom veljavnosti Sporazuma. V nobenem primeru se ne uporablja za koncentracije, proti katerim je za konkurenco pristojen nacionalni organ sprožil postopek pred navedenim datumom.
PROTOKOL 25
o konkurenci v zvezi s premogom in jeklom
Člen 1
1. Prepovedani so vsi sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja glede posebnih izdelkov iz Protokola 14, ki bi lahko vplivali na trgovino med pogodbenicami, ker so neposredno ali posredno namenjeni preprečevanju, omejevanju ali izkrivljanju običajne konkurence na ozemlju, na katerega se nanaša ta sporazum, zlasti pa tisti, ki so namenjeni:
(a) določanju cen,
(b) omejevanju ali nadzoru proizvodnje, tehničnega razvoja ali investicij,
(c) razdelitvi trgov, izdelkov, uporabnikov ali virov oskrbe.
2. Vendar pa pristojni nadzorni organ, predviden v členu 56 Sporazuma, dovoli sporazume o specializaciji ali o skupni nabavi ali skupni prodaji v zvezi z izdelki iz odstavka 1, če ugotovi, da:
(a) bo takšna specializacija ali takšna skupna nabava ali skupna prodaja prispevala k bistvenemu izboljšanju proizvodnje ali prodaje teh izdelkov,
(b) je zadevni sporazum bistven za doseganje teh rezultatov in ni bolj omejevalen, kot je nujno potrebno za ta namen, in
(c) da ni verjetno, da bo sporazum udeleženim podjetjem omogočil določati cene ali nadzorovati ali omejevati proizvodnjo ali trženje znatnega dela zadevnih izdelkov na ozemlju, na katerega se nanaša ta sporazum, ali jih ščitil pred učinkovito konkurenco drugih podjetij na ozemlju, na katerega se nanaša Sporazum.
Če pristojni nadzorni organ ugotovi, da so nekateri sporazumi po svoji naravi in učinku popolnoma analogni zgoraj navedenim sporazumom, ob posebnem upoštevanju dejstva, da se ta odstavek nanaša na prodajna podjetja, jih prav tako dovoli, potem ko se prepriča, da izpolnjujejo iste zahteve.
3. Vsak sporazum ali sklep, ki je prepovedan z odstavkom 1, je samodejno ničen, sklicevanje nanj pred katerim koli sodiščem v državi članici ES ali državi Efte pa nedopustno.
Člen 2
1. Za vsako transakcijo je potrebno predhodno dovoljenje pristojnega nadzornega organa, kot je določeno v členu 56 Sporazuma, ob upoštevanju določb odstavka 3 tega člena, če ta transakcija zaradi delovanja neke osebe ali podjetja ali skupine oseb ali podjetij neposredno ali posredno na ozemlju, ki ga zajema Sporazum, povzroči koncentracijo podjetij, od katerih je vsaj eno predmet člena 3, ki bi lahko negativno vplivala na trgovino med pogodbenicami, pri čemer ni pomembno, ali transakcija zadeva samo en izdelek ali več različnih izdelkov ter ali gre pri njej za združitev, nakup delnic ali delov podjetja ali premoženja, posojilo, pogodbo ali kakršno koli drugo obliko nadzora.
2. Pristojni nadzorni organ, določen v členu 56 Sporazuma, izda dovoljenje iz odstavka 1, če ugotovi, da predlagana transakcija ne bo omogočila udeleženim osebam ali podjetjem v zvezi z izdelkom ali izdelki, ki so v njegovi pristojnosti:
– določati cen, nadzirati ali omejevati proizvodnje ali prodaje ali ovirati učinkovite konkurence na znatnem delu trga s temi izdelki ali
– izogibati se pravilom konkurence, ki so bila uveljavljena s tem sporazumom, zlasti z ustvarjanjem umetno privilegiranega položaja, ki vključuje znatno prednost pri dostopu do nabave ali trgov.
3. Nekatere vrste transakcij so lahko glede na velikost premoženja ali udeleženih podjetij, obravnavano v povezavi z vrsto posledične koncentracije, izvzete iz zahteve po predhodnem dovoljenju.
4. Če pristojni nadzorni organ, določen v členu 56 Sporazuma, ugotovi, da javna ali zasebna podjetja, ki imajo ali pridobijo pravno ali dejansko na trgu z enim od izdelkov v njegovi pristojnosti, prevladujoči položaj, ki jih ščiti pred učinkovito konkurenco na znatnem delu ozemlja, na katerega se nanaša ta sporazum, izrabljajo ta položaj za namene, ki so v nasprotju s cilji tega sporazuma, in če takšna zloraba lahko negativno vpliva na trgovino med pogodbenicami, naslovi nanje takšna priporočila, kakršna so primerna za preprečevanje zlorabe položaja.
Člen 3
Za namene členov 1 in 2 ter informacij, potrebnih za njuno uporabo, in postopkov v zvezi z njima, pomeni »podjetje« vsako podjetje, ki opravlja proizvodno dejavnost v premogovništvu ali jeklarstvu na ozemlju, na katerega se nanaša Sporazum, ter vsako podjetje ali agencijo, ki se redno ukvarja s prodajo, razen s prodajo domačim gospodinjstvom ali malim obrtnikom.
Člen 4
Priloga XIV k Sporazumu vsebuje posebne določbe za izvajanje načel iz členov 1 in 2.
Člen 5
Nadzorni organ EFTA in Komisija ES zagotavljata uporabo načel iz členov 1 in 2 tega protokola v skladu z določbami za izvajanje členov 1 in 2, vsebovanih v Protokolu 21 in Prilogi XIV k Sporazumu.
Člen 6
O posamičnih primerih iz členov 1 in 2 tega protokola odloča Komisija ES ali Nadzorni organ EFTA v skladu s členom 56 Sporazuma.
Člen 7
Pristojni organi sodelujejo v skladu z določbami iz Protokola 23, da bi v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru razvijali in ohranjali enoten nadzor na področju konkurence ter pospeševali enotno izvajanje, uporabo in razlago določb Sporazuma.
PROTOKOL 26
Glej: Sklep Skupnega odbora EGP št. 164/2001 z dne 11. decembra 2001 (UL L 65, 7. 3. 2002, str. 46).
PROTOKOL 27
o sodelovanju na področju državnih pomoči
Da bi zagotovili enotno izvajanje, uporabo in razlago predpisov o državni pomoči na celotnem ozemlju pogodbenic ter njihov usklajen razvoj, se Komisija ES in Nadzorni organ EFTA ravnata po naslednjih pravilih:
(a) periodično ali na zaprosilo enega od obeh nadzornih organov se organizira izmenjava informacij in mnenj o vprašanjih splošne politike, kot so izvajanje, uporaba in razlaga predpisov o državni pomoči, določenih v Sporazumu;
(b) Komisija ES in Nadzorni organ EFTA periodično pripravljata poročila o državnih pomočeh v njunih državah. Ta poročila so na razpolago drugemu nadzornemu organu;
(c) če je za programe in primere državne pomoči sprožen postopek iz prvega in drugega pododstavka člena 93(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti ali drug ustrezen postopek iz sporazuma med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa EFTA, Komisija ES oziroma Nadzorni organ EFTA obvesti drugi nadzorni organ ter prizadete stranke, naj predložijo svoje pripombe;
(d) nadzorna organa se medsebojno obveščata o vsaki odločitvi, takoj ko je sprejeta;
(e) začetek postopka iz odstavka (c) in odločitve iz odstavka (d) objavi pristojni nadzorni organ;
(f) ne glede na določbe tega protokola Komisija ES in Nadzorni organ EFTA na zaprosilo drugega nadzornega organa zagotovita informacije za vsak primer posamično ter izmenjata mnenja o posameznih programih in primerih državne pomoči;
(g) informacije, pridobljene v skladu z odstavkom (f), se obravnavajo kot zaupne.
PROTOKOL 28
o intelektualni lastnini
Člen 1
Predmet varstva
1. V tem protokolu izraz »intelektualna lastnina« vključuje varstvo industrijske in poslovne lastnine iz člena 13 Sporazuma.
2. Brez poseganja v določbe tega protokola in Priloge XVII pogodbenice ob začetku veljavnosti Sporazuma prilagodijo svojo zakonodajo o intelektualni lastnini, da bi postala združljiva z načeli prostega pretoka blaga in storitev ter z ravnjo varstva intelektualne lastnine, ki je bila dosežena v pravu Skupnosti, vključno z ravnjo uveljavljanja teh pravic.
3. Ob upoštevanju postopkovnih določb Sporazuma in brez poseganja v določbe tega protokola in Priloge XVII bodo države Efte na zahtevo in po posvetovanju med pogodbenicami ob podpisu Sporazuma prilagodile svojo zakonodajo o intelektualni lastnini z namenom, da bi dosegle vsaj takšno raven varstva intelektualne lastnine, kakršna prevladuje v Skupnosti.
Člen 2
Izčrpanje pravic
1. Kolikor je izčrpanje obravnavano v ukrepih ali sodni praksi Skupnosti, pogodbenice predvidijo takšno izčrpanje pravic intelektualne lastnine, kakor je določeno v pravu Skupnosti. Ta določba se brez poseganja v prihodnji razvoj sodne prakse razlaga v skladu s pomenom, ugotovljenim iz zadevnih sodb Sodišča Evropskih skupnosti, ki so bile izdane pred podpisom Sporazuma.
2. Kar zadeva pravice iz patenta, začne ta določba učinkovati najpozneje eno leto po začetku veljavnosti Sporazuma.
Člen 3
Patenti Skupnosti
1. Pogodbenice se obvežejo, da se bodo po svojih najboljših močeh trudile za to, da se bodo v treh letih po začetku veljavnosti Sporazuma v zvezi s patenti Skupnosti (89/695/EGS) zaključila pogajanja, da bi lahko države Efte pristopile k navedenemu sporazumu. V primeru Islandije pa to ne bo pred 1. januarjem 1998.
2. Posebni pogoji za pristop držav Efte k Sporazumu v zvezi s patenti Skupnosti (89/695/EGS) bodo predmet prihodnjih pogajanj.
3. Skupnost se obvezuje, da bo po začetku veljavnosti Sporazuma v zvezi s patenti Skupnosti k pogajanjem povabila tiste države Efte, ki za to zaprosijo, v skladu s členom 8 Sporazuma v zvezi s patenti Skupnosti, pod pogojem, da bodo poleg tega spoštovale določbe odstavkov 4 in 5.
4. Pravo držav Efte se uskladi z vsebinskimi določbami Evropske patentne konvencije z dne 5. oktobra 1973.
5. Glede primernosti farmacevtskih in živilskih izdelkov za patentiranje se Finska uskladi z določbami odstavka 4 do 1. januarja 1995. Kar zadeva primernost farmacevtskih izdelkov za patentiranje, se Islandija uskladi z določbami odstavka 4 do 1. januarja 1997. Vendar pa Skupnost pred tema dvema datumoma na Finsko in Islandijo ne naslovi vabila iz odstavka 3.
6. Ne glede na člen 2 se lahko imetnik patenta ali njegov upravičenec za izdelek, naveden v odstavku 5, prijavljen v eni od pogodbenic v času, ko za ta izdelek na Finskem ali v Islandiji ni bilo mogoče pridobiti patenta, sklicuje na pravice, podeljene z navedenim patentom, pri preprečevanju uvoza in trženja navedenega izdelka v pogodbenicah, kjer je izdelek deležen patentnega varstva, četudi je on sam prvič dal ta izdelek na trg na Finskem in v Islandiji ali če se je to zgodilo z njegovo privolitvijo.
Ta pravica se lahko uveljavlja za izdelke iz odstavka 5 do konca drugega leta po tem, ko so na Finskem ali v Islandiji postali patentabilni.
Člen 4
Polprevodniška vezja
1. Pogodbenice imajo pravico sprejemati odločitve o razširitvi pravnega varstva topografij polprevodniških vezij na osebe, ki nimajo pravice do varstva v skladu z določbami tega sporazuma, iz katere koli tretje države ali s katerega koli tretjega ozemlja, ki ni pogodbenica tega sporazuma. Lahko tudi sklepajo temu ustrezne sporazume.
2. Zadevna pogodbenica si v primerih, ko je pravica do varstva topografije polprevodniških vezij razširjena na neko nepogodbenico, prizadeva zagotoviti, da bo ta nepogodbenica podelila pravico varstva drugim pogodbenicam tega sporazuma pod enakimi pogoji, kot so bili priznani njej.
3. Razširitev pravic, dodeljenih z vzporednimi ali enakovrednimi sporazumi ali dogovori ali enakovrednimi sklepi med katero koli pogodbenico in tretjimi državami priznajo in spoštujejo vse pogodbenice.
4. V zvezi z odstavki 1 do 3 se uporabljajo postopki glede splošnih informacij, posvetovanja in reševanja sporov, navedeni v tem sporazumu.
5. V primeru drugačnih odnosov med katero koli pogodbenico in katero koli tretjo državo se je treba v skladu z odstavkom 4 nemudoma posvetovati glede posledic takšnega odmika za ohranitev prostega pretoka blaga po tem sporazumu. Kadar se sprejme takšen sporazum, dogovor ali sklep, se kljub nadaljnjemu nestrinjanju med Skupnostjo in katero koli drugo prizadeto pogodbenico vedno uporablja del VII tega sporazuma.
Člen 5
Mednarodne konvencije
1. Pogodbenice se obvežejo, da bodo pred 1. januarjem 1995 pristopile k naslednjim večstranskim konvencijam o industrijski, intelektualni in poslovni lastnini:
(a) Pariški konvenciji za varstvo industrijske lastnine (Stockholmski akt, 1967),
(b) Bernski konvenciji za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971),
(c) Mednarodni konvenciji za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rim, 1961),
(d) Protokolu k Madridskemu sporazumu o mednarodni registraciji znamk (Madrid, 1989),
(e) Niškemu sporazumu o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva, 1977, spremenjen 1979),
(f) Budimpeštanski pogodbi o mednarodnem priznavanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (1980),
(g) Pogodbi o sodelovanju na področju patentov (1984).
2. Za pristop Finske, Irske in Norveške k Protokolu k Madridskemu sporazumu se datum iz odstavka 1 nadomesti z datumom 1. januar 1996, za Islandijo pa z datumom 1. januar 1997.
3. Ob začetku veljavnosti tega protokola pogodbenice uskladijo svojo notranjo zakonodajo z vsebinskimi določbami konvencij, ki so navedene v odstavkih 1(a) do (c). Irska pa uskladi svojo notranjo zakonodajo z vsebinskimi določbami Bernske konvencije do 1. januarja 1995.
Člen 6
Pogajanja o Splošnem sporazumu o carinah in trgovini
Pogodbenice soglašajo, da bodo brez poseganja v pristojnost Skupnosti in njenih držav članic pri zadevah intelektualne lastnine izboljšale ureditev, ki jo glede intelektualne lastnine vzpostavlja Sporazum v luči rezultatov pogajanj urugvajskega kroga.
Člen 7
Medsebojno obveščanje in posvetovanje
Pogodbenice se obvezujejo, da bodo druga drugo redno obveščale v zvezi z delom v okviru mednarodnih organizacij in v zvezi s sporazumi, ki se nanašajo na intelektualno lastnino.
Poleg tega se obvežejo, da se bodo na področjih, ki jih zajema ukrep, sprejet v pravu Skupnosti, na zahtevo predhodno posvetovale v zgoraj navedenem okviru in zvezah.
Člen 8
Prehodne določbe
Pogodbenice soglašajo, da bodo začele pogajanja z namenom omogočiti polno udeležbo držav Efte v prihodnjih ukrepih glede intelektualne lastnine, ki bi lahko bili sprejeti v pravu Skupnosti.
Če bi takšni ukrepi bili sprejeti pred začetkom veljavnosti Sporazuma, se pogajanja za udeležbo pri takšnih ukrepih začnejo takoj, ko je mogoče.
Člen 9
Pristojnost
Določbe tega protokola ne posegajo v pristojnost Skupnosti in njenih držav članic pri zadevah intelektualne lastnine.
PROTOKOL 29
o poklicnem usposabljanju
Pogodbenice se strinjajo, da za spodbujanje gibanja mladih ljudi znotraj EGP krepijo sodelovanje na področju poklicnega usposabljanja in si prizadevajo izboljšati razmere za študente, ki želijo študirati v državi EGP, ki ni njihova matična država. V tem smislu se strinjajo, da določbe Sporazuma glede pravice študentov do prebivanja ne spreminjajo pred uveljavitvijo Sporazuma obstoječih možnosti posamezne pogodbenice glede šolnin, ki jih plačujejo tuji študenti.
PROTOKOL 30
o posebnih določbah glede organizacije sodelovanja na področju statistike
1. Ustanovi se konferenca zastopnikov nacionalnih statističnih organizacij pogodbenih strank, Statističnega urada Evropskih skupnosti (Eurostat) in Urada svetovalca za statistiko držav Efte (OSA EFTA). Konferenca vodi statistično sodelovanje, razvija programe in postopke za statistično sodelovanje, ki jih natančno usklajuje s tistimi iz Skupnosti, ter spremlja njihovo izvajanje.
2. Od začetka veljavnosti Sporazuma države Efte sodelujejo v okviru načrtov prednostnih akcij na področju statističnih informacij.(*5)
Države Efte finančno prispevajo za take akcije v skladu s členom 82(1)(a) Sporazuma in njegovih finančnih predpisov.
Države Efte polno sodelujejo v odborih ES, ki pomagajo Komisiji ES pri vodenju ali pripravi takih akcij, če so zadevni subjekti zajeti v Sporazumu.
3. Statistične informacije iz držav Efte glede zadev, ki so zajete v Sporazumu, usklajuje OSA EFTA in se prek njega pošiljajo Eurostatu. Shranjevanje in obdelava podatkov se opravita v Eurostatu.
4. Eurostat in OSA EFTA zagotovita, da se statistični podatki EGP diseminirajo raznim uporabnikom in javnosti.
5. Države Efte krijejo dodatne stroške Eurostata za shranjevanje, obdelavo in diseminacijo podatkov iz svojih držav, skladno z določbami Sporazuma. Zadevne zneske periodično določi Skupni odbor EGP.
6. Zaupni statistični podatki se lahko uporabijo samo za statistične namene.
(*5) T.j. podobni prihodnji načrti, določeni z 389 Y 0628 (01) Resolucijo Sveta z dne 19. junija 1989 o izvajanju načrta prednostnih akcij na področju statističnih informacij: Statistični program Evropskih skupnosti 1989 do 1992 (UL št. C 161, 28.6.1989, str. 1).
PROTOKOL 31
o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode
Člen 1
Raziskave in tehnološki razvoj
1. (a) Države Efte od začetka veljavnosti Sporazuma sodelujejo pri izvajanju okvirnega programa dejavnosti Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja (1990 do 1994),(*6) tako da sodelujejo pri njegovih specifičnih programih.
(b) Države Efte finančno prispevajo k dejavnostim iz pododstavka (a) v skladu s členom 82(1)(a) Sporazuma.
(c) Države Efte v skladu s pododstavkom (b) polno sodelujejo v vseh odborih ES, ki pomagajo Komisiji ES pri upravljanju ali razvijanju navedenega okvirnega programa in njegovih specifičnih programih.
(d) Glede na posebno naravo sodelovanja, predvidenega na področju raziskav in tehnološkega razvoja, so predstavniki držav Efte poleg tega povezani z delom Odbora za znanstvene in tehnične raziskave (CREST) ter drugih odborov ES, s katerimi se Komisija ES posvetuje na tem področju, kolikor je potrebno za dobro delovanje navedenega sodelovanja.
2. Kar zadeva Islandijo, pa se določbe odstavka 1 uporabljajo od 1. januarja 1994.
3. Po začetku veljavnosti Sporazuma potekajo ocenjevanje in večje preusmeritve dejavnosti v okvirnem programu dejavnosti Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja (1990 do 1994) v skladu s postopkom iz člena 79(3) Sporazuma.
4. Sporazum po eni strani ne posega v dvostransko sodelovanje, ki poteka na podlagi okvirnega programa dejavnosti Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja (1987 do 1991)(*7), in na drugi strani, če zadeva sodelovanje, ki ni zajeto v Sporazumu, v dvostranske okvirne sporazume o znanstvenem in tehničnem sodelovanju med Skupnostjo in državami Efte.
Člen 2
Informacijske storitve
Po začetku veljavnosti Sporazuma določi Skupni odbor EGP pogoje za udeležbo držav Efte v programih, vzpostavljenih na podlagi spodaj navedenih odločb Sveta ES ali iz njih izvedenih, na področju informacijskih storitev:
– 388 D 0524: Odločba Sveta 88/524/EGS z 26. julija 1988 o določitvi akcijskega načrta za vzpostavitev trga informacijskih storitev (UL št. L 288, 21. 10. 1988, str. 39)
– 389 D 0286: Odločba Sveta 89/286/EGS z 17. aprila 1989 o izvajanju glavnih faz strateškega programa za prenos inovacij in tehnologije (1989 do 1993) (Sprint program) na ravni Skupnosti (UL št. L 112, 25. 4. 1989, str. 12).
Člen 3
Okolje
1. Sodelovanje na področju okolja se krepi v okviru dejavnosti Skupnosti, zlasti na naslednjih področjih:
– politika in akcijski programi v zvezi z okoljem;
– vključevanje zahtev varstva okolja v druge politike;
– ekonomski in fiskalni instrumenti;
– okoljska vprašanja, ki imajo čezmejni pomen;
– pomembna regionalna in globalna vprašanja, ki jih obravnavajo mednarodne organizacije.
Sodelovanje med drugim zajema redne sestanke.
2. Čim prej po začetku veljavnosti Sporazuma se sprejmejo potrebne odločitve, da se zagotovi udeležba držav Efte v Evropski agenciji za okolje, ko Skupnost to agencijo ustanovi, v kolikor to ni urejeno pred navedenim datumom.
3. Če Skupni odbor EGP odloči, da sodelovanje poteka v obliki vzporedne zakonodaje pogodbenic z enako ali podobno vsebino, se za pripravo take zakonodaje na posameznem področju uporabljajo postopki iz člena 79(3) Sporazuma.
Člen 4
Izobraževanje, usposabljanje in mladina
1. Države Efte od začetka veljavnosti Sporazuma sodelujejo pri programu Skupnosti Mladi za Evropo v skladu z delom IV.
2. Države Efte ob upoštevanju določb dela VI od 1. januarja 1995 sodelujejo v vseh programih Skupnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine, ki takrat veljajo ali so sprejete. Pri načrtovanju in razvijanju programov Skupnosti na tem področju se od začetka veljavnosti Sporazuma upoštevajo postopki, navedeni v delu VI, zlasti v členu 79(3).
3. Države Efte finančno prispevajo k programom iz odstavkov 1 in 2 v skladu s členom 82(1)(a) Sporazuma.
4. Države Efte od začetka sodelovanja pri programih, za katere finančno prispevajo v skladu s členom 82(1)(a), polno sodelujejo v vseh odborih ES, ki pomagajo Komisiji ES pri upravljanju ali razvijanju navedenih programov.
5. Države Efte od začetka veljavnosti Sporazuma sodelujejo pri raznih dejavnostih Skupnosti, ki predvidevajo izmenjavo informacij, vključno s stiki in srečanji strokovnjakov, seminarji in konferencami, kjer je to ustrezno. Poleg tega dajo pogodbenice v okviru Skupnega odbora EGP ali sicer vse pobude, ki so v tem pogledu ustrezne.
6. Pogodbenice spodbujajo ustrezno sodelovanje med pristojnimi organizacijami, institucijami in drugimi telesi na svojih ozemljih, če to prispeva h krepitvi in širitvi sodelovanja. To se nanaša zlasti na zadeve, zajete v dejavnostih Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP)(*8).
Člen 5
Socialna politika
1. Na področju socialne politike obsega dialog, predviden v členu 79(1) Sporazuma, med drugim organizacijo sestankov, vključno s stiki med strokovnjaki, preučevanje vprašanj vzajemnega interesa na specifičnih področjih, izmenjavo informacij o dejavnostih pogodbenic, ugotavljanje stanja sodelovanja in skupno izvajanje aktivnosti, kakršne so denimo seminarji in konference.
2. Pogodbenice si prizadevajo zlasti okrepiti sodelovanje v okviru dejavnosti Skupnosti, ki so lahko rezultat naslednjih aktov Skupnosti:
– 388 Y 0203: Resolucija Sveta z 21. decembra 1987 o varnosti, higieni in zdravju pri delu (UL št. C 28, 3. 2. 1988, str. 3);
– 391 Y 0531: Resolucija Sveta z 21. maja 1991 o tretjem srednjeročnem akcijskem programu Skupnosti o enakih možnostih žensk in moških (1991–95) (UL št. C 142, 31. 5. 1991, str. 1);
– 390 Y 627(06): Resolucija Sveta z 29. maja 1990 o ukrepih za pomoč dolgotrajno brezposelnim (UL št. C 157, 27. 6. 1990, str. 4);
– 386 X 0379: Priporočilo Sveta 86/379/EGS z 24. julija 1986 o zaposlovanju invalidov v Skupnosti (UL št. L 225, 12. 8. 1986, str. 43);
– 389 D 0457: Sklep Sveta 89/457/EGS z 18. julija 1989 o vzpostavitvi srednjeročnega akcijskega programa Skupnosti o ekonomski in socialni integraciji ekonomsko in socialno deprivilegiranih skupin v družbi (UL št. L 224, 2. 8. 1989, str. 10).
3. Države Efte od začetka veljavnosti Sporazuma sodelujejo v okviru ukrepov Skupnosti za starejše(*9).
Države Efte finančno prispevajo v skladu s členom 82(1)(a) Sporazuma.
Države Efte polno sodelujejo v odborih ES, ki pomagajo Komisiji ES pri upravljanju ali razvijanju programov, razen kar zadeva vprašanja v zvezi z razdelitvijo finančnih sredstev med državami članicami Skupnosti.
4. Skupni odbor EGP bo sprejel odločbe, potrebne za olajšanje sodelovanja med pogodbenicami pri prihodnjih programih in dejavnostih Skupnosti na socialnem področju.
5. Pogodbenice spodbujajo ustrezno sodelovanje med pristojnimi organizacijami, institucijami in drugimi organi na svojih ozemljih, če to prispeva h krepitvi in širitvi sodelovanja. To se nanaša zlasti na zadeve zajete v dejavnostih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih razmer in delovnih pogojev(*10).
Člen 6
Varstvo potrošnikov
1. Na področju varstva potrošnikov pogodbenice okrepijo medsebojni dialog z vsemi ustreznimi sredstvi, da določijo področja in dejavnosti, pri katerih bi tesnejše sodelovanje lahko prispevalo k uresničevanju njihovih ciljev.
2. Pogodbenice si prizadevajo okrepiti sodelovanje v okviru dejavnosti Skupnosti, ki so lahko rezultat naslednjih aktov Skupnosti, zlasti pri zagotavljanju vplivanja na potrošnike in njihovo udeležbo:
– 389 Y 1122(01): Resolucija Sveta z 9. novembra 1989 o prihodnjih prednostnih nalogah za oživitev politike varstva potrošnikov (UL št. C 294 22. 11. 1989, str. 1);
– 590 DC 0098: Triletni akcijski načrt politike varstva potrošnikov v EGS (1990–92);
– 388 Y 1117(01): Resolucija Sveta z 4. novembra 1988 o okrepitvi udeležbe potrošnikov pri standardizaciji (UL št. C 293, 17. 11. 1988, str. 1).
Člen 7
Mala in srednje velika podjetja
1. Sodelovanje na področju malih in srednje velikih podjetij se spodbuja zlasti v okviru ukrepov Skupnosti, katerih cilji so:
– odprava neupravičenih upravnih, finančnih in pravnih omejitev za podjetja;
– informiranje in pomoč podjetjem, zlasti malim in srednje velikim, glede politik in programov, ki bi bili lahko zanimivi zanje;
– spodbujanje sodelovanja in partnerstva med podjetji, zlasti malimi in srednje velikimi, iz različnih regij Evropskega gospodarskega prostora.
2. Pogodbenice si prizadevajo zlasti okrepiti sodelovanje v okviru dejavnosti Skupnosti, ki so lahko rezultat naslednjih aktov Skupnosti:
– 388 Y 0727(02): Resolucija Sveta o izboljšanju okvirnih pogojev podjetništva in ukrepov za spodbujanje razvoja podjetij, zlasti malih in srednje velikih, v Skupnosti (UL št. C 197, 27. 7. 1988, str. 6);
– 389 D 0490: Sklep Sveta 89/490/EGS z 28. julija 1989 o izboljšanju poslovnega okolja in o spodbujanju razvoja podjetij, zlasti malih in srednje velikih, v Skupnosti (UL št. L 239, 16. 8. 1989, str. 33);
– 389 Y 1007(01): Resolucija Sveta z 26. septembra 1989 o razvoju podpogodbenega oddajanja del v Skupnosti (UL št. C 254, 7. 10. 1989, str. 1);
– 390 X 0246: Priporočilo Sveta z 28. maja 1990 o izvajanju politike upravnih poenostavitev v korist malih in srednje velikih podjetij v državah članicah (UL št. L 141, 2. 6. 1990, str. 55);
– 391 Y 0605: Resolucija Sveta z 27. maja 1991 o akcijskem programu za mala in srednje velika podjetja, vključno z obrtnimi podjetji (UL št. C 146, 5. 6. 1991, str. 3);
– 391 D 0319: Sklep Sveta 91/319/EGS z 18. junija 1991 o reviziji programa izboljšanja poslovnega okolja in spodbujanja razvoja podjetij, zlasti malih in srednje velikih, v Skupnosti (UL št. L 175, 4. 7. 1991, str. 32).
3. Skupni odbor EGP sprejema od začetka veljavnosti Sporazuma ustrezne sklepe o ureditvah, vključno s finančnimi prispevki držav Efte, ki se uporabljajo v zvezi s sodelovanjem v okviru dejavnosti Skupnosti pri izvajanju Sklepa Sveta o izboljšanju okvirnih pogojev podjetništva in o spodbujanju razvoja podjetij, zlasti malih in srednje velikih, v Skupnosti(*11) in o dejavnostih, ki iz njih izhajajo.
Člen 8
Turizem
Na področju turizma je cilj dialoga iz člena 79(1) Sporazuma določitev področij in dejavnosti, pri katerih bi tesnejše sodelovanje lahko prispevalo k pospeševanju turizma in izboljšanju splošnih pogojev turistične industrije na ozemljih pogodbenic.
Člen 9
Avdiovizualni sektor
Po začetku veljavnosti Sporazuma se čim prej mogoče sprejmejo odločbe, potrebne za zagotovitev udeležbe držav Efte v programih, vzpostavljenih na podlagi Sklepa Sveta 90/685/EGS z 21. decembra 1990 o izvajanju akcijskega programa za spodbujanje razvoja evropske avdiovizualne industrije (MEDIA) (1991 do 1995) (UL št. L 380, 31. 12. 1990, str. 37), če ta zadeva pred omenjenim datumom še ni urejena.
Člen 10
Civilna zaščita
1. Pogodbenice si prizadevajo okrepiti sodelovanje v okviru dejavnosti Skupnosti, ki lahko izhajajo iz Resolucije Sveta in predstavnikov držav članic, ki so se sestali v Svetu, z 13. februarja 1989 o nadaljnjem razvoju sodelovanja Skupnosti pri civilni zaščiti (UL št. C 44, 23. 2. 1989, str. 3).
2. Države Efte zagotovijo, da se na njihovih ozemljih uvede številka 112 kot enotna evropska številka za klic v sili v skladu z določbami Odločbe Sveta z 29. julija 1991 o uvedbi enotne evropske številke za klic v sili (UL št. L 217, 6. 8. 1991, str. 31).
(*6) 390 D 0221: Sklep Sveta 90/221/Euratom/EGS z dne 23. aprila 1990 (1990 do 1994) (UL št. L 117, 8.5.1990, str. 28).
(*7) 87 D 0516: Sklep Sveta 87/516/Euratom/EGS z dne 28. septembra 1987 (UL št. L 302, 24.10.1987, str. 1).
(*8) (1) 375 R 0337: Uredba Sveta (EGS) št. 337/75 z 10. februarja 1975 o ustanovitvi Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (UL št. L 39, 13.2.1975, str. 1), kakor jo spreminja:
– 1 79 H: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb – pristop Helenske republike (UL št. L 291, 19.11.1979, str. 17).
– 1 85 I: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb – pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL št. L 302, 15.11.85, str. 157 in 158).
(*9) 391 D 0049: Sklep Sveta 91/49/EGS z dne 26. novembra 1990 (UL št. L 28, 2.2.1991, str. 29).
(*10) 375 R 1365: Uredba Sveta (EGS) št. 1365/75 z 26. maja 1975 o ustanovitvi Evropske fundacije za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer (UL št. L 139, 30.5.1975, str. 1), kakor jo spreminja:
– 1 79 H: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb – Pristop Helenske republike (UL št. L 291, 19.11.1979, str. 17).
– 1 85 I: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah Pogodb - Pristop Kraljevine Španije in Portugalske republike (UL št. L 302, 15.11.1985, str. 157 in 158).
(*11) 389 D 0049: Sklep Sveta 89/490/EGS z 28. julija 1989 (UL št. C 239, 16. 8. 1989, str. 33).
PROTOKOL 32
o načinih izračunavanja finančnih prispevkov za izvajanje člena 82
Člen 1
Postopek za določitev finančne udeležbe držav Efte
1. Postopek za izračun finančne udeležbe držav Efte pri dejavnostih Skupnosti je določen v naslednjih odstavkih.
2. Komisija ES sporoči Skupnemu odboru EGP najpozneje 30. maja vsako proračunsko leto, pri čemer priloži ustrezne dokazilne listine:
(a) predhodne ocene odobritev za prevzem obveznosti in odobritev za plačila v izkazu odhodkov v predhodnem predlogu splošnega proračuna Evropskih skupnosti, ki ustrezajo dejavnostim, v katerih so udeležene države Efte, in so izračunani v skladu z določbami člena 82;
(b) predhodne ocene prispevkov v izkazu prihodkov v predhodnem predlogu splošnega proračuna, ki ustrezajo udeležbi držav Efte v teh dejavnostih.
3. Pred 1. julijem vsako leto Skupni odbor EGP potrdi, da so zneski iz odstavka 2 skladni z določbami člena 82 Sporazuma.
4. Predhodne ocene odobritev za prevzem obveznosti in odobritev za plačila, ki ustrezajo udeležbi držav Efte, ter znesek prispevkov se zaradi upoštevanja določb člena 82 prilagodijo, ko za sprejem proračuna pristojni organ sprejme proračun.
5. Takoj ko za sprejem proračuna pristojni organ dokončno sprejme proračun, Komisija ES sporoči Skupnemu odboru EGP predhodne ocene, tako v izkazu prihodkov kot izkazu odhodkov, ki se ujemajo s prispevkom držav Efte.
V 15 dneh po navedenem sporočilu Skupni odbor EGP potrdi, da so ti zneski skladni z določbami člena 82.
6. Najpozneje do 1. januarja vsakega proračunskega leta Stalni odbor držav Efte obvesti Komisijo ES o dokončni razčlenitvi prispevkov za vsako državo Efte.
Ta razčlenitev je za vsako državo Efte zavezujoča.
Če se te informacije ne zagotovijo do 1. januarja, se razčlenitev za prejšnje leto uporablja začasno.
Člen 2
Razpoložljivost prispevkov držav Efte
1. Na podlagi informacij, ki jih posreduje Stalni odbor držav Efte na podlagi določb člena 1(6), Komisija ES pripravi:
(a) na podlagi člena 28(1) Finančne uredbe(*12) predlog za zahtevek, ki ustreza znesku prispevka držav Efte, izračunanemu na podlagi odobritev za prevzem obveznosti.
Posledica priprave predloga za zahtevek je, da Komisija ES uradno vzpostavi odobritve za prevzem obveznosti na zadevnih proračunskih postavkah v okviru proračunske strukture, oblikovane v ta namen.
Če se proračun ne sprejme do začetka proračunskega leta, se uporabljajo določbe člena 9 Finančne uredbe;
(b) na podlagi člena 28(2) Finančne uredbe zahtevek za sredstva, ki ustreza zneskom prispevkov držav Efte, izračunanim na podlagi odobritev za plačila.
2. Ta ureditev predvideva, da vsaka država Efte plača svoj prispevek v dveh fazah:
– šest dvanajstin svojega prispevka najpozneje 20. januarja,
– šest dvanajstin svojega prispevka najpozneje 15. julija.
Vendar pa se šest dvanajstin, ki se plačajo najpozneje 20. januarja, izračuna na podlagi predhodne ocene v izkazu prihodkov v predhodnem predlogu proračuna: tako plačani zneski se poračunajo s plačilom dvajsetin, ki zapadejo 15. julija.
Če se proračun ne sprejme pred 30. marcem, se tudi drugo plačilo opravi na podlagi predhodne ocene v predhodnem predlogu proračuna. Poračun se izvede tri mesece po zaključku postopkov, predvidenih v členu 1(5).
Zaradi izterjav, ki ustrezajo plačilom prispevkov držav Efte, se uradno vzpostavijo odobritve za plačila na zadevnih proračunskih postavkah v okviru v ta namen oblikovane proračunske strukture, ne da bi to vplivalo na uporabo določb člena 9 Finančne uredbe.
3. Prispevki se izrazijo in plačajo v ECU.
4. V ta namen vsaka država Efte s svojo državno blagajno ali organom, ki ga imenuje v ta namen, v imenu Komisije ES odpre račun v ECU.
5. Zaradi vsake zamude pri knjiženju na račun iz odstavka 4 v zvezi z roki, določenimi v odstavku 2, zadevna država Efte plača obresti po enaki stopnji, kot jo za svoje posle v ECU uporablja Evropski sklad za monetarno sodelovanje, povečani za 1,5 odstotne točke, za mesec, ko rok poteče, in vsak mesec objavljeni v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti.
Člen 3
Prilagoditve glede na izvajanje
1. Zneski udeležbe držav Efte, določeni za vsako zadevno proračunsko postavko, v skladu z določbami člena 82 Sporazuma v obravnavanem proračunskem letu običajno ostanejo nespremenjeni.
2. Komisija ES ob zaključevanju poslovnih knjig za vsako proračunsko leto (n), v okviru priprave izkaza poslovnega izida, pripravi poračun računov v zvezi z udeležbo držav Efte, pri čemer upošteva:
– spremembe, ki so se zgodile bodisi zaradi transferja bodisi rebalansa proračuna v proračunskem letu;
– dokončno porabo proračunskih sredstev za proračunsko leto, pri čemer se upoštevajo morebitne ukinitve in prenosi;
– vse zneske, ki pokrivajo izdatke Skupnosti in jih države Efte krijejo posamično, ali plačila držav Efte v naravi, npr. administrativna podpora.
Poračun se opravi v okviru priprave proračuna za naslednje leto (n+2).
3. Vendar pa v ustrezno utemeljenih izjemnih razmerah in kadar je treba zaščititi faktor sorazmernosti, Komisija ES lahko, po odobritvi Skupnega odbora EGP, zahteva od držav Efte dodatni prispevek v istem proračunskem letu, kakršen je bil v letu, v katerem je prišlo do spremembe. Takšni dodatni prispevki se na dan, ki ga določi Skupni odbor EGP in ki se, kolikor je mogoče, ujema s poračunom, predvidenim v členu 2(2), vpišejo na račune iz člena 2(4). V primeru zamude pri teh vpisih se uporabljajo določbe člena 2(5).
4. Dopolnilna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 3 po potrebi sprejme Skupni odbor EGP.
To velja zlasti glede načina, na katerega se upošteva vsaka vsota, ki pokriva izdatke Skupnosti in jo države Efte krijejo posamično, ali plačila držav Efte v naravi.
Člen 4
Pregled
Določbe:
– člena 2(1),
– člena 2(2),
– člena 3(2) in
– člena 3(3),
pred 1. januarjem 1994 pregleda Skupni odbor EGP in jih ustrezno spremeni glede na izkušnje pri njihovem izvajanju in glede na odločitve Skupnosti, ki vplivajo na Finančno uredbo in/ali na predložitev splošnega proračuna.
Člen 5
Pogoji za izvajanje
1. Proračunska sredstva iz udeležbe držav Efte se uporabijo v skladu z določbami Finančne uredbe.
2. Vendar pa se v zvezi s pravili za razpisne postopke razpis odpre za vse države članice ES in za vse države Efte, kolikor gre za financiranje po proračunskih postavkah, pri katerih sodelujejo države Efte.
Člen 6
Informacije
1. Komisija ES konec vsakega četrtletja Stalnemu odboru držav Efte zagotovi izvleček iz knjigovodske evidence, v katerem je glede na prejemke in izdatke prikazano stanje glede izvajanja programov in drugih dejavnosti, v katerih države Efte sodelujejo s finančnimi sredstvi.
2. Po zaključku proračunskega leta Komisija ES sporoči Stalnemu odboru držav Efte podatke o programih in drugih dejavnostih, v katerih države Efte sodelujejo s finančnimi sredstvi, ki se pojavijo v izkazu poslovnega izida in v bilanci stanja, pripravljeni v skladu z določbami člena 78 in 81 Finančne uredbe.
3. Skupnost zagotovi Stalnemu odboru držav Efte vse ostale finančne informacije, ki jih ta odbor lahko upravičeno zahteva v zvezi s programi in drugimi dejavnostmi, v katerih te države sodelujejo s finančnimi sredstvi.
Člen 7
Nadzor
1. Nadzor nad določitvijo in razpoložljivostjo vsega dohodka ter nadzor nad obveznostmi in načrtovanjem vseh odhodkov, ki ustrezajo udeležbi držav Efte, se opravlja v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, Finančne uredbe in uredb, ki se uporabljajo na področjih iz členov 76 in 78 Sporazuma.
2. Med revizijskimi organi v Skupnosti in državah Efte se vzpostavi ustrezna ureditev, da se olajša nadzor nad dohodki in odhodki, ki ustrezajo udeležbi držav Efte v dejavnostih Skupnosti v skladu z odstavkom 1.
Člen 8
BDP, ki se upošteva pri izračunu faktorja sorazmernosti
1. Podatki o BDP v tržnih cenah iz člena 82 Sporazuma so podatki, objavljeni kot posledica izvajanja člena 76 Sporazuma.
2. Izjemoma so podatki o BDP za proračunski leti 1993 in 1994 podatki, ki jih navede OECD. Po potrebi se lahko Skupni odbor EGP odloči, da to določbo podaljša še za eno ali več naslednjih let.
(*12) Finančna uredba z dne 21. decembra 1977, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL št. L 355, 31.12.1977, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (Euratom/ESPJ/EGS) št. 610/90 z dne 13. marca 1990 (UL št. L 70, 16.3.1990, str. 1), v nadaljnjem besedilu Finančna uredba.
PROTOKOL 33
o arbitražnih postopkih
1. Če je bil spor predložen arbitraži, se imenujejo trije arbitri, razen če stranke v sporu ne odločijo drugače.
2. Obe stranki v sporu v 30 dneh imenujeta po enega razsodnika.
3. Tako imenovana arbitra na podlagi soglasne odločitve imenujeta arbitražnega sodnika, ki mora biti državljan ene od pogodbenic, vendar ne istih držav kot oba arbitra. Če se ne moreta dogovoriti v dveh mesecih po njunem imenovanju, izbereta arbitražnega sodnika med sedmimi osebami s seznama, ki ga sestavi Skupni odbor EGP. Skupni odbor sestavi in preverja ta seznam v skladu s svojim poslovnikom.
4. Če pogodbenice ne odločijo drugače, arbitražno sodišče sprejme svoj poslovnik. Odločitve sprejema z večino.
PROTOKOL 34
o možnosti sodišč držav Efte, da Sodišče Evropskih skupnosti zaprosijo za odločanje o razlagi določb EGP, ki ustrezajo določbam ES
Člen 1
Kadar se vprašanje razlage določb Sporazuma, ki so vsebinsko enake določbam pogodb o ustanovitvi Evropskih skupnosti v njihovi spremenjeni ali dopolnjeni različici ali aktov, sprejetih na njihovi podlagi, pojavi v zadevi, ki jo obravnava sodišče države Efte, lahko sodišče, če meni, da je to potrebno, zaprosi Sodišče Evropskih skupnosti, da odloči o takšnem vprašanju.
Člen 2
Država Efte, ki namerava uporabljati ta protokol, uradno obvesti depozitarja in Sodišče Evropskih skupnosti, v kakšnem obsegu in na kakšne načine se bo Protokol uporabljal za njena sodišča.
Člen 3
Depozitar uradno obvesti pogodbenice o vsakem uradnem obvestilu na podlagi člena 2.
PROTOKOL 35
o izvajanju pravil EGP
Ker je cilj tega sporazuma doseči homogen Evropski gospodarski prostor, ki temelji na skupnih pravilih, ne da bi se pri tem od katere koli pogodbenice zahteval prenos zakonodajnih pooblastil na institucije Evropskega gospodarskega prostora, in
ker se bo to moralo doseči z nacionalnimi postopki –
Edini člen
Države Efte se za primere morebitnega navzkrižja med uveljavljenimi pravili EGP in drugimi zakonskimi določbami obvežejo, da bodo po potrebi uvedle zakonsko določbo, ki bo določala, da v takšnih primerih prevladajo pravila EGP.
PROTOKOL 36
o Statutu Skupnega parlamentarnega odbora EGP
Člen 1
Skupni parlamentarni odbor EGP, ustanovljen s členom 95 Sporazuma, se oblikuje in deluje v skladu z določbami Sporazuma in tega statuta.
Člen 2
Skupni parlamentarni odbor EGP ima 66 članov.
Enako število članov Skupnega parlamentarnega odbora EGP imenujejo Evropski parlament na eni strani in parlamenti držav Efte na drugi.
Člen 3
Skupni parlamentarni odbor EGP izvoli svojega predsednika in podpredsednika izmed svojih članov. Odboru predsedujeta izmenično za dobo enega leta član, ki ga imenuje Evropski parlament, in član, ki ga imenuje parlament ene od držav Efte.
Odbor imenuje svoje predsedstvo.
Člen 4
Skupni parlamentarni odbor EGP ima redno zasedanje dvakrat letno, izmenično v Skupnosti in v eni od držav Efte. Odbor se na vsakem zasedanju odloči, kje bo naslednje redno zasedanje. Izredna zasedanja so lahko, kadar odbor ali njegovo predsedstvo tako odloči v skladu s poslovnikom odbora.
Člen 5
Skupni parlamentarni odbor sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino članov odbora.
Člen 6
Stroške udeležbe v Skupnem parlamentarnem odboru EGP nosi parlament, ki je člana imenoval.
PROTOKOL 37
s seznamom iz člena 101
1. Znanstveni odbor za hrano (Odločba Komisije 74/234/EGS)
2. Odbor za farmacijo (Odločba Komisije 75/320/EGS)
3. Znanstveni veterinarski odbor (Odločba Komisije 81/651/EGS)
4. Odbor za prometno infrastrukturo (Odločba Komisije 78/174/EGS)
5. Upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov (Uredba Sveta (EGS) 1408/71)
6. Kontaktni odbor za pranje denarja (Direktiva Sveta 91/308/EGS)
7. Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje (Uredba Sveta (EGS) 17/62)
8. Svetovalni odbor za koncentracije (Uredba Sveta (EGS) 4064/89)
PROTOKOL 38
o finančnem mehanizmu
Člen 1
1. Finančni mehanizem zagotavlja finančno pomoč za razvoj in strukturno prilagajanje regij iz člena 4, na eni strani v obliki povračil obresti za posojila in na drugi v obliki neposrednih nepovratnih sredstev.
2. Finančni mehanizem financirajo države Efte. Te države mandat prenesejo na Evropsko investicijsko banko, ki ga opravlja v skladu z naslednjimi členi. Države Efte ustanovijo Odbor za finančni mehanizem, ki sprejema odločitve, potrebne po členih 2 in 3, kar zadeva povračila obresti in nepovratna sredstva.
Člen 2
1. Povračila obresti, predvidena v členu 1, so na voljo v povezavi s posojili, ki jih odobri Evropska investicijska banka in so, kolikor je to mogoče, izražena v ECU.
2. Povračila obresti na taka posojila se s sklicevanjem na obrestne mere Evropske investicijske banke določijo pri dveh odstotnih točkah na leto ter so za vsako posojilo na voljo 10 let.
3. Pred začetkom vračanja kapitala v enakovrednih tranšah je dvoletno obdobje mirovanja.
4. Za povračila obresti je potrebna odobritev Odbora za finančni mehanizem Efte in mnenje Komisije ES.
5. Skupni znesek posojil, ki izpolnjujejo pogoje za povračila obresti, predvidene v členu 1, je 1 500 milijonov ECU, ki se dodelijo v enakovrednih tranšah v obdobju petih let od 1. julija 1993. Če Sporazum EGP začne veljati po tem datumu, traja navedeno obdobje pet let od začetka veljavnosti.
Člen 3
1. Skupni znesek nepovratnih sredstev, predvidenih v členu 1, je 500 milijonov ECU, ki se dodelijo v enakovrednih tranšah v obdobju 5 let od 1. julija 1993. Če Sporazum EGP začne veljati po tem datumu, traja navedeno obdobje pet let od začetka veljavnosti.
2. Ta nepovratna sredstva izplača Evropska investicijska banka na podlagi predlogov držav članic ES upravičenk in potem, ko je zaprosila Komisijo ES za mnenje in je pridobila odobritev Odbora za finančni mehanizem Efte, ki med celotnim postopkom prejema informacije.
Člen 4
1. Finančna pomoč, predvidena v členu 1, se omeji na projekte, ki jih izvajajo javne oblasti ter javna in zasebna podjetja v Grčiji, na otoku Irska, na Portugalskem in v tistih španskih regijah, ki so naštete v dodatku. Delež posamezne regije v skupni finančni pomoči določi Skupnost, ki obvesti države Efte.
2. Prednost imajo projekti, ki posebno pozornost namenjajo okolju (vključno z razvojem mest), prometu (vključno s prometno infrastrukturo) ali izobraževanju in usposabljanju. Med projekti, ki jih predložijo zasebna podjetja, se posebej upoštevajo majhna in srednje velika podjetja.
3. Največji del nepovratnih sredstev za vsak projekt, koristnik finančnega mehanizma, se določi na ravni, ki s tem v zvezi ni v neskladju s politikami ES.
Člen 5
Države Efte z Evropsko investicijsko banko in Komisijo ES vzpostavijo ureditev, za katero vse strani menijo, da je ustrezna za zagotavljanje dobrega delovanja finančnega mehanizma. Stroški, povezani z upravljanjem finančnega mehanizma, se določijo v tem kontekstu.
Člen 6
Evropska investicijska banka ima pravico kot opazovalka prisostvovati zasedanjem Skupnega odbora EGP, kadar so na dnevnem redu zadeve v zvezi s finančnim mehanizmom, ki se nanašajo na Evropsko investicijsko banko.
Člen 7
O nadaljnjih določbah za izvajanje finančnega mehanizma lahko po potrebi odloča Skupni odbor EGP.
DODATEK K PROTOKOLU 38
Seznam španskih regij, ki izpolnjujejo pogoje
Andaluzija
Asturija
Castilla y León
Castilla-La Mancha
Ceuta-Melilla
Valencija
Extremadura
Galicija
Kanarski otoki
Murcia
PROTOKOL 39
o ECU
V tem sporazumu »ECU« pomeni ECU, kakor so ga določili pristojni organi Skupnosti. V vseh aktih, navedenih v prilogah k Sporazumu, se »Evropska obračunska enota« nadomesti z »ECU«.
PROTOKOL 40
o Svalbardu
1. Kraljevina Norveška ima ob ratifikaciji Sporazuma EGP pravico, da ozemlje Svalbarda izvzame iz uporabe Sporazuma.
2. Če Kraljevina Norveška uveljavi to pravico, za ozemlje Svalbarda še naprej veljajo obstoječi sporazumi, ki se uporabljajo za Svalbard, t. j. Konvencija o ustanovitvi Evropskega združenja za prosto trgovino, Sporazum o prosti trgovini med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Kraljevino Norveško ter Sporazum o prosti trgovini med državami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo na eni strani in Kraljevino Norveško na drugi strani.
PROTOKOL 41
o obstoječih sporazumih
V skladu z določbami člena 120 Sporazuma EGP so se pogodbenice dogovorile, da se naslednja dvostranska in večstranska sporazuma, ki zavezujeta Evropsko gospodarsko skupnost na eni strani in eno ali več držav Efte na drugi, po začetku veljavnosti Sporazuma EGP še naprej uporabljata:
31. 12. 1987 Sporazum med Republiko Avstrijo na eni strani ter Zvezno
republiko Nemčijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na
drugi o sodelovanju pri upravljanju vodnih virov v
donavskem bazenu.
19. 11. 1991 Sporazum v obliki izmenjave pisem med Republiko Avstrijo
in Evropsko gospodarsko skupnostjo o prodaji namiznih vin
Skupnosti »Landwein« v steklenicah na avstrijskem ozemlju.
PROTOKOL 42
o dvostranskih dogovorih glede določenih kmetijskih proizvodov
Pogodbenice se seznanijo, da so bili hkrati s Sporazumom podpisani dvostranski dogovori o trgovini s kmetijskimi proizvodi. Ti dogovori, ki naprej razvijajo ali dopolnjujejo dotlej sklenjene dogovore pogodbenic in med drugim izražajo dogovorjeni skupni cilj prispevati k zmanjšanju socialnih in gospodarskih neskladij med regijami, začnejo veljati najpozneje z začetkom veljavnosti tega sporazuma.
PROTOKOL 43
o Sporazumu med ES in Republiko Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga
Pogodbenice se seznanijo s tem, da je bil sočasno s tem sporazumom podpisan dvostranski sporazum med Evropskimi skupnostmi in Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga.
Določbe dvostranskega sporazuma prevladajo nad določbami tega sporazuma, kolikor se nanašajo na isto vsebino in kakor je določeno v tem sporazumu.
Šest mesecev pred iztekom sporazuma med Evropskimi skupnostmi in Republiko Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga, se bo skupaj preverilo stanje cestnega prevoza.
PROTOKOL 44(*13)
(*13) Protokol je črtan na podlagi Protokola o prilagoditvi Sporazuma o EGP.
PROTOKOL 45
o prehodnih obdobjih za Španijo in Portugalsko
Pogodbenice menijo, da Sporazum ne vpliva na prehodna obdobja, odobrena Španiji in Portugalski z aktom o njunem pristopu k Evropskim skupnostim, ki se lahko po začetku veljavnosti Sporazuma ohranijo neodvisno od prehodnih obdobij, predvidenih v samem Sporazumu.
PROTOKOL 46
o razvoju sodelovanja v ribiškem sektorju
Pogodbenice bodo v luči rezultatov dveletnega pregleda, kakšno je stanje njihovega sodelovanja v ribiškem sektorju, poskušale razvijati to sodelovanje na usklajeni, vzajemno koristni podlagi ter v okviru svojih ribiških politik. Prvi pregled bo pred koncem leta 1993.
PROTOKOL 47
o odpravi tehničnih ovir v trgovini z vinom
Pogodbenice odobrijo uvoz in trženje proizvodov iz grozdja in vina s poreklom z njihovih ozemelj, ki so v skladu z zakonodajo ES, prilagojeno za namene Sporazuma, kakor je določeno v Dodatku k temu protokolu glede opredelitve proizvodov, enoloških postopkov, sestave proizvodov in modalitet za promet in trženje.
V tem protokole se »proizvodi iz grozdja in vina s poreklom« razumejo kakor »proizvodi iz grozdja in vina, pri katerih morajo biti vse uporabljeno grozdje ali materiali, pridobljeni iz grozdja, v celoti pridobljeni«.
Za vse druge namene razen za trgovino med državami Efte in Skupnostjo lahko države Efte še naprej uporabljajo svojo nacionalno zakonodajo.
Določbe Protokola 1 o horizontalnih prilagoditvah se uporabljajo za navedene akte iz Dodatka k temu protokolu. Stalni odbor držav Efte opravlja funkcije, ki so omenjene v točkah 4(d) in 5 Protokola 1.
DODATEK
1. 373 R 2805: Uredba Komisije (EGS) št. 2805/73 z dne 12. oktobra 1973 o seznamu belih kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, in uvoženih belih kakovostnih vin, ki vsebujejo določen odstotek žveplovega dioksida, in o nekaterih prehodnih določbah, ki se nanašajo na odstotek žveplovega dioksida v vinu, proizvedenem pred 1. oktobrom 1973 (UL št. L 289, 16. 10. 1973, str. 21), kakor jo spreminja:
– 373 R 3548: Uredba Komisije (EGS) št. 3548/73 z dne 21. decembra 1973 (UL št. L 361, 29. 12. 1973, str. 35),
– 375 R 2160: Uredba Komisije (EGS) št. 2160/75 z dne 19. avgusta 1975 (UL št. L 220, 20. 8. 1975, str. 7),
– 377 R 0966: Uredba Komisije (EGS) št. 966/77 z dne 4. maja 1977 (UL št. L 115, 6. 5. 1977, str. 77),
Določbe uredbe veljajo za namene tega sporazuma z naslednjo prilagoditvijo:
Vina s poreklom iz držav Efte, za katera veljajo določbe te uredbe, še naprej spadajo pod oddelek B člena 1.
2. 374 R 2319: Uredba Komisije (EGS) št. 2319/74 z dne 10. septembra 1974 o določitvi nekaterih vinogradniških površin, ki lahko pridelujejo namizno vino z najvišjo celotno vsebnostjo alkohola 17° (UL št. L 248, 11. 9. 1974, str. 7).
3. 378 R 1972: Uredba Komisije (EGS) št. 1972/78 z dne 16. avgusta 1978 o določitvi podrobnih pravil o enoloških postopkih (UL št. L 226, 17. 8. 1978, str. 11), kakor jo spreminja:
– 380 R 0045: Uredba Komisije (EGS) št. 45/80 z dne 10. januarja (UL št. L 7, 11. 1. 1980, str. 12).
4. 379 R 0358: Uredba Sveta (EGS) št. 358/79 z dne 5. februarja 1979 o penečem vinu, pridelanem v Skupnosti in opredeljenem v točki 13 Priloge II k Uredbi (EGS) št. 337/79(UL št. L 54, 5. 3. 1979, str. 130), kakor jo spreminja:
– 379 R 2383: Uredba Sveta (EGS) št. 2383/79 z dne 29. oktobra 1979 (UL št. L 274, 31. 10. 1979, str. 8),
– 179 H: Akt o pogojih pristopa in prilagoditvah pogodb – Pristop Helenske republike k Evropskim skupnostim (UL št. L 291, 19. 11. 1979, str. 83),
– 380 R 3456: Uredba Sveta (EGS) št. 3456/80 z dne 22. decembra 1980 (UL št. L 360, 31. 12. 1980, str. 18),
– 384 R 3686: Uredba Sveta (EGS) št. 3686/84 z dne 19. decembra 1984 (UL št. L 341, 29. 12. 1984, str. 3),
– 385 R 3310: Uredba Sveta (EGS) št. 3310/85 z dne 18. novembra 1985 (UL št. L 320, 29. 11. 1985, str. 19),
– 385 R 3805: Uredba Sveta (EGS) št. 3805/85 z dne 20. decembra 1985 (UL št. L 367, 31. 12. 1985, str. 39),
– 389 R 2044: Uredba Sveta (EGS) št. 2044/89 z dne 19. junija 1989 (UL št. L 202, 14. 7. 1989, str. 8),
– 390 R 1328: Uredba Sveta (EGS) št. 1328/90 z dne 14. maja 1990 (UL št. L 132, 23. 5. 1990, str. 74),
– 391 R 1735: Uredba Sveta (EGS) št. 1735/91 z dne 13. junija 1991 (UL št. L 163, 26. 6. 1991, str. 9),
5. 383 R 2510: Uredba Komisije št. 2510/83/EGS z dne 7. septembra 1983 o izjemi glede vsebnosti hlapne kisline nekaterih vin (UL št. L 248, 8. 9. 1983, str. 16), kakor je bila popravljena z UL št. L 265, 28. 9. 1983, str. 22.
6. 384 R 2394: Uredba Komisije št. 2394/84/EGS z dne 20. avgusta 1984 o določitvi pogojev uporabe za smole za ionsko izmenjavo in podrobnih izvedbenih pravil za pripravo prečiščenega zgoščenega grozdnega mošta (UL št. L 224, 21. 8. 1984, str. 8), kakor jo spreminja:
– 385 R 0888: Uredba Komisije (EGS) št. 888/85 z dne 2. aprila 1985 (UL L 96, 3. 4. 1985, str. 14),
– 386 R 2751: Uredba Komisije (EGS) št. 2751/86 z dne 4. septembra 1986 (UL L 253, 5. 9. 1986, str. 11).
7. 385 R 3309: Uredba Sveta (EGS) št. 3309/85 z dne 18. novembra 1985 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev penečega vina in gaziranega penečega vina (UL št. L 320, 29. 11. 1985, str. 9), kakor je bila popravljena z UL št. L 72, 15. 3. 1986, str. 47, UL št. L 347, 28. 11. 1989. str. 37, UL št. L 286, 4. 10. 1989, str. 27 in UL št. L 367, 16. 12. 1989, str. 71, kakor jo spreminja:
– 385 R 3805: Uredba Sveta (EGS) št. 3805/85 z dne 20. decembra 1985 (UL št. L 367, 31. 12. 1985, str. 39),
– 386 R 1626: Uredba Sveta (EGS) št. 1626/86 z dne 6. maja 1986 (UL št. L 144, 29. 5. 1986, str. 3),
– 387 R 0538: Uredba Sveta (EGS) št. 538/87 z dne 23. februarja 1987 (UL št. L 55, 25. 2. 1987, str. 4),
– 389 R 2045: Uredba Sveta (EGS) št. 2045/89 z dne 19. junija 1989 (UL št. L 202, 14. 7. 1989, str. 12),
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
(a) Prva alinea člena 3(4) se ne uporablja;
(b) Člen 5(2)se dopolni na naslednji način:
»h) pri kakovostnem penečem vinu iz Naslova III Uredbe (EGS) št. 358/79 s poreklom iz:
– Avstrije: 'Qualitaetsschaumwein', 'Qualitaetssekt'«;
(c) Člen 6 se dopolni na naslednji način:
»5.b) Izraz 'Hauersekt' je rezerviran za kakovostna peneča vina, ki so enakovredna kakovostnim penečim vinom, pridelanim na določenem pridelovalnem območju v skladu z Naslovom III Uredbe (EGS) 358/79 in členom 6(4) Uredbe (EGS) št. 3309/85, pod pogojem, da so:
– proizvedena v Avstriji:
– proizvedena iz grozdja, potrganega v istem vinogradu, kjer proizvajalec prideluje vino iz grozdja, namenjenega za pripravo kakovostnih penečih vin,
– jih trži proizvajalec in so na voljo z etiketami, ki označujejo vinograd, sorto vinske trte in leto,
– urejena po avstrijskih predpisih.«.
8. 385 R 3803: Uredba Sveta (EGS) št. 3803/85 z dne 20. decembra 1985 o določitvi predpisov, ki omogočajo določitev porekla španskih rdečih namiznih vin in spremljanje njihovih tržnih gibanj (UL št. L 367, 31. 12. 1985, str. 36).
9. 385 R 3804: Uredba Sveta (EGS) št. 3804/85 z dne 20. decembra 1985 o sestavi seznama območij z vinsko trto v nekaterih španskih območjih, kjer imajo lahko namizna vina dejansko vsebnost alkohola, ki je nižja od zahtev Skupnosti (UL št. L 367, 31. 12. 1985, str. 37).
10. 386 R 0305: Uredba Komisije (EGS) št. 305/86 z dne 12. februarja 1986 o najvišji skupni vsebnosti žveplovega dioksida v vinu s poreklom iz Skupnosti pred 1. septembrom 1986 in uvoženem vinu v prehodnem obdobju (UL št. L 38, 13. 2. 1986, str. 13).
11. 386 R 1627: Uredba Sveta (EGS) št. 1627/86 z dne 6. maja 1986 o določitvi pravil za opis posebnih vin glede navedbe vsebnosti alkohola (UL št. L 144, 29. 5. 1986, str. 4).
12. 386 R 1888: Uredba Komisije (EGS) št. 1888/86 z dne 18. junija 1986 o najvišji skupni vsebnosti žveplovega dioksida v nekaterih penečih vinih s poreklom iz Skupnosti in pripravljenih pred 1. septembrom 1986 in uvoženih penečih vinih v prehodnem obdobju (UL št. L 163, 19. 6. 1986, str. 19).
13. 386 R 2094: Uredba Komisije (ES) št. 2094/86 z dne 3. julija 1986 o določitvi podrobnih pravil za uporabo vinske kisline za razkis posebnih proizvodov iz grozdja in vina na nekaterih območjih cone A (UL št. L 180, 4. 7. 1986, str. 17), kakor jo spreminja:
– 386 R 2736: Uredba Komisije (EGS) št. 2736/86 (UL št. L 252, 4. 9. 1986, str. 15);
14. 386 R 2707: Uredba Komisije (EGS) št. 2707/86 z dne 28. avgusta 1986 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev penečih in gaziranih penečih vin (UL št. 246, 30. 8. 1986, str. 71), kakor jo spreminja:
– 386 R 3378: Uredba Komisije (EGS) št. 3378/86 z dne 4. novembra 1986 (UL št. L 310, 5. 11. 1986, str. 5),
– 387 R 2249: Uredba Komisije (EGS) št. 2249/87 z dne 28. julija 1987 (UL št. L 207, 29. 7. 1987, str. 26),
– 388 R 0575: Uredba Komisije (EGS) št. 575/88 z dne 1. marca 1988 (UL št. L 56, 2. 3. 1988, str. 22),
– 388 R 2657: Uredba Komisije (EGS) št. 2657/88 z dne 25. avgusta 1988 (UL št. L 237, 27. 8. 1988, str. 17),
– 389 R 0596: Uredba Komisije (EGS) št. 596/89 z dne 8. marca 1989 (UL št. L 65, 9. 3. 1989, str. 9),
– 390 R 2776: Uredba Komisije (EGS) št. 2776/90 z dne 27. septembra 1990 (UL št. L 267, 29. 9. 1990, str. 30),
– 390 R 3826: Uredba Komisije (EGS) št. 3826/90 z dne 19. decembra 1990 (UL L 366, 29. 12. 1990, str. 58),
Določbe uredbe veljajo za namene Sporazuma z naslednjo prilagoditvijo:
V Prilogi II se točka 1 ne uporablja.
15. 387 R 0822: Uredba Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (UL št. L 84, 27. 3. 1987, str. 1), kakor je popravljena z UL št. L 284, 19. 10. 1988, str. 65, kakor jo spreminja:
– 387 R 1390: Uredba Sveta (EGS) št. 1390/87 z dne 18. maja 1987 (UL št. L 133, 22. 5. 1987, str. 3),
– 387 R 1972: Uredba Sveta (EGS) št. 1972/87 z dne 2. julija 1987 (UL št. L 184, 3. 7. 1987, str. 26),
– 387 R 3146: Uredba Sveta (EGS) št. 3146/87 z dne 19. oktobra 1987 (UL št. L 300, 23. 10. 1987, str. 4),
– 387 R 3992: Uredba Komisije (EGS) št. 3992/87 z dne 23. decembra 1987 (UL št. L 377, 31. 12. 1987, str. 20),
– 388 R 1441: Uredba Sveta (EGS) št. 1441/88 z dne 24. maja 1988 (UL št. L 132, 28. 5. 1988, str. 1),
– 388 R 2253: Uredba Sveta (EGS) št. 2253/88 z dne 19. julija 1988 (UL št. L 198, 26. 7. 1988, str. 35),
– 388 R 2964: Uredba Sveta (EGS) št. 2964/88 z dne 26. septembra 1988 (UL št. L 269, 29. 9. 1988, str. 5),
– 388 R 4250: Uredba Sveta (EGS) št. 4250/88 z dne 21. decembra 1988 (UL št. L 373, 31. 12. 1988, str. 55),
– 389 R 1236: Uredba Sveta (EGS) št. 1236/89 z dne 3. maja 1989 (UL št. L 128, 11. 5. 1989, str. 31),
– 390 R 0388: Uredba Sveta (EGS) št. 388/90 z dne 12. februarja 1990 (UL št. L 42, 16. 2. 1990, str. 9),
– 390 R 1325: Uredba Sveta (EGS) št. 1325/90 z dne 14. maja 1990 (UL št. L 132, 23. 5. 1990, str. 19),
– 390 R 3577: Uredba Sveta (EGS) št. 3577/90 z dne 4. decembra 1990 (UL št. L 353, 17. 12. 1990, str. 23).
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
(a) Člen 1(1), 1(4)(c), 1(4)(e), 1(4)(g) in drugi pododstavek 1(4) se ne uporabljajo;
(c) Naslovi I, razen člena 13, III in IV se ne uporabljajo;
(d) Avstrija in Lihtenštajn vzpostavita klasifikacijo vinskih sort, sestavljeno skladno z načeli, določenimi v členu 13;
(e) V členu 16(7) se »rezanje vina s poreklom iz tretje države« razume kakor »rezanje vina s poreklom iz tretje države ali države Efte«;
(f) Avstrija in Lihtenštajn lahko uporabljata nacionalno zakonodajo glede postopkov iz členov 18, 19, 21, 22, 23 in 24 za proizvode, proizvedene na njunem ozemlju;
(g) Člen 20 se ne uporablja;
(h) Z odstopanjem od člena 66(1) lahko spodaj navedena kakovostna vina, proizvedena v Avstriji, v skladu s posebnimi metodami, presegajo 18, vendar ne 22 miliekvivalentov hlapne kisline na liter: »Ausbruch«, »Beerenauslese«, »Trockenbeerenauslese«, »Eiswein« in »Strohwein«;
(i) Členi 70, 75, 76, 80 in 85 se ne uporabljajo;
(j) Člen 78 je zajet v točki 3 Protokola 1;
(k) Priloga I se dopolni na naslednji način:
(a) »Strohwein«: proizvod s poreklom iz Avstrije in proizveden skladno z določbami iz člena 17(3)(1) avstrijskega zakona o vinu, Oesterreichisches Weingesetz, 1985;
(b) Grozdni mošt v vrenju, proizveden v skladu z določbami točke 3 Priloge I, se lahko označi kot:
– »Sturm«, če ima poreklo iz Avstrije;
– »Federweiss« ali »Federweisser«, če ima poreklo iz Lihtenštajna.
Zaradi tehničnih razlogov lahko dejanska volumska vsebnost alkohola izjemoma prekaša tri petine celotne volumske vsebnosti alkohola.
(c) Izraz »Tafelwein« in njegovi ekvivalenti iz točke 13 se ne uporabljajo za vina s poreklom iz Avstrije;
(l) Priloge III, V in VII se ne uporabljajo;
(m) Avstrija in Lihtenštajn se za namene Priloge IV štejeta za vinorodno cono B;
(n) Z odstopanjem od Priloge VI:
– Avstrija lahko ohranja splošno prepoved sorbinske kisline,
– Norveška in Švedska lahko ohranjata splošno prepoved metavinske kisline,
– vina s poreklom iz Avstrije in Lihtenštajna se lahko obdelajo s srebrovim kloridom skladno z njihovimi vinskimi zakoni.
16. 387 R 0823: Uredba Sveta (ES) št. 823/87 z dne 16. marca 1987 o določitvi posebnih določb, ki se nanašajo na kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih (UL št. L 084, 27. 3. 1987, str. 59), kakor jo spreminja:
– 389 R 2043: Uredba Sveta (EGS) št. 2043/89 z dne 19. junija 1989 (UL št. L 202, 14. 7. 1989, str. 1),
– 390 R 3577: Uredba Sveta (EGS) št. 3577/90 z dne 4. decembra 1990 (UL št. L 353, 17. 12. 1990, str. 23).
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
Proizvodi iz grozdja in vina s poreklom iz držav Efte se štejejo za enakovredne kakovostnim vinom, pridelanim na določenih predelovalnih območjih (»kakovostna vina pdpo«), pod pogojem, da so v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je za namene tega protokola v skladu z načeli člena 2 Sporazuma.
Opis kakovostnih vin pdpo in drugi opisi iz drugega pododstavka člena 1(2) uredbe se ne smejo uporabljati za ta vina.
Seznami kakovostnih vin, ki jih sestavijo vinorodne države Efte, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
17. 387 R 1069: Uredba Sveta (EGS) št. 1069/87 z dne 15. aprila 1987 o določitvi podrobnih pravil glede navedbe vsebnosti alkohola pri označevanju posebnih vin (UL št. L 104, 16. 4. 1987, str. 14).
18. 388 R 3377: Uredba Sveta (EGS) št. 3377/88 z dne 28. oktobra 1988 o pooblastitvi Združenega kraljestva, da pod določenimi pogoji dovoli dodatno povečanje vsebnosti alkohola v nekaterih namiznih vinih (UL št. L 296, 29. 10. 1988, str. 69).
19. 388 R 4252: Uredba Sveta (EGS) št. 4252/88 z dne 21. decembra 1988 o pripravi in trženju likerskih vin, proizvedenih v Skupnosti (UL L 373, 31. 12. 1988, str. 59), kakor jo spreminja:
– 390 R 1328: Uredba Komisije (EGS) št. 1328/90 z dne 14. maja 1990 (UL L 132, 23. 5. 1990, str. 24).
20. 389 R 0986: Uredba Komisije (EGS) št. 986/89 z dne 10. aprila 1989 o spremnih dokumentih za prevoz proizvodov iz grozdja in vina in ustrezne evidence, ki jo je treba voditi (UL št. L 106, 18. 4. 1989, str. 1), kakor jo spreminja:
– 389 R 2600: Uredba Komisije (EGS) št. 2600/89 z dne 25. avgusta 1989 (UL št. L 261, 29. 8. 1989, str. 15),
– 390 R 2246: Uredba Komisije (EGS) št. 2246/90 z dne 31. julija 1990 (UL št. L 203, 1. 8. 1990, str. 50),
– 390 R 2776: Uredba Komisije (EGS) št. 2776/90 z dne 27. septembra 1990 (UL št. L 267, 29. 9. 1990, str. 30),
– 391 R 0592: Uredba Komisije (EGS) št. 592/91 z dne 12. marca 1991 (UL št. L 66, 13. 3. 1991, str. 13).
Določbe uredbe veljajo za namene Sporazuma z naslednjo prilagoditvijo:
Člen 10(4) in naslov II se ne uporabljata.
21. 389 R 2202: Uredba Komisije (EGS) št. 2202/89 z dne 20. julija 1989 o opredelitvi izrazov »rezanje«, »sprememba mošta v vino«, »polnilec« in »polnjenje« (UL št. L 209, 21. 7. 1989, str. 31).
22. 389 R 2392: Uredba Komisije (EGS) št. 2392/89 z dne 24. julija 1989 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev vina in grozdnega mošta (UL št. L 232, 9. 8. 1989, str. 13), kakor jo spreminja:
– 389 R 3886: Uredba Sveta (EGS) št. 3886/89 z dne 11. decembra 1989 (UL št. L 378, 27. 12. 1989, str. 12).
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
(a) za proizvode iz grozdja in vina s poreklom iz Avstrije in Lihtenštajna veljajo zahteve opisa poglavja II namesto zahtev poglavja I;
(b) Skladno z zahtevami člena 25(1)(d) se poimenovanje »namizno vino« ali »Landwein« in njegove ustreznice uporabljajo v kombinaciji z imenom države porekla;
(c) Pri namiznih vinih s poreklom iz Lihtenštajna, se izrazi »Landwein«, »Vin de pays« in »Vino tipico« lahko uporabljajo pod pogojem, da je država proizvajalka določila pravila za uporabo v skladu vsaj z naslednjimi pogoji:
– specifična geografska oznaka,
– nekatere zahteve po proizvodnji, zlasti glede vinskih sort, najmanjše volumske naravne vsebnosti alkohola in organoleptičnih lastnosti.
23. 389 R 3677: Uredba Sveta (EGS) št. 3677/89 z dne 7. decembra 1989 o skupni volumski vsebnosti alkohola in skupni kislini nekaterih uvoženih kakovostnih vin in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2931/80 (UL št. L 360, 9. 12. 1989, str. 1), kakor jo spreminja:
– 390 R 2178: Uredba Sveta (EGS) št. 2178/90 z dne 24. julija 1990 (UL št. L 198, 28. 7. 1990, str. 9).
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjo prilagoditvijo:
Člen 1(1) in 1(1)(c) se ne uporabljata.
24. 390 R 0743: Uredba Komisije (EGS) št. 743/90 z dne 28. marca 1990 o določitvi odstopanja od nekaterih določb o vsebnosti hlapne kisline nekaterih vin (UL št. L 82, 29. 3. 1990, str. 20).
25. 390 R 2676: Uredba Komisije (EGS) št. 2676/90 z dne 17. septembra 1990 o določitvi metod Skupnosti za analizo vin (UL št. L 272, 3. 10. 1990, str. 1).
26. 390 R 3201: Uredba Komisije (EGS) št. 3201/90 z dne 16. oktobra 1990 o določitvi podrobnih pravil za opis in predstavitev vina in grozdnega mošta (UL št. L 309, 8. 11. 1990, str. 1), kakor je bila popravljena z UL št. L 272, 3. 10. 1991, str. 47.
Za namene tega sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
(a) V členu 5(3), prvi pododstavek, druga alinea, se dodajo naslednji izrazi: »Weinhauer« in »Hauer«;
(b) V Prilogi I se v točki 4 (Avstrija) dodajo naslednji izrazi:
» – Strohwein,
– Qualitaetswein«;
(e) Priloga II se dopolni na naslednji način:
»23. LIHTENŠTAJN
Vina z enim od naslednjih imen vinorodnih območij porekla:
– Balzers
– Bendern
– Eschen
– Mauren
– Schaan
– Triesen
– Vaduz«;
(g) V Prilogi V se odstavek (2) dopolni na naslednji način:
»4. V Avstriji se naslednja vina proizvajajo v vinorodnih območjih Gradiščanskega, Spodnje Avstrije, Štajerske in Dunaja:
– kakovostna vina, pridelana iz »Gewuerztraminer« in »Muskat-Ottonel«,
– Beerenauslese, Trockenbeerenauslese, Eiswein, Strohwein, Ausbruch«.
27. 390 R 3220: Uredba Komisije (EGS) št. 3220/90 z dne 7. novembra 1990 o določitvi pogojev za uporabo nekaterih enoloških postopkov, predvidenih v Uredbi Sveta (EGS) št. 822/87 (UL št. 308/22, 8. 11. 1990, str. 22).
28. 390 R 3825: Uredba Komisije (EGS) št. 3825/90 z dne 19. decembra 1990 o prehodnih ukrepih, ki veljajo v vinskem sektorju na Portugalskem od 1. januarja do 1. septembra 1991 (UL št. L 366, 29. 12. 1990, str. 56).
Za namene Sporazuma veljajo določbe uredbe z naslednjimi prilagoditvami:
Členi 2, 4 in 5 se ne uporabljajo.
PROTOKOL 48
o členih 105 in 111
Odločitve, ki jih sprejema Skupni odbor EGP na podlagi členov 105 in 111, ne smejo vplivati na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti.
PROTOKOL 49
o Ceuti in Melilli
Za izdelke, ki jih ureja Sporazum in so po poreklu iz EGP, velja pri uvozu v Ceuto ali Melillo v vseh pogledih enak carinski režim, kakor se uporablja za izdelke, ki so po poreklu s carinskega območja Skupnosti v skladu s Protokolom št. 2 Akta o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim.
Države Efte priznavajo uvozu izdelkov iz Sporazuma, ki so po poreklu iz Ceute in Melille, enak carinski režim, kakor je priznan izdelkom, ki se uvažajo in so po poreklu iz EGP.
SKLEPNA LISTINA
Pooblaščenci
EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI,
EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO,
v nadaljnjem besedilu »Skupnost«, in
KRALJEVINE BELGIJE,
KRALJEVINE DANSKE,
ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
HELENSKE REPUBLIKE,
KRALJEVINE ŠPANIJE,
FRANCOSKE REPUBLIKE,
IRSKE,
ITALIJANSKE REPUBLIKE,
VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,
KRALJEVINE NIZOZEMSKE,
PORTUGALSKE REPUBLIKE,
ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,
pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI in Pogodbe o ustanovitvi EVROPSKE SKUPNOSTI ZA PREMOG IN JEKLO,
v nadaljnjem besedilu »države članice ES«,
in
pooblaščenci
REPUBLIKE AVSTRIJE,
REPUBLIKE FINSKE,
REPUBLIKE ISLANDIJE,
KNEŽEVINE LIHTENŠTAJN,
KRALJEVINE NORVEŠKE,
KRALJEVINE ŠVEDSKE,
v nadaljnjem besedilu »države Efte«,
ki so se sestali v Portu drugega maja tisoč devetsto dvaindevetdeset za podpis Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, v nadaljnjem besedilu Sporazum EGP, so sprejeli naslednja besedila:
I. Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru;
II. spodaj našteta besedila, ki so priloga k Sporazumu o Evropskem gospodarskem prostoru:
A. Protokol 1 o horizontalnih prilagoditvah
Protokol 2 o izdelkih, ki so izključeni s področja uporabe Sporazuma v skladu s členom 8(3)(a)
Protokol 3 o izdelkih iz člena 8(3)(b) Sporazuma
Protokol 4 o pravilih o poreklu
Protokol 5 o carinah fiskalne narave (Lihtenštajn)
Protokol 6 o obveznih rezervah, ki jih oblikuje Lihtenštajn
Protokol 7 o količinskih omejitvah, ki jih lahko ohrani Islandija
Protokol 8 o državnih monopolih
Protokol 9 o trgovini z ribami in drugimi morskimi proizvodi
Protokol 10 o poenostavitvi pregledov in formalnosti pri prevozu blaga
Protokol 11 o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah
Protokol 12 o sporazumih s tretjimi državami glede ugotavljanja skladnosti
Protokol 13 o neuporabi protidampinških in izravnalnih ukrepov
Protokol 14 o trgovini z izdelki iz premoga in jekla
Protokol 15 o prehodnih obdobjih za prosto gibanje oseb (Lihtenštajn)
Protokol 16 o ukrepih na področju socialne varnosti v zvezi s prehodnimi obdobji za prosto gibanje oseb (Lihtenštajn)
Protokol 17 o členu 34
Protokol 18 o notranjih postopkih za izvajanje člena 43
Protokol 19 o pomorskem prometu
Protokol 20 o dostopu do celinskih plovnih poti
Protokol 21 o izvajanju pravil konkurence, ki se uporabljajo za podjetja
Protokol 22 v zvezi z opredelitvijo pojmov »podjetje« in »promet« (člen 56)
Protokol 23 o sodelovanju med nadzornimi organi (člen 58)
Protokol 24 o sodelovanju na področju nadzora koncentracij
Protokol 25 o konkurenci v zvezi s premogom in jeklom
Protokol 26 o pooblastilih in nalogah Nadzornega organa EFTA na področju državne pomoči
Protokol 27 o sodelovanju na področju državnih pomoči
Protokol 28 o intelektualni lastnini
Protokol 29 o poklicnem usposabljanju
Protokol 30 o posebnih določbah glede organizacije sodelovanja na področju statistike
Protokol 31 o sodelovanju na posebnih področjih, za katera ne veljajo štiri temeljne svobode
Protokol 32 o načinih izračunavanja finančnih prispevkov za izvajanje člena 82
Protokol 33 o arbitražnih postopkih
Protokol 34 o možnosti sodišč držav Efte, da Sodišče Evropskih skupnosti zaprosijo za odločanje o razlagi določb EGP, ki ustrezajo določbam ES
Protokol 35 o izvajanju pravil EGP
Protokol 36 o Statutu Skupnega parlamentarnega odbora EGP
Protokol 37 s seznamom iz člena 101
Protokol 38 o finančnem mehanizmu
Protokol 39 o ECU
Protokol 40 o Svalbardu
Protokol 41 o obstoječih sporazumih
Protokol 42 o dvostranskih dogovorih glede določenih kmetijskih proizvodov
Protokol 43 o Sporazumu med ES in Republiko Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga
Protokol 45 o prehodnih obdobjih za Španijo in Portugalsko
Protokol 46 o razvoju sodelovanja v ribiškem sektorju
Protokol 47 o odpravi tehničnih ovir v trgovini z vinom
Protokol 48 o členih 105 in 111
Protokol 49 o Ceuti in Melilli
B. Priloga I – Veterinarske in fitosanitarne zadeve
Priloga II – Tehnični predpisi, standardi, preskušanje in certificiranje
Priloga III – Odgovornost za izdelke
Priloga IV – Energetika
Priloga V – Prosto gibanje delavcev
Priloga VI – Socialna varnost
Priloga VII – Vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij
Priloga VIII – Pravica do ustanavljanja
Priloga IX – Finančne storitve
Priloga X – Avdiovizualne storitve
Priloga XI – Telekomunikacijske storitve
Priloga XII – Prosti pretok kapitala
Priloga XIII – Promet
Priloga XIV – Konkurenca
Priloga XV – Državna pomoč
Priloga XVI – Javna naročila
Priloga XVII – Intelektualna lastnina
Priloga XVIII – Zdravje in varnost pri delu, delovno pravo in enako obravnavanje moških in žensk
Priloga XIX – Varstvo potrošnikov
Priloga XX – Okolje
Priloga XXI – Statistika
Priloga XXII – Pravo družb
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so sprejeli spodaj naštete skupne izjave, ki so priloga k tej sklepni listini:
1. Skupno izjavo o pripravi skupnih poročil iz odstavka 5 Protokola 1 o horizontalnih prilagoditvah;
2. Skupno izjavo o sporazumih o vzajemnem priznavanju in zaščiti označevanja vina in žganih pijač;
3. Skupno izjavo o prehodnem obdobju za izdajo ali pripravo dokumentov za dokazovanje porekla;
4. Skupno izjavo o členih 10 in 14(1) Protokola 11 k Sporazumu;
5. Skupno izjavo o elektromedicinski opremi;
6. Skupno izjavo o državljanih Republike Islandije, ki imajo diplomo, podeljeno v tretji državi, iz specializacije medicine, specializacije stomatologije, veterinarske medicine, farmacije, splošne medicine ali arhitekture;
7. Skupno izjavo o državljanih Republike Islandije, ki imajo visokošolsko diplomo, pridobljeno v tretji državi s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta;
8. Skupno izjavo o cestnem prevozu blaga;
9. Skupno izjavo o pravilih konkurence;
10. Skupno izjavo o členu 61(3)(b) Sporazuma;
11. Skupno izjavo o členu 61(3)(c) Sporazuma;
12. Skupno izjavo o pomočeh, odobrenih iz strukturnih skladov ES ali drugih finančnih instrumentov;
13. Skupno izjavo o odstavku (c) Protokola 27 k Sporazumu;
14. Skupno izjavo o ladjedelništvu;
15. Skupno izjavo o postopkih, ki se uporabljajo v primerih, ko države Efte na podlagi člena 76 in dela VI Sporazuma in ustreznih protokolov polno sodelujejo v odborih ES;
16. Skupno izjavo o sodelovanju v kulturnih zadevah;
17. Skupno izjavo o sodelovanju v boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami;
18. Skupno izjavo o vključevanju strokovnjakov Skupnosti v delo odborov držav Efte ali odborov, ki jih ustanovi Nadzorni organ EFTA;
19. Skupno izjavo o členu 103 Sporazuma;
20. Skupno izjavo o Protokolu 35 Sporazuma;
21. Skupno izjavo o finančnem mehanizmu;
22. Skupno izjavo o razmerju med Sporazumom EGP in obstoječimi sporazumi;
23. Skupno izjavo o dogovorjeni razlagi člena 4(1) in (2) Protokola 9 o trgovini z ribami in drugimi morskimi proizvodi;
24. Skupno izjavo o uporabi tarifnih koncesij za nekatere kmetijske proizvode;
25. Skupno izjavo o vprašanjih zdravstvenega varstva rastlin;
26. Skupno izjavo o medsebojni pomoči nadzornih organov na področju žganih pijač;
27. Skupno izjavo o Protokolu 47 o odpravi tehničnih ovir v trgovini z vinom;
28. Skupno izjavo o spremembi tarifnih koncesij in o posebni obravnavi Španije in Portugalske;
29. Skupno izjavo o dobrem počutju živali;
30. Skupno izjavo o harmoniziranem sistemu.
Pooblaščenci držav članic ES in pooblaščenci držav Efte so sprejeli spodnji izjavi, ki sta priloga k tej sklepni listini:
1. Izjavo vlad držav članic ES in držav Efte o olajšanju mejnih kontrol;
2. Izjavo vlad držav članic ES in držav Efte o političnem dialogu.
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so se tudi seznanili z dogovorom o delovanju začasne skupine visokih predstavnikov v času do začetka veljavnosti Sporazuma EGP, ki je priloga k tej sklepni listini. Poleg tega so se pooblaščenci dogovorili, da začasna skupina visokih predstavnikov najpozneje do začetka veljavnosti Sporazuma EGP odloči o verodostojnosti besedil aktov ES, navedenih v prilogah k Sporazumu EGP, ki so bili pripravljeni v finskem, islandskem, norveškem in švedskem jeziku.
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so se prav tako seznanili z dogovorom o objavljanju informacij, pomembnih za EGP, ki je priloga k tej sklepni listini.
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so se seznanili tudi z dogovorom o objavljanju naročil EFTA, ki je priloga k tej sklepni listini.
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so poleg tega sprejeli dogovorjeni zapisnik pogajanj, ki je priloga k tej sklepni listini. Dogovorjeni zapisnik je zavezujoč.
Pooblaščenci držav članic ES in Skupnosti ter pooblaščenci držav Efte so se na koncu seznanili s spodaj navedenimi izjavami, ki so priloga k tej sklepni listini:
1. Izjavo vlad Finske, Islandije, Norveške in Švedske o alkoholnih monopolih;
2. Izjavo vlade Lihtenštajna o alkoholnih monopolih;
3. Izjavo Evropske skupnosti o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah;
4. Izjavo vlad držav Efte o prostem prometu lahkih gospodarskih vozil;
5. Izjavo vlade Lihtenštajna o odgovornosti za izdelke;
6. Izjavo vlade Lihtenštajna o posebnem položaju države;
7. Izjavo vlade Avstrije o zaščitnih ukrepih;
8. Izjavo Evropske skupnosti;
9. Izjavo vlade Islandije o uporabi zaščitnih ukrepov v okviru Sporazuma EGP;
13. Izjavo vlade Avstrije o avdiovizualnih storitvah;
14. Izjavo vlade Lihtenštajna o upravni pomoči;
15. Izjavo Evropske skupnosti;
18. Izjavo vlade Norveške o neposredni izvršljivosti odločb institucij ES, ki nalagajo denarne obveznosti podjetjem s sedežem na Norveškem;
19. Izjavo Evropske skupnosti;
20. Izjavo vlade Avstrije o izvrševanju odločb institucij ES glede denarnih obveznosti na njenem ozemlju;
21. Izjavo Evropske skupnosti;
22. Izjavo Evropske skupnosti o ladjedelništvu;
23. Izjavo vlade Irske glede Protokola 28 o intelektualni lastnini – mednarodne konvencije;
24. Izjavo vlad držav Efte o Listini o temeljnih socialnih pravicah delavcev;
25. Izjavo vlade Avstrije o izvajanju člena 5 Direktive 76/207/EGS glede nočnega dela;
26. Izjavo Evropske skupnosti;
27. Izjavo Evropske skupnosti o pravicah držav Efte pred Sodiščem ES;
28. Izjavo Evropske skupnosti o pravicah odvetnikov iz držav Efte po pravu Skupnosti;
29. Izjavo Evropske skupnosti o sodelovanju strokovnjakov držav Efte v odborih ES, ki so pomembni za EGP, na podlagi člena 100 Sporazuma;
30. Izjavo Evropske skupnosti o členu 103 Sporazuma;
31. Izjavo vlad držav Efte o členu 103(1) Sporazuma;
32. Izjavo Evropske skupnosti o tranzitu v ribiškem sektorju;
33. Izjavo Evropske skupnosti in vlad Avstrije, Finske, Lihtenštajna in Švedske o izdelkih iz kitov;
35. Izjavo Evropske skupnosti o dvostranskih sporazumih;
37. Izjavo vlade Avstrije o Sporazumu med EGS in Republiko Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga;
38. Izjavo vlad držav Efte o finančnem mehanizmu EFTA;
39. Izjava vlad držav Efte o sodišču prve stopnje;
SKUPNE IZJAVE
POGODBENIC SPORAZUMA O EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU
SKUPNA IZJAVA
O PRIPRAVI SKUPNIH POROČIL IZ ODSTAVKA 5 PROTOKOLA 1 O HORIZONTALNIH PRILAGODITVAH
Glede postopkov poročanja iz odstavka 5 Protokola 1 o horizontalnih prilagoditvah vlada soglasje, da lahko Skupni odbor EGP, kadar koli meni, da je to koristno, zahteva pripravo skupnega poročila.
SKUPNA IZJAVA
O SPORAZUMIH O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU IN ZAŠČITI OZNAČEVANJA VINA IN ŽGANIH PIJAČ
Pogodbenice soglašajo, da se bodo pogajale, zato da do 1. julija 1993 sklenejo ločene sporazume o vzajemnem priznavanju in zaščiti označevanja vina in žganih pijač, ob upoštevanju obstoječih dvostranskih sporazumov.
SKUPNA IZJAVA
O PREHODNEM OBDOBJU ZA IZDAJO ALI PRIPRAVO DOKUMENTOV ZA DOKAZOVANJE POREKLA
(a) Dve leti po začetku veljavnosti Sporazuma EGP sprejemajo pristojni carinski organi Skupnosti in pristojni carinski organi Avstrije, Finske, Islandije, Norveške in Švedske kot veljavno dokazilo o poreklu v smislu Protokola 4 k Sporazumu EGP naslednje dokumente iz člena 13 Protokola 3 k sporazumom o prosti trgovini med EGS in posameznimi zgoraj navedenimi državami Efte:
(i) potrdila EUR.1, vključno z dolgoročnimi potrdili, predhodno potrjena z žigom pristojnega carinskega urada države izvoznice;
(ii) potrdila EUR.1, vključno z dolgoročnimi potrdili, ki jih predhodno potrdi pooblaščeni izvoznik s posebnim žigom, ki ga je odobril carinski organ države izvoznice, in
(iii) račune, ki se nanašajo na dolgoročna potrdila.
(b) Šest mesecev po začetku veljavnosti Sporazuma EGP sprejemajo pristojni carinski organi Skupnosti in pristojni carinski organi Avstrije, Finske, Islandije, Norveške in Švedske kot veljavno dokazilo o poreklu v smislu Protokola 4 k Sporazumu EGP naslednje dokumente iz člena 8 Protokola 3 k sporazumom o prosti trgovini med EGS in posameznimi zgoraj navedenimi državami Efte:
(i) račune z izjavo izvoznika po Prilogi V k Protokolu 3, ki je pripravljena v skladu s členom 13 navedenega protokola, in
(ii) račune z izjavo izvoznika po Prilogi V k Protokolu 3, ki jo pripravi kateri koli izvoznik.
(c) Prošnje za naknadno preverjanje dokumentov iz odstavkov (a) in (b) sprejemajo pristojni carinski organi Skupnosti in pristojni carinski organi Avstrije, Finske, Islandije, Norveške in Švedske dve leti po izdaji in pripravi dokazila o poreklu. Ta preverjanja se opravijo v skladu z naslovom VI Protokola 4 k Sporazumu EGP.
SKUPNA IZJAVA
O ČLENIH 10 IN 14(1) PROTOKOLA 11 K SPORAZUMU
Pogodbenice poudarjajo pomen, ki ga pripisujejo varstvu osebnih podatkov. Pogodbenice se obvezujejo dodatno preučiti to vprašanje, zato da zagotovijo ustrezno varstvo takšnih podatkov na podlagi Protokola 11, ki bo najmanj na ravni, primerljivi z ravnjo, predvideno s Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981.
SKUPNA IZJAVA
O ELEKTROMEDICINSKI OPREMI
Pogodbenice se seznanijo s tem, da je Komisija predložila Svetu predlog direktive Sveta o elektromedicinski opremi, ki je doslej sodila na področje uporabe Direktive 84/539/EGS (UL L 300, 19. 11. 1984, str. 179) (Priloga II).
Predlog Komisije krepi varstvo pacientov, uporabnikov in tretjih oseb s tem, da se sklicuje na usklajene standarde, ki naj bi jih sprejel CEN-CENELEC v skladu s pravnimi zahtevami in s tem, da zahteva za te izdelke ustrezne postopke ocenjevanja skladnosti, pri nekaterih napravah tudi preverjanje s strani tretje osebe.
SKUPNA IZJAVA
O DRŽAVLJANIH REPUBLIKE ISLANDIJE, KI IMAJO DIPLOMO, PODELJENO V TRETJI DRŽAVI, IZ SPECIALIZACIJE MEDICINE, SPECIALIZACIJE STOMATOLOGIJE, VETERINARSKE MEDICINE, FARMACIJE, SPLOŠNE MEDICINE ALI ARHITEKTURE
Ob ugotovitvi, da se direktive Sveta 75/362/EGS, 78/686/EGS, 78/1026/EGS, 85/384/EGS, 85/433/EGS in 86/457/EGS, prilagojene za namene EGP, nanašajo samo na diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah, podeljena v pogodbenicah;
v prizadevanju, da bi bil upoštevan posebni položaj državljanov Republike Islandije, ki so študirali v tretji državi, ker v Islandiji ni popolnega univerzitetnega izobraževanja iz specialistične medicine, specialistične stomatologije, veterinarske medicine in arhitekture, ker obstajajo omejene možnosti usposabljanja na področju specialistične stomatologije in posebnega usposabljanja na področju splošne medicine in drugih medicinskih specializacij in ker so v Islandiji šele pred kratkim uvedli popoln univerzitetni študij farmacije;
pogodbenice priporočajo zadevnim vladam, da državljanom Republike Islandije, ki imajo diplomo iz specialistične stomatologije, veterinarske medicine, arhitekture, farmacije, zaključen poseben študij splošne medicine ali drugo medicinsko specializacijo, podeljeno v tretji državi in priznano s strani pristojnih islandskih organov, dovolijo začeti in opravljati dejavnost v Evropskem gospodarskem prostoru kot specialisti stomatologije, veterinarji, arhitekti, farmacevti, zdravniki splošne medicine ali zdravniki specialisti, na podlagi priznanja teh diplom na njihovem ozemlju.
SKUPNA IZJAVA
O DRŽAVLJANIH REPUBLIKE ISLANDIJE, KI IMAJO VISOKOŠOLSKO DIPLOMO, PRIDOBLJENO V TRETJI DRŽAVI S POKLICNIM IZOBRAŽEVANJEM IN USPOSABLJANJEM, KI TRAJA NAJMANJ TRI LETA
Ob ugotovitvi, da se Direktiva Sveta 89/48/EGS z dne 21. decembra 1988 o splošnem sistemu priznavanja visokošolskih diplom, pridobljenih s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, ki traja najmanj tri leta (UL št. L 19, 24. 1. 1989, str. 16), kakor je bila prilagojena za namene EGP, nanaša na diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah, podeljena predvsem v pogodbenicah;
v prizadevanju, da bi bil upoštevan posebni položaj državljanov Republike Islandije, ki so zaradi omejenih možnosti visokošolskega izobraževanja in dolgoletne tradicije pridobivanja te izobrazbe v tujini študirali v tretji državi;
pogodbenice priporočajo zadevnim vladam, da državljanom Republike Islandije, ki imajo diplomo iz študijev, zajetih v splošnem sistemu, podeljeno v tretji državi in priznano s strani pristojnih islandskih organov, dovolijo začeti in opravljati dejavnosti teh poklicev v Evropskem gospodarskem prostoru, na podlagi priznanja teh diplom na njihovem ozemlju.
SKUPNA IZJAVA
O CESTNEM PREVOZU BLAGA
Če Evropska skupnost pripravi novo zakonodajo, ki spreminja, nadomesti ali podaljša uporabo predpisov o dostopu do trga cestnega prevoza blaga (Prva direktiva Sveta z dne 23. julija 1962 o določenih vrstah prevoza blaga med državami članicami, UL št. 70, 6. 8. 1962, str. 2005/62; Direktiva Sveta 65/269/EGS, UL št. 88, 24. 5. 1965, str. 1469/65; Uredba Sveta (EGS) št. 3164/76, UL št. L 357, 29. 12. 1976, str. 1; Odločba Sveta 80/48/EGS, UL št. L 18, 24. 1. 1980, str. 21; Uredba Sveta (EGS) št. 4059/89, UL št. L 390, 30. 12. 1989, str. 3), pogodbenice skladno s skupno dogovorjenimi postopki sprejmejo odločitev o spremembi ustrezne priloge, ki omogoča prevoznikom pogodbenic vzajemen dostop do trga cestnega prevoza blaga pod enakimi pogoji.
V času trajanja sporazuma med Evropskimi skupnostmi in Avstrijo o cestnem in železniškem prevozu blaga prihodnje spremembe tega sporazuma ne bodo vplivale na obstoječe vzajemne pravice do dostopa do trga, kakršne so navedene v členu 16 Sporazuma med Evropskimi skupnostmi in Avstrijo o cestnem in železniškem prevozu blaga ter kakršne določajo dvostranski sporazumi med Avstrijo na eni strani in Finsko, Norveško in Švedsko na drugi strani, razen če se zadevne pogodbenice ne dogovorijo drugače.
SKUPNA IZJAVA
O PRAVILIH KONKURENCE
Pogodbenice izjavljajo, da izvajanje pravil konkurence EGP v primerih, za katere je odgovorna Komisija ES, temelji na obstoječih pristojnostih Skupnosti, ki jih dopolnjujejo določbe iz Sporazuma. Izvajanje pravil konkurence EGP v primerih, za katere je odgovoren Nadzorni organa EFTA, temelji na sporazumu o ustanovitvi tega organa in na določbah Sporazuma EGP.
SKUPNA IZJAVA
O ČLENU 61(3)(b) SPORAZUMA
Pogodbenice izjavljajo, da pri ugotavljanju, ali se lahko odobri odstopanje po členu 61(3)(b), Komisija ES upošteva interes držav Efte, Nadzorni organ EFTA pa upošteva interes Skupnosti.
SKUPNA IZJAVA
O ČLENU 61(3)(c) SPORAZUMA
Pogodbenice se seznanijo, da je možna presoja po drugih merilih, npr. zelo nizka gostota prebivalstva, čeprav se upravičenost regij zavrne v okviru člena 61(3)(a) in v skladu z merili prve faze analize po pododstavku (c) (glej sporočilo Komisije o načinu uporabe člena 92(3)(a) in (c) za regionalno pomoč, UL št. C 212, 12. 8. 1988, str. 2).
SKUPNA IZJAVA
O POMOČI, ODOBRENI IZ STRUKTURNIH SKLADOV ES ALI DRUGIH FINANČNIH INSTRUMENTOV
Pogodbenice izjavljajo, da mora biti finančna podpora podjetjem, ki jih financirajo strukturni skladi ES, ali ki prejemajo pomoč od Evropske investicijske banke ali iz drugega podobnega finančnega instrumenta ali sklada, v skladu z določbami tega sporazuma o državnih pomočeh. Pogodbenice izjavljajo, da bodo na zahtevo katerega koli od obeh nadzornih organov izmenjevale informacije in stališča o teh oblikah pomoči.
SKUPNA IZJAVA
O ODSTAVKU (c) PROTOKOLA 27 K SPORAZUMU
Uradno obvestilo iz odstavka (c) Protokola 27 vsebuje opis programa državne pomoči ali zadeve, vključno z vsemi elementi, ki so potrebni za pravilno oceno programa ali zadeve (odvisno od elementov državnih pomoči, kakršni so vrsta državne pomoči, proračun, upravičenec, trajanje). Poleg tega se drugemu nadzornemu organu sporočijo razlogi za začetek postopka iz člena 93(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti ali podobnega postopka, določenega v Sporazumu med državami Efte o ustanovitvi Nadzornega organa EFTA. Izmenjava informacij med nadzornima organoma poteka vzajemno.
SKUPNA IZJAVA
O LADJEDELNIŠTVU
Pogodbenice soglašajo, da do izteka veljavnosti Sedme direktive o ladjedelništvu (t. j. ob koncu leta 1993) za sektor ladjedelništva ne bodo uporabljale splošnih pravil o državnih pomočeh iz člena 61 Sporazuma.
Za sektor ladjedelništva se uporablja člen 62(2) Sporazuma in protokoli o državnih pomočeh.
SKUPNA IZJAVA
O POSTOPKIH, KI SE UPORABLJAJO V PRIMERIH, PRI KATERIH DRŽAVE EFTE NA PODLAGI ČLENA 76 IN DELA VI SPORAZUMA TER USTREZNIH PROTOKOLOV POLNO SODELUJEJO V ODBORIH ES
Države Efte imajo v odborih ES, v katerih polno sodelujejo na podlagi člena 76 in dela VI Sporazuma ter ustreznih protokolov, enake pravice in obveznosti kakor države članice ES, razen v zvezi s postopki glasovanja. Komisija ES pri odločanju upošteva stališča držav Efte na enak način kakor pred glasovanjem izražena stališča držav članic ES.
Kadar imajo države članice ES možnost pritožbe proti odločitvi Komisije ES pri Svetu ES, države Efte lahko predložijo zadevo Skupnemu odboru EGP v skladu s členom 5 Sporazuma.
SKUPNA IZJAVA
O SODELOVANJU V KULTURNIH ZADEVAH
Pogodbenice ob upoštevanju sodelovanja v Svetu Evrope, ob upoštevanju Izjave z dne 9. aprila 1984 z ministrskega sestanka v Luksemburgu med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter državami Evropskega združenja za svobodno trgovino, ob zavedanju, da bo vzpostavitev prostega pretoka blaga, storitev, kapitala in oseb v EGP bistveno vplivala na področje kulture, izražajo svoj namen okrepiti in razširiti sodelovanje na področju kulture, da bi prispevale k boljšemu razumevanju med narodi multikulturne Evrope ter varovale in še naprej razvijale nacionalno in regionalno dediščino, ki s svojo raznolikostjo bogati evropsko kulturo.
SKUPNA IZJAVA
O SODELOVANJU V BOJU PROTI NEDOVOLJENI TRGOVINI S KULTURNIMI DOBRINAMI
Pogodbenice izražajo svojo pripravljenost, da vzpostavijo ureditev in postopke za sodelovanje v boju proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami ter ureditev za upravljanje režima rednega prometa s kulturnimi dobrinami.
Brez poseganja v določbe Sporazuma EGP in druge mednarodne obveznosti te ureditve in postopki upoštevajo zakonodajo, ki jo Skupnost pripravlja na tem področju.
SKUPNA IZJAVA
O VKLJUČEVANJU STROKOVNJAKOV SKUPNOSTI V DELO ODBOROV DRŽAV EFTE ALI ODBOROV, KI JIH USTANOVI NADZORNI ORGAN EFTA
Ob upoštevanju vključevanja strokovnjakov držav Efte v delo odborov ES, navedenih v Protokolu 37 k Sporazumu, se na zahtevo Skupnosti strokovnjaki Skupnosti na enaki podlagi vključijo v delo vseh ustreznih organov držav Efte ali organov, ki jih ustanovi Nadzorni organ EFTA, pri katerih je vsebina dela enaka kakor pri odborih ES, navedenih v Protokolu 37.
SKUPNA IZJAVA
O ČLENU 103 SPORAZUMA
Pogodbenice soglašajo, da sklicevanje na izpolnitev ustavnih zahtev iz člena 103(1) Sporazuma in sklicevanje na začasno uporabo iz člena 103(2) nima praktičnih posledic za notranje postopke Skupnosti.
SKUPNA IZJAVA
O PROTOKOLU 35 SPORAZUMA
Pogodbenice soglašajo, da Protokol 35 ne omejuje učinka tistih veljavnih notranjih predpisov, ki predvidevajo neposreden učinek in prednost mednarodnih sporazumov.
SKUPNA IZJAVA
O FINANČNEM MEHANIZMU
Če pogodbenica, članica Efte, izstopi iz EFTA in pristopi h Skupnosti, se vzpostavi ustrezna ureditev, s katero se zagotovi, da zato ne nastanejo dodatne finančne obveznosti za preostale države Efte. Pogodbenice se v tej zvezi seznanijo z odločitvijo držav Efte, da svoje prispevke za finančni mehanizem izračunavajo na podlagi BNP v tržnih cenah za zadnja tri leta. Za državo Efte, ki pristopi, se ustrezna in pravična rešitev poišče v okviru pristopnih pogajanj.
SKUPNA IZJAVA
O RAZMERJU MED SPORAZUMOM O EGP IN OBSTOJEČIMI SPORAZUMI
Sporazum EGP ne vpliva na pravice, zagotovljene v obstoječih sporazumih, ki zavezujejo eno ali več držav članic ES na eni strani in eno ali več držav Efte na drugi strani ali dve ali več držav Efte, kakršni so med drugim sporazumi v zvezi s posamezniki, gospodarskimi subjekti, regionalnim sodelovanjem in upravnimi ukrepi, dokler niso po Sporazumu dosežene vsaj enakovredne pravice.
SKUPNA IZJAVA
O DOGOVORJENI RAZLAGI ČLENA 4(1) IN (2) PROTOKOLA 9 O TRGOVINI Z RIBAMI IN DRUGIMI MORSKIMI PROIZVODI
1. Ker države Efte ne bodo sprejele pravnega reda Skupnosti na področju ribiške politike, se razume, da glede pomoči iz državnih virov pogodbenice vsako izkrivljanje konkurence ocenijo v smislu členov 92 in 93 Pogodbe EGS ter ob upoštevanju ustreznih določb pravnega reda Skupnosti o ribiški politiki in vsebine Skupne izjave o členu 61(3)(c) Sporazuma.
2. Ker države Efte ne bodo prevzele pravnega reda Skupnosti na področju ribiške politike, se razume, da se pri sklicevanju na zakonodajo o ureditvi trga vsako izkrivljanje konkurence, ki ga povzroči taka zakonodaja, oceni glede na načela pravnega reda Skupnosti o skupni ureditvi trga.
Kadar država članica EFTA ohrani ali uvede nacionalne določbe o ureditvi trga v ribiškem sektorju, se šteje, da so takšne določbe a priori združljive z načeli iz prvega pododstavka, če vsebujejo vsaj naslednje elemente:
(a) zakonodaja o organizacijah proizvajalcev izraža načela pravnega reda Skupnosti o:
– ustanavljanju na pobudo proizvajalcev;
– svobodi postati ali prenehati biti član;
– odsotnosti prevladujočega položaja, razen če ni potreben zaradi doseganja ciljev, ki ustrezajo ciljem iz člena 39 Pogodbe EGS;
(b) kadar se pravila organizacij proizvajalcev razširijo na nečlane organizacij proizvajalcev, so določbe, ki se uporabljajo, skladne z določbami iz člena 7 Uredbe (EGS) št. 3687/91;
(c) kadar obstajajo ali se sprejmejo določbe v zvezi z intervencijskimi cenami, so skladne s tistimi iz naslova III Uredbe (EGS) št. 3687/91.
SKUPNA IZJAVA
O UPORABI TARIFNIH KONCESIJ ZA NEKATERE KMETIJSKE PROIZVODE
Pogodbenice izjavljajo, da bodo pri tarifnih koncesijah, ki se za isti proizvod lahko odobrijo na podlagi Protokola 3 k Sporazumu in tudi dvostranskega sporazuma o trgovini s kmetijskimi proizvodi iz Protokola 42 k navedenemu sporazumu, ob predložitvi ustrezne dokumentacije odobrile ugodnejšo tarifno obravnavo.
To ne vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz člena 16 Sporazuma.
SKUPNA IZJAVA
O VPRAŠANJIH ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN
Pogodbenice ugotavljajo, da se obstoječi akti Skupnosti na tem območju pregledujejo. Zato te zakonodaje države Efte ne bodo prevzele. Nova pravila se obravnavajo v skladu s členoma 99 in 102 Sporazuma.
SKUPNA IZJAVA
O MEDSEBOJNI POMOČI NADZORNIH ORGANOV NA PODROČJU ŽGANIH PIJAČ
Pogodbenice soglašajo, da se prihodnja zakonodaja ES o medsebojni pomoči pristojnih organov držav članic ES na področju žganih pijač, ki je pomembna za ta sporazum, obravnava v skladu s splošnimi določbami Sporazuma o odločanju.
SKUPNA IZJAVA
O PROTOKOLU 47 O ODPRAVI TEHNIČNIH OVIR V TRGOVINI Z VINOM
Prilagoditev v zvezi z uporabo izrazov »Federweiss« in »Federweisser«, predvidena v dodatku k Protokolu 47, ne vpliva na prihodnje spremembe ustrezne zakonodaje Skupnosti, kadar se lahko sprejmejo določbe, ki urejajo uporabo teh in enakovrednih izrazov za vino, proizvedeno v Skupnosti.
Klasifikacija vinorodnih območij držav Efte in vinorodne cone B za namene tega sporazuma ne vpliva na prihodnje spremembe klasifikacijskega sistema Skupnosti, ki bi pozneje lahko vplivale na klasifikacijo v okviru Sporazuma. Vsaka taka sprememba se obravnava v skladu s splošnimi določbami Sporazuma.
SKUPNA IZJAVA
O SPREMEMBI TARIFNIH KONCESIJ IN O POSEBNI OBRAVNAVI ŠPANIJE IN PORTUGALSKE
Popolno izvajanje sistema iz Protokola 3 je v nekaterih pogodbenicah odvisno od spremembe nacionalnega sistema za cenovna nadomestila. Te spremembe niso mogoče brez sprememb tarifnih koncesij. Iz takšnih sprememb ne sledi potreba po nadomestilu med pogodbenicami Sporazuma EGP.
Sistem, opisan v Protokolu 3, ne preprečuje uporabe ustreznih prehodnih določb iz Akta o pristopu Španije in Portugalske ter ne pomeni, da Skupnost, v sestavi z dne 31. decembra 1985, priznava pogodbenicam Sporazuma EGP ugodnejšo obravnavo, kakor se uporablja za nove države članice ES. Zlasti uporaba tega sistema ne preprečuje uporabe pristopnih cenovnih nadomestil, določenih pri izvajanju Akta o pristopu Španije in Portugalske.
SKUPNA IZJAVA
O DOBREM POČUTJU ŽIVALI
Ne glede na določbe točke 2 poglavja I (veterinarske zadeve) Priloge I k Sporazumu se pogodbenice seznanijo z novim razvojem zakonodaje Skupnosti na tem področju in soglašajo, da se bodo med seboj posvetovale, če bodo razlike v njihovi zakonodaji o dobrem počutju živali ovirale prosti pretok blaga. Pogodbenice soglašajo, da bodo spremljale razmere na tem področju.
SKUPNA IZJAVA
O HARMONIZIRANEM SISTEMU
Pogodbenice soglašajo, da bodo čim prej in najpozneje do 31. decembra 1992 uskladile nemško besedilo poimenovanja blaga v harmoniziranem sistemu iz ustreznih Protokolov in prilog k Sporazumu EGP.
IZJAVE VLAD
DRŽAV ČLANIC ES IN DRŽAV EFTE
IZJAVA
VLAD DRŽAV ČLANIC ES IN DRŽAV EFTE O OLAJŠANJU MEJNIH KONTROL
Za pospešitev prostega gibanja oseb države članice ES in države Efte ob upoštevanju praktičnih modalitet, ki se opredelijo v ustreznih forumih, sodelujejo zato, da se državljanom teh držav in njihovim družinskim članom olajšajo kontrole na mejah med njihovimi ozemlji.
IZJAVA
VLAD DRŽAV ČLANIC ES IN DRŽAV EFTE O POLITIČNEM DIALOGU
Evropska skupnost in njene države članice ter države članice Evropskega združenja za prosto trgovino so izrazile željo okrepiti politični dialog o zunanji politiki za razvoj tesnejše povezave na področjih skupnega interesa.
V ta namen so se sporazumele, da:
– na sestankih Sveta EGP na ministrski ravni neformalno izmenjujejo stališča. Če je to primerno, se izmenjave stališč lahko pripravijo tudi na sestankih na ravni političnih direktorjev;
– v celoti uporabljajo obstoječe diplomatske poti, zlasti diplomatska predstavništva v glavnem mestu države, ki predseduje ES, v Bruslju in v glavnih mestih držav Efte;
– se na konferencah in v mednarodnih organizacijah neformalno posvetujejo;
– to nikakor ne vpliva ali ne nadomesti obstoječih dvostranskih stikov na tem področju.
ZAČASNA UREDITEV ZA PRIPRAVO NA PRAVILEN
ZAČETEK VELJAVNOSTI SPORAZUMA
KOMISIJA
EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj,
Generalni direktorat
za zunanje odnose
Generalni direktor
G. H. Hafstein,
veleposlanik,
vodja delegacije EFTA
Sekretariat EFTA
Rue Arlon 118,
1040-Bruselj
Spoštovani g. Hafstein,
v zvezi z najinimi pogovori o začasni fazi EGP ugotavljam, da sva
soglašala glede vzpostavitve začasne ureditve za pripravo na pravilen
začetek veljavnosti Sporazuma.
Po tej ureditvi bodo ohranjene strukture in postopki, določeni med
pogajanji o EGP. Začasna skupina na visoki ravni, ki ji pomagajo začasne
skupine izvedencev ter je podobna prejšnji pogajalski skupini na visoki
ravni in pogajalskim skupinam, ki so jih sestavljali predstavniki Skupnosti
in držav Efte, bo med drugim v kontekstu EGP pregledala pravni red
Skupnosti, izdan od 1. avgusta 1991 do začetka veljavnosti Sporazuma.
Soglasje bo evidentirano in dokončno oblikovano v dodatnih protokolih, ki
se priložijo k Sporazumu EGP, ali v ustreznih sklepih Skupnega odbora EGP
po začetku veljavnosti Sporazuma. Vse bistvene probleme iz pogajanj, ki
izhajajo iz začasne ureditve, obravnava Skupni odbor EGP po začetku
veljavnosti Sporazuma.
Razume se, da se postopki obveščanja in posvetovanja iz Sporazuma EGP
lahko začnejo uporabljati šele, ko ta začne veljati, Skupnost pa bo v
vmesni fazi obveščala države Efte o predlogih za nov pravni red Skupnosti
po tem, ko bodo predloženi Svetu ministrov ES.
Hvaležen bom za potrditev vašega soglasja k tej začasni ureditvi.
S spoštovanjem
Horst G. KRENZLER l. r.
ISLANDSKA MISIJA Bruselj,
pri
EVROPSKIH SKUPNOSTIH
Rue Archimede 5
1040 Bruselj
Spoštovani g. Krenzler,
potrjujem prejem vašega pisma z naslednjo vsebino:
»V zvezi z najinimi pogovori o začasni fazi EGP ugotavljam, da sva
soglašala glede vzpostavitve začasne ureditve za pripravo na pravilen
začetek veljavnosti Sporazuma.
Po tej ureditvi bodo ohranjene strukture in postopki, določeni med
pogajanji o EGP. Začasna skupina na visoki ravni, ki ji pomagajo začasne
skupine izvedencev ter je podobna prejšnji pogajalski skupini na visoki
ravni in pogajalskim skupinam, ki so jih sestavljali predstavniki
Skupnosti in držav Efte, bo med drugim v okviru EGP pregledala pravni red
Skupnosti, izdan od 1. avgusta 1991 do začetka veljavnosti Sporazuma.
Soglasje bo evidentirano in dokončno oblikovano v dodatnih protokolih, ki
se priložijo k Sporazumu EGP, ali v ustreznih sklepih Skupnega odbora EGP
po začetku veljavnosti Sporazuma. Vse bistvene probleme iz pogajanj, ki
izhajajo iz začasne ureditve, obravnava Skupni odbor EGP po začetku
veljavnosti Sporazuma.
Razume se, da se postopki obveščanja in posvetovanja iz Sporazuma
EGP lahko začnejo uporabljati šele, ko ta začne veljati, Skupnost pa bo
v vmesni fazi obveščala države Efte o predlogih za nov pravni red
Skupnosti po tem, ko bodo predloženi Svetu ministrov ES.
Hvaležen bom za potrditev vašega soglasja k tej začasni ureditvi.«
Čast imam potrditi soglasje k tej začasni ureditvi.
S spoštovanjem
Hannes HAFSTEIN l.r.,
veleposlanik,
vodja Islandske misije
pri Evropskih skupnostih
UREDITEV ZA OBJAVLJANJE INFORMACIJ,
KI SO POMEMBNE ZA EGP
ISLANDSKA MISIJA Bruselj,
pri
EVROPSKIH SKUPNOSTIH
Rue Archimede 5
1040 Bruselj
Zadeva: Objavljanje informacij, ki so pomembne za EGP
Spoštovani,
v zvezi z objavljanjem informacij, ki so pomembne za EGP in ki naj bi
se objavljale po začetku veljavnosti Sporazuma EGP, imam čast kratko
povzeti sporazum, ki smo ga dosegli.
Obstajal bo usklajen sistem, ki ga bo sestavljal Uradni list ES in
posebni dodatek EGP k Uradnemu listu. Kadar so informacije, ki se
objavljajo za ES in države Efte, enake, bo objava ES v Uradnem listu ES
hkrati služila tudi kot objava v treh skupnih jezikih ES/EFTA, informacije
v preostalih štirih jezikih EFTA (finskem, islandskem, norveškem in švedskem)
pa se objavijo v dodatku EGP k Uradnemu listu ES. Države Efte se zavežejo, da
bodo zagotovile ustrezno infrastrukturo za pravočasno pripravo potrebnih
prevodov v štiri jezike, ki niso skupni jeziki ES/EFTA. Države Efte bodo
odgovorne za pripravo materiala za izdelavo dodatka EGP.
Sistem objavljanja bo vseboval naslednje elemente:
(a) odločbe Skupnega odbora EGP v zvezi s pravnim redom in druge odločbe,
akte, obvestila itd. organov EGP
Odločbe Skupnega odbora EGP v zvezi s pravnim redom Skupnosti se objavijo
v devetih uradnih jezikih v posebnem delu EGP Uradnega lista ES. Ta objava bo
služila kot objava v treh skupnih jezikih. Navedene odločbe bodo objavljene
tudi v dodatku EGP v uradnih jezikih nordijskih držav Efte in kot informacija
lahko tudi v delovnem jeziku EFTA, za kar so odgovorne države Efte.
Isto velja za druge odločbe, akte, obvestila itd. organov EGP, zlasti
Sveta EGP in Skupnega odbora EGP.
V zvezi z odločbami Skupnega odbora EGP, ki se nanašajo na pravni red,
bo v kazalu dela EGP navedba, kje so dostopna ustrezna interna besedila ES;
(b) podatki EFTA, ki so pomembni za ES
Informacije, ki izhajajo iz držav Efte, Nadzornega organa EFTA, Stalnega
odbora držav Efte in Sodišča EFTA npr. v zvezi s konkurenco, državnimi
pomočmi, javnimi naročili in tehničnimi standardi, bodo objavljene v devetih
uradnih jezikih ES v posebnem delu EGP Uradnega lista ES. Ta objava bo za
države Efte služila tudi kot objava v treh skupnih jezikih, besedilo v
preostalih štirih jezikih EFTA pa bo objavljeno v dodatku EGP. Po potrebi
bodo v kazalu dela EGP in dodatka EGP navedbe, kje so dostopne ustrezne
informacije, ki izvirajo iz ES in njenih držav članic;
(c) podatki ES, ki so pomembni za EFTA
Informacije, ki izhajajo iz ES in njenih držav članic, npr. v zvezi
s konkurenco, državnimi pomočmi, javnimi naročili in tehničnimi standardi,
bodo objavljene v devetih uradnih jezikih ES v Uradnem listu ES. Ta objava
bo za države Efte služila tudi kot objava v treh skupnih jezikih, besedila
v preostalih štirih jezikih EFTA pa bodo objavljena v dodatku EGP. Po potrebi
se vključi navedba, kje so dostopne ustrezne informacije, ki izvirajo iz
držav Efte, Nadzornega organa EFTA, Stalnega odbora držav Efte in
Sodišča EFTA.
Finančni vidiki sistema objavljanja bodo urejeni v posebnem dogovoru.
Prosim, da potrdite, ali soglašate z zgornjim besedilom.
Sprejmite, prosim, zagotovilo mojega najglobljega spoštovanja.
Hannes HAFSTEIN l. r.,
veleposlanik,
vodja Islandske misije
pri Evropskih skupnostih
Horst G. Krenzler,
generalni direktor
Komisija Evropskih skupnosti
Generalni direktorat I
Avenue d'Auderghem 35
Bruselj
KOMISIJA
EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj,
Generalni direktorat
za zunanje odnose
Generalni direktor
G. H. Hafstein,
veleposlanik,
vodja delegacije EFTA
Sekretariat EFTA
Rue Arlon 118,
1040-Bruselj
Spoštovani,
potrjujem prejem vašega pisma z naslednjo vsebino:
»V zvezi z objavljanjem informacij, ki so pomembne za EGP in ki naj bi
se objavljale po začetku veljavnosti Sporazuma EGP, imam čast kratko povzeti
sporazum, ki smo ga dosegli.
Obstojal bo usklajen sistem, ki ga bo sestavljal Uradni list ES in
posebni dodatek EGP k Uradnemu listu. Kadar so informacije, ki se objavljajo
za ES in države Efte, enake, bo objava ES v Uradnem listu ES hkrati služila
tudi kot objava v treh skupnih jezikih ES/EFTA, informacije v preostalih
štirih jezikih EFTA (finskem, islandskem, norveškem in švedskem) pa se
objavijo v dodatku EGP k Uradnemu listu ES. Države Efte se zavežejo, da bodo
zagotovile ustrezno infrastrukturo za pravočasno pripravo potrebnih prevodov
v štiri jezike, ki niso skupni jeziki ES/EFTA. Države Efte bodo odgovorne za
pripravo materiala za izdelavo dodatka EGP.
Sistem objavljanja bo vseboval naslednje elemente:
(a) odločbe Skupnega odbora EGP v zvezi s pravnim redom in druge odločbe,
akte, obvestila itd. organov EGP
Odločbe Skupnega odbora EGP v zvezi s pravnim redom Skupnosti se objavijo
v devetih uradnih jezikih v posebnem delu EGP Uradnega lista ES. Ta objava bo
služila kot objava v treh skupnih jezikih. Navedene odločbe bodo objavljene
tudi v dodatku EGP v uradnih jezikih nordijskih držav Efte in kot informacija
lahko tudi v delovnem jeziku EFTA, za kar so odgovorne države Efte.
Isto velja za druge odločbe, akte, obvestila itd. organov EGP, zlasti
Sveta EGP in Skupnega odbora EGP.
V zvezi z odločbami Skupnega odbora EGP, ki se nanašajo na pravni red, bo
v kazalu dela EGP navedba, kje so dostopna ustrezna interna besedila ES;
(b) podatki EFTA, ki so pomembni za ES
Informacije, ki izhajajo iz držav Efte, Nadzornega organa EFTA, Stalnega
odbora držav Efte in Sodišča EFTA npr. v zvezi s konkurenco, državnimi
pomočmi, javnimi naročili in tehničnimi standardi, bodo objavljene v devetih
uradnih jezikih ES v posebnem delu EGP Uradnega lista ES.
Ta objava bo za države Efte služila tudi kot objava v treh skupnih
jezikih, besedila v preostalih štirih jezikih EFTA pa bodo objavljena v
dodatku EGP. Po potrebi bodo v kazalu dela EGP in dodatka EGP navedbe, kje so
dostopne ustrezne informacije, ki izvirajo iz ES in njenih držav članic;
(c) podatki ES, ki so pomembni za EFTA
Informacije, ki izhajajo iz ES in njenih držav članic, npr. v zvezi s
konkurenco, državnimi pomočmi, javnimi naročili in tehničnimi standardi, bodo
objavljene v devetih uradnih jezikih ES v Uradnem listu ES. Ta objava bo za
države Efte služila tudi kot objava v treh skupnih jezikih, besedila v
preostalih štirih jezikih EFTA pa bodo objavljena v dodatku EGP. Po potrebi
se vključi navedba, kje so dostopne ustrezne informacije, ki izvirajo iz
držav Efte, Nadzornega organa EFTA, Stalnega odbora držav Efte in Sodišča
EFTA.
Finančni vidiki sistema objavljanja bodo urejeni v posebnem dogovoru.
Prosimo, da potrdite, ali soglašate z zgornjim besedilom.«
Čast imam potrditi soglasje k zgornjemu besedilu.
Sprejmite, prosim, zagotovilo mojega najglobljega spoštovanja.
Horst G. KRENZLER l. r.
UREDITEV GLEDE OBJAVLJANJA OBVESTIL O JAVNIH NAROČILIH EFTA
KOMISIJA
EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj,
Generalni direktorat
za zunanje odnose
Generalni direktor
G. H. Hafstein,
veleposlanik,
vodja delegacije EFTA
Sekretariat EFTA
Rue Arlon 118,
1040-Bruselj
Zadeva: Objavljanje obvestil o javnih naročilih EFTA
Spoštovani g. H. Hafstein,
v zvezi z objavljanjem obvestil o javnih naročilih EFTA v Uradnem
listu ES, predvidenim v Prilogi XVI k Sporazumu EGP ter zlasti v odstavku
2(a) in (b) Priloge, imam čast kratko povzeti dogovor, ki smo ga dosegli:
(a) obvestila EFTA se pošljejo v vsaj enem uradnem jeziku Skupnosti
Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti (OPOCE); v obvestilu se navede,
v katerem jeziku ES se objava šteje kot verodostojna;
(b) OPOCE v celoti objavi obvestilo, ki se šteje kot verodostojno,
v Uradnem listu in v podatkovni zbirki TED; povzetek pomembnih elementov
se objavi v drugih uradnih jezikih Skupnosti;
(c) obvestila EFTA objavi OPOCE v seriji S Uradnega lista ES skupaj z
obvestili ES in v rokih, predvidenih v aktih iz Priloge XVI;
(d) države Efte se zavežejo, da bodo obvestila v uradnem jeziku
Skupnosti pravočasno pošiljale OPOCE, da se zaradi obveznosti OPOCE
prevesti obvestila v uradne jezike Skupnosti ter jih objaviti v Uradnem
listu in v TED v 12 dneh (v nujnih primerih v petih dneh) čas, ki je na
razpolago ponudnikom in izvajalcem za predložitev ponudb ali izražanje
interesa za sodelovanje, ne skrajša glede na roke iz Priloge XVI;
(e) obvestila EFTA se pošljejo v taki obliki, v kakršni je vzorec
obvestila, ki je priložen k aktom iz Priloge XVI; zaradi vzpostavitve
učinkovitega in pravočasnega sistema prevajanja in objavljanja pa se države
Efte seznanijo s priporočilom, da naj za vsako izmed njih oblikujejo
standardizirana obvestila po zgledu tistih, ki so priporočena za vsako od 12
držav članic v Priporočilu 91/561/EGS z dne 24. oktobra 1991(*1);
(f) pogodbe, ki jih je v letu 1988 in 1989 Komisija ES podpisala prek
OPOCE z imenovanimi izvajalci iz Švedske, Norveške, Finske, Švice in Avstrije
za objavljanje javnih naročil blaga EFTA, zajetih v Sporazumu GATT o vladnih
naročilih, se prekinejo, ko začne veljati Sporazum EGP;
(g) finančni vidiki tega sistema objavljana se uredijo s posebno
ureditvijo, ki se vzpostavi za vse druge objave, pomembne za EGP.
Prosimo, da potrdite, ali soglašate z zgornjim besedilom.
S spoštovanjem
Horst G. KRENZLER l. r.
(*1) UL št. L 305, 6.11.1991 in UL št. S 217 A-N, 16. 11. 1991.
ISLANDSKA MISIJA
PRI
EVROPSKIH SKUPNOSTIH
Rue Archimede 5
1040 Bruselj Bruselj,
Spoštovani,
potrjujem prejem vašega pisma z naslednjo vsebino:
»Zadeva: Objavljanje obvestil o javnih naročilih EFTA
v zvezi z objavljanjem obvestil o javnih naročilih EFTA v Uradnem listu
ES, predvidenim v Prilogi XVI k Sporazumu EGP ter zlasti v odstavku 2(a) in
(b) Priloge, imam čast kratko povzeti dogovor, ki smo ga dosegli:
(a) obvestila EFTA se pošljejo v vsaj enem uradnem jeziku Skupnosti
Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti (OPOCE); v obvestilu se navede,
v katerem jeziku ES se objava šteje kot verodostojna;
(b) OPOCE v celoti objavi obvestilo, ki se šteje kot verodostojno,
v Uradnem listu in v podatkovni zbirki TED; povzetek pomembnih elementov se
objavi v drugih uradnih jezikih Skupnosti;
(c) obvestila EFTA objavi OPOCE v seriji S Uradnega lista ES skupaj z
obvestili ES in v rokih, predvidenih v aktih iz Priloge XVI;
(d) države Efte se zavežejo, da bodo obvestila v uradnem jeziku Skupnosti
pravočasno pošiljale OPOCE, da se zaradi obveznosti OPOCE prevesti obvestila
v uradne jezike Skupnosti ter jih objaviti v Uradnem listu in v TED v 12 dneh
(v nujnih primerih v petih dneh) čas, ki je na razpolago ponudnikom in
izvajalcem za predložitev ponudb ali izražanje interesa za sodelovanje, ne
skrajša glede na roke iz Priloge XVI;
(e) obvestila EFTA se pošljejo v taki obliki, v kakršni je vzorec
obvestila, ki je priložen k aktom iz Priloge XVI; zaradi vzpostavitve
učinkovitega in pravočasnega sistema prevajanja in objavljanja pa se države
Efte seznanijo s priporočilom, da naj za vsako izmed njih oblikujejo
standardizirana obvestila po zgledu tistih, ki so priporočena za vsako od 12
držav članic v Priporočilu 91/561/EGS z dne 24. oktobra 1991(*1);
(f) pogodbe, ki jih je v letu 1988 in 1989 Komisija ES podpisala prek
OPOCE z imenovanimi izvajalci iz Švedske, Norveške, Finske, Švice in Avstrije
za objavljanje javnih naročil blaga EFTA, zajetih v Sporazumu GATT o vladnih
naročilih, se prekinejo, ko začne veljati Sporazum EGP;
(g) finančni vidiki tega sistema objavljana se uredijo s posebno
ureditvijo, ki se vzpostavi za vse druge objave, pomembne za EGP.
Prosimo, da potrdite, ali soglašate z zgornjim besedilom.«
Čast imam potrditi soglasje k zgornjemu besedilu.
S spoštovanjem
Hannes HAFSTEIN l. r.,
veleposlanik,
vodja Islandske misije
pri Evropskih skupnostih
Horst G. Krenzler,
generalni direktor
(*1) UL št. L 305, 6.11.1991 in UL št. S 217 A-N, 16.11.1991.
POTRJENI ZAPISNIK POGAJANJ O SPORAZUMU MED EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO, EVROPSKO SKUPNOSTJO ZA PREMOG IN JEKLO IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI TER DRŽAVAMI EFTE O EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU
Pogodbenice soglašajo:
k členu 26 in Protokolu 13
pred začetkom veljavnosti Sporazuma Skupnost skupaj z zainteresiranimi državami Efte preveri, ali so izpolnjeni pogoji, pod katerimi se bo, ne glede na določbe iz prvega odstavka Protokola 13, med Skupnostjo in zadevnimi državami Efte za ribiški sektor uporabljal člen 26 Sporazuma;
k členu 56(3)
razume se, da ima beseda »večji« v členu 56(3) Sporazuma tak pomen kakor v uradnem obvestilu Komisije z dne 3. septembra 1986 o manj pomembnih sporazumih, ki ne spadajo v okvir člena 85(1) Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti (UL št. C 231, 12. 9. 1986, str. 2);
k členu 90
Poslovnik Sveta EGP jasno določi, da se ministri EFTA pri sprejemanju odločitev izrekajo z enim glasom;
k členu 91
po potrebi Svet EGP v svojem poslovniku predvidi možnost ustanovitve kakršnega koli pododbora ali delovne skupine;
k členu 91(2)
Poslovnik Sveta EFTA bo jasno določil, da v členu 91(2) besedna zveza »po potrebi« pomeni okoliščine, ko pogodbenica uporabi »droit d'évocation« v skladu s členom 89(2);
k členu 94(3)
razume se, da se bo Skupni odbor EGP na enem od prvih sestankov pri sprejemanju svojega poslovnika odločil o ustanovitvi pododborov ali delovnih skupin, ki jih potrebuje zlasti za pomoč pri izvajanju nalog, npr. na področju porekla in v drugih carinskih zadevah;
k členu 102(5)
pri začasni odložitvi po členu 102(5) se obseg in začetek veljavnosti začasne odložitve ustrezno objavita;
k členu 102(6)
člen 102(6) se uporablja samo za dejansko pridobljene pravice, ne pa za zgolj predvidene. Nekaj primerov takih pridobljenih pravic:
– odložitev v zvezi s prostim gibanjem delavcev ne bo vplivala na pravico delavca, da ostane v pogodbenici, v katero se je doselil, preden je bila uporaba predpisov odložena;
– odložitev v zvezi s svobodo ustanavljanja ne bo vplivala na pravice podjetja v pogodbenici, v kateri je bilo ustanovljeno, preden je bila uporaba predpisov odložena;
– odložitev v zvezi z naložbami, npr. v nepremičnine, ne bo vplivala na naložbe, uresničene pred datumom odložitve;
– odložitev v zvezi z javnimi naročili ne bo vplivala na izvajanje pogodbe, ki je bila sklenjena pred odložitvijo;
– odložitev v zvezi s priznavanjem diplom ne bo vplivala na pravico imetnika take diplome, da na njeni podlagi še naprej opravlja poklicne dejavnosti v pogodbenici, v kateri ni pridobil diplome;
k členu 103
če Svet EGP sprejme sklep, se uporablja člen 103(1);
k členu 109(3)
izraz »uporaba« v členu 109(3) zajema tudi izvajanje Sporazuma;
k členu 111
odložitev ni v interesu dobrega delovanja Sporazuma in storiti je treba vse za njeno preprečitev;
k členu 112(1)
določbe člena 112(1) zajemajo tudi razmere na nekem področju;
k členu 123
pogodbenice ne bodo zlorabile določb člena 123 za preprečevanje razkrivanja informacij na področju konkurence;
k členu 129
če katera od pogodbenic ne bo pripravljena ratificirati Sporazuma, podpisnice preučijo položaj;
k členu 129
če katera od pogodbenic ne bo ratificirala Sporazuma, preostale pogodbenice skličejo diplomatsko konferenco, da ocenijo, kako neratifikacija učinkuje na Sporazum, in preverijo možnost, da se ob upoštevanju potrebnih notranjih postopkov sprejme protokol, ki bo vseboval spremembe. Takšna konferenca se skliče takoj, ko postane jasno, da ena od pogodbenic ne bo ratificirala Sporazuma, ali najpozneje, če se ne upošteva datuma začetka veljavnosti Sporazuma;
k Protokolu 3
dodatki 2 do 7 se pripravijo pred začetkom veljavnosti Sporazuma; dodatki 2 do 7 se pripravijo čim prej in v vsakem primeru do 1. julija 1992. V zvezi z Dodatkom 2 strokovnjaki pripravijo seznam surovin, za katere veljajo cenovna nadomestila, na podlagi surovin, za katere so v pogodbenicah veljali ukrepi cenovnih nadomestil pred začetkom veljavnosti Sporazuma;
k členu 11 Protokola 3
zaradi lažje uporabe Protokola 2 k Sporazumom o prosti trgovini se pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP spremenijo določbe o opredelitvi koncepta »izdelki s poreklom« in o načinih upravnega sodelovanja iz Protokola št. 3 k vsakemu od teh sporazumov o prosti trgovini. Cilj teh sprememb je, da se zgornje določbe, med drugim določbe o dokazilu o poreklu in o upravnem sodelovanju, čim bolj uskladijo z določbami iz Protokola 4 k Sporazumu EGP, hkrati pa se ohrani »diagonalni« kumulativni sistem in ustrezne določbe, ki se trenutno uporabljajo v okviru Protokola št. 3. Razume se torej, da te spremembe ne spreminjajo stopnje liberalizacije, dosežene v okviru Sporazumov o prosti trgovini;
k Protokolu 9
do začetka veljavnosti Sporazuma Skupnost in zainteresirane države Efte nadaljujejo pogovore o spremembah zakonodaje v zvezi z vprašanjem tranzita rib in ribiških proizvodov, da bi našle zadovoljivo ureditev;
k členu 14(3) Protokola 11
Skupnost v celoti upošteva usklajevalno vlogo Komisije, vendar bo v skladu z delovnim dokumentom Komisije XX1/201/89 vzpostavila neposredne stike, kadar bodo ti zagotavljali prožnost in učinkovitost delovanja tega protokola in kolikor bo to vzajemno;
k Protokolu 20
pogodbenice v okviru zadevnih mednarodnih organizacij pripravijo pravila za uporabo ukrepov za strukturne izboljšave avstrijske flote, pri čemer upoštevajo, v kakšnem obsegu bo ta flota sodelovala na trgu, za katerega so bili ukrepi za strukturne izboljšave pripravljeni; upoštevati je treba dan začetka veljavnosti obveznosti Avstrije v okviru ukrepov za strukturne izboljšave;
k protokoloma 23 in 24 (člen 12 o jezikih)
Komisija ES in Nadzorni organ EFTA določita praktično ureditev za medsebojno pomoč ali drugo ustrezno rešitev, zlasti glede vprašanja prevajanja;
k Protokolu 30
kot odbori, v katerih bodo države Efte polno sodelovale v skladu s členom 2 tega protokola, so bili določeni naslednji odbori ES na področju statističnih informacij:
1. Odbor za statistične programe Evropskih skupnosti,
ustanovljen na podlagi
389 D 0382: Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 181, 28. 6. 1989, str. 47);
2. Odbor za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko,
ustanovljen na podlagi
391 D 0115: Sklepa Sveta 91/115/EGS z dne 25. februarja 1991 o ustanovitvi Odbora za monetarno, finančno in plačilno-bilančno statistiko (UL L 59, 6. 3. 1991, str. 19);
3. Odbor za zaupnost statističnih podatkov,
ustanovljen na podlagi
390 R 1588: Uredbe Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (UL št. L 151, 15. 6. 1990, str. 1);
4. Odbor za usklajevanje združevanja BNP v tržnih cenah,
ustanovljen na podlagi
389 L 0130: Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom z dne 13. februarja 1989 o usklajevanju načinov za obračunavanje bruto nacionalnega proizvoda po tržnih cenah (UL L 49, 21. 2. 1989, str. 26);
5. Svetovalni odbor za gospodarsko in socialno statistiko,
ustanovljen na podlagi
391 D 0116: Sklepa Sveta 91/116/EGS z dne 25. februarja 1991 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistične informacije na gospodarskem in socialnem področju (UL L 59, 6. 3. 1991, str. 21).
Pravice in obveznosti držav Efte v navedenih odborih ES ureja Skupna izjava o postopkih, ki se uporabljajo v primerih, pri katerih države Efte na podlagi člena 76 in dela VI Sporazuma in ustreznih protokolov polno sodelujejo v odborih ES;
k členu 2 Protokola 36
države Efte se bodo pred začetkom veljavnosti Sporazuma odločile o številu članov iz njihovih parlamentov v Skupnem parlamentarnem odboru EGP;
k Protokolu 37
v skladu s členom 6 Protokola 23 sklicevanje na Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje (Uredba Sveta št. 17/62) zajema tudi:
– Svetovalni odbor za omejevalna ravnanja in monopole na področju prometa (Uredba Sveta (EGS) št. 1017/68);
– Svetovalni odbor za sporazume in prevladujoče položaje ladijskih prevoznikov (Uredba Sveta (EGS) št. 4056/86);
– Svetovalni odbor za sporazume in prevladujoče položaje v letalskem prometu (Uredba Sveta (EGS) št. 3975/87);
k Protokolu 37
pri uporabi klavzule o reviziji iz člena 101(2) Sporazuma se ob začetku veljavnosti Sporazuma doda na seznam iz Protokola 37 še en odbor:
Koordinacijska skupina za vzajemno priznavanje visokošolskih diplom (Direktiva Sveta 89/48/EGS).
Določijo se načini sodelovanja;
k Protokolu 47
pogodbenice bodo izdelale sistem za medsebojno pomoč med organi, odgovornimi za zagotavljanje skladnosti s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi v vinskem sektorju na podlagi ustreznih določb Uredbe Sveta (EGS) št. 2048/89 z dne 19. junija 1989 o določitvi splošnih pravil o nadzoru v vinskem sektorju. Načini te medsebojne pomoči se določijo pred začetkom veljavnosti Sporazuma. Dokler takšen sistem ni vzpostavljen, se uporabljajo ustrezne določbe dvostranskih sporazumov Skupnostjo in Avstrijo o sodelovanju in nadzoru v vinskem sektorju;
k prilogama VI in VII
pred začetkom veljavnosti Sporazuma EGP je treba na področju socialne varnosti in vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij izvesti še posebne prilagoditve, opisane v dokumentu NG III z dne 11. novembra 1991;
k Prilogi VII
po začetku veljavnosti Sporazuma EGP se nobena država, za katero se uporablja ta sporazum, ne sme sklicevati na člen 21 Direktive Sveta 75/362/EGS z dne 16. junija 1975 (UL št. L 167, 30. 6. 1975, str. 1) in od državljanov drugih držav, za katere se uporablja Sporazum, zahtevati, da končajo dodatno pripravljalno usposabljanje, s čimer bi izpolnili pogoje za zaposlitev kot zdravniki v sistemu socialne varnosti;
k Prilogi VII
po začetku veljavnosti Sporazuma EGP se nobena država, za katero se uporablja ta sporazum, ne sme sklicevati na člen 20 Direktive Sveta 78/686/EGS z dne 25. julija 1978 (UL št. L 233, 24. 8. 1978, str. 1) in od državljanov drugih držav, za katere se uporablja Sporazum, zahtevati, da končajo dodatno pripravljalno usposabljanje, s čimer bi izpolnili pogoje za zaposlitev kot zobozdravniki v sistemu socialne varnosti;
k Prilogi IX
do 1. januarja 1993 Finska, Islandija in Norveška pripravijo sezname premoženjskih zavarovalnic, ki so izvzete iz zahtev členov 16 in 17 Direktive Sveta 73/239/EGS (UL št. L 228, 16. 8. 1973, str. 3), in jih predložijo drugim pogodbenicam;
k Prilogi IX
do 1. januarja 1993 Islandija pripravi seznam življenjskih zavarovalnic, ki so izvzete iz zahtev členov 18, 19 in 20 Direktive Sveta 79/267/EGS (UL št. L 63, 13. 3. 1979, str. 1), in ga predloži drugim pogodbenicam;
k Prilogi XIII
pogodbenice po skupno dogovorjenem postopku preučijo Direktivo Sveta 91/439/EGS z dne 29. julija 1991 o vozniških dovoljenjih zaradi njene vključitve v Prilogo XIII o prevozu;
k Prilogi XIII
države Efte, pogodbenice Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), pred začetkom veljavnosti tega sporazuma izrazijo naslednji pridržek glede AETR: »Prevozi med pogodbenicami Sporazuma EGP se v smislu AETR štejejo kot domači prevozi, če v tranzitu ne prečkajo ozemlja tretje države, ki je pogodbenica AETR.« Skupnost sprejme potrebne ukrepe za ustrezne spremembe pridržkov držav članic ES;
k Prilogi XVI
razume se, da se člen 100 Sporazuma uporablja za odbore na področju javnih naročil.
IZJAVE ENE ALI VEČ POGODBENIC SPORAZUMA O EVROPSKEM GOSPODARSKEM PROSTORU
IZJAVA
VLAD FINSKE, ISLANDIJE, NORVEŠKE IN ŠVEDSKE O ALKOHOLNIH MONOPOLIH
Brez vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma, Finska, Islandija, Norveška in Švedska opozarjajo, da njihovi alkoholni monopoli temeljijo na pomembnih vidikih zdravstvene in socialne politike.
IZJAVA
VLADE LIHTENŠTAJNA O ALKOHOLNIH MONOPOLIH
Brez vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma, Lihtenštajn izjavlja, da njegov alkoholni monopol temelji na pomembnih vidikih kmetijske, zdravstvene in socialne politike.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O MEDSEBOJNI POMOČI PRI CARINSKIH ZADEVAH
Evropska skupnost in njene države članice izjavljajo, da razumejo, da je zadnji stavek člena 11(1) Protokola 11 o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah zajet v določbe člena 2(2) tega protokola.
IZJAVA
VLAD DRŽAV EFTE O PROSTEM PROMETU LAHKIH GOSPODARSKIH VOZIL
Države Efte sprejmejo prosti promet lahkih gospodarskih vozil, kakor je opredeljen v delu I (Motorna vozila) Priloge II o tehničnih predpisih, standardih, preizkušanju in certificiranju, po 1. januarju 1995, pod pogojem, da se bo nova zakonodaja do tega datuma uporabljala usklajeno z drugimi kategorijami vozil.
IZJAVA
VLADE LIHTENŠTAJNA O ODGOVORNOSTI ZA IZDELKE
V zvezi s členom 14 Direktive Sveta 85/374/EGS Vlada Kneževine Lihtenštajn izjavlja, da bo Kneževina Lihtenštajn do začetka veljavnosti tega sporazuma v potrebnem obsegu uvedla zakonodajo o zaščiti pred jedrskimi nesrečami, enakovredno tisti, ki jo zagotavljajo mednarodne konvencije.
IZJAVA
VLADE LIHTENŠTAJNA O POSEBNEM POLOŽAJU DRŽAVE
Vlada Kneževine Lihtenštajn,
sklicujoč se na odstavek 18 Skupne izjave z dne 14. maja 1991 ministrskega sestanka med Evropsko skupnostjo, njenimi državami članicami in državami Evropskega združenja za prosto trgovino,
ponovno potrjuje dolžnost, da zagotovi skladnost z vsemi določbami Sporazuma EGP in da jih uporablja v dobri veri;
pričakuje, da bo v okviru Sporazuma EGP ustrezno upoštevan poseben zemljepisni položaj Lihtenštajna;
meni, da je razmere, ki utemeljujejo sprejetje ukrepov iz člena 112 Sporazuma EGP, treba šteti kot obstoječe zlasti, če bi pritok kapitala iz druge pogodbenice lahko ogrozil dostop domačega prebivalstva do nepremičnin ali če bi se v primerjavi s številom domačega prebivalstva izredno povečalo število državljanov držav članic ES ali drugih držav Efte ali njihovo število v skupnem številu delovnih mest v gospodarstvu.
IZJAVA
VLADE AVSTRIJE O ZAŠČITNIH UKREPIH
Avstrija izjavlja, da je zaradi posebnega zemljepisnega položaja v nekaterih njenih delih nadpovprečno malo razpoložljivih naselitvenih območij (zlasti zemljišč za gradnjo hiš). Zato bi motnje na trgu z nepremičninami lahko povzročile resne regionalne gospodarske, socialne ali okoljske težave v smislu zaščitne klavzule iz člena 112 Sporazuma EGP in zahtevale ukrepe po tem členu.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI
Evropska skupnost meni, da izjava vlade Avstrije o zaščitnih ukrepih ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic po Sporazumu.
IZJAVA
VLADE ISLANDIJE O UPORABI ZAŠČITNIH UKREPOV V OKVIRU SPORAZUMA EGP
Islandija zaradi enostranskosti svojega gospodarstva in dejstva, da je njeno ozemlje redko naseljeno, izraža razumevanje, da brez vpliva na obveznosti, ki izhajajo iz Sporazuma, lahko sprejme zaščitne ukrepe, predvsem če bi uporaba Sporazuma povzročila:
– resne motnje na trgu dela zaradi velike selitve delovne sile na nekatera zemljepisna območja, posamezne vrste delovnih mest ali v gospodarske panoge; ali
– resne motnje na trgu z nepremičninami.
IZJAVA
VLADE AVSTRIJE O AVDIOVIZUALNIH STORITVAH
V zvezi z Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o uskladitvi nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov vlada Avstrije izjavlja, da bo imela v skladu z obstoječo zakonodajo ES, kakor jo razlaga Sodišče Evropskih skupnosti, možnost sprejeti ustrezne ukrepe ob delokalizaciji, katere namen je izogibanje obveznostim iz njene domače zakonodaje.
IZJAVA
VLADE LIHTENŠTAJNA O UPRAVNI POMOČI
V zvezi z določbami Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru glede sodelovanja med nadzornimi organi na področju finančnih storitev (bančništva, KNPVP in trgovanja z vrednostnimi papirji) vlada Lihtenštajna poudarja pomen, ki ga pripisuje načeloma tajnosti in specialnosti, in izraža svoje razumevanje, da bodo informacije, ki jih dajejo njeni pristojni organi, organi prejemniki obravnavali v skladu s temi načeli. Brez vpliva na primere, ki so navedeni v ustreznem pravnem redu Skupnosti, to pomeni, da:
– velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti za vse osebe, ki delajo ali so delale za organe prejemnike informacij. Informacije, ki so označene kot zaupne, se obravnavajo v skladu s tem;
– pristojni organi prejemniki zaupnih informacij lahko uporabijo informacije samo za opravljanje svojih nalog, kakor je navedeno v ustreznem pravnem redu Skupnosti.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI
Evropska skupnost meni, da izjava vlade Lihtenštajna o upravni pomoči ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic po Sporazumu.
IZJAVA
VLADE NORVEŠKE O NEPOSREDNI IZVRŠLJIVOSTI ODLOČB INSTITUCIJ ES, KI NALAGAJO DENARNE OBVEZNOSTI PODJETJEM S SEDEŽEM NA NORVEŠKEM
Pogodbenice so opozorjene na dejstvo, da sedanja norveška ustava ne predvideva neposredne izvršljivosti odločb institucij ES o denarnih obveznostih podjetij s sedežem na Norveškem. Norveška priznava, da je takšne odločbe treba še naprej naslavljati neposredno na navedena podjetja in da morajo ta izpolnjevati svoje obveznosti v skladu s sedanjo prakso. Navedene ustavne omejitve glede neposredne izvršljivosti odločb institucij ES o denarnih obveznostih se ne uporabljajo za podrejene družbe in sredstva na ozemlju Skupnosti, ki pripadajo podjetjem s sedežem na Norveškem. Če bi nastale težave, je Norveška pripravljena začeti posvetovanja in si prizadevati za vzajemno zadovoljivo rešitev.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI
Komisija bo stalno spremljala stanje v zvezi z norveško enostransko izjavo. Kadar koli lahko začne posvetovanja z Norveško, da bi našli zadovoljivo rešitev za morebitne probleme.
IZJAVA
VLADE AVSTRIJE O IZVRŠEVANJU ODLOČB INSTITUCIJ ES GLEDE DENARNIH OBVEZNOSTI NA NJENEM OZEMLJU
Avstrija izjavlja, da se njena obveznost uveljavljanja odločb institucij ES, ki nalagajo denarne obveznosti na njenem ozemlju, nanaša samo na takšne odločbe, ki so v celoti zajete v določbah Sporazuma EGP.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI
Skupnost razume, da avstrijska izjava pomeni, da bo uveljavljanje odločb, ki nalagajo denarne obveznosti podjetjem na avstrijskem ozemlju, zagotovljeno, kolikor odločbe, ki nalagajo takšne obveznost, temeljijo – tudi če ne izključno – na določbah Sporazuma EGP.
Komisija lahko kadar koli začne posvetovanja z vlado Avstrije, da bi našli zadovoljivo rešitev za morebitne probleme.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O LADJEDELNIŠTVU
Dogovorjena politika Evropske skupnost je, da se postopno zniža raven s pogodbami povezane proizvodne pomoči, ki se izplačuje ladjedelnicam. Komisija si prizadeva, da bi znižala zgornjo mejo za toliko in tako hitro, kolikor je v skladu s Sedmo direktivo (90/684/EGS).
Sedma direktiva preneha veljati konec leta 1993. Pri odločanju, ali je nova direktiva potrebna, bo Komisija pregledala tudi konkurenčnost v ladjedelništvu v celotnem EGP z vidika napredka pri zmanjševanju ali odpravi s pogodbami povezane proizvodne pomoči. Pri izvedbi tega pregleda se bo Komisija posvetovala z državami Efte, pri čemer bo ustrezno upoštevala rezultate prizadevanj v širšem mednarodnem kontekstu in z namenom ustvariti pogoje, ki zagotavljajo, da se konkurenca ne izkrivlja.
IZJAVA
VLADE IRSKE GLEDE PROTOKOLA 28 O INTELEKTUALNI LASTNINI – MEDNARODNE KONVENCIJE
Irska razume člen 5(1) Protokola 28 kot zahtevo, da se vlada Irske z upoštevanjem ustavnih zahtev zaveže sprejeti vse potrebne ukrepe za spoštovanje naštetih konvencij.
IZJAVA
VLAD DRŽAV EFTE O LISTINI O TEMELJNIH SOCIALNIH PRAVICAH DELAVCEV
Skupno stališče vlad držav Efte je, da mora razširjeno gospodarsko sodelovanje spremljati napredek socialnega vidika integracije, ki se doseže s polnim sodelovanjem s socialnimi partnerji. Države Efte želijo dejavno prispevati k razvoju socialnega vidika Evropskega gospodarskega prostora. Zato pozdravljajo okrepljeno sodelovanje s Skupnostjo in njenimi državami članicami na socialnem področju, vzpostavljeno po Sporazumu. Ob zavedanju pomena, ki ga ima v tem okviru zagotavljanje temeljnih socialnih pravic za delavce v celotnem Evropskem gospodarskem prostoru, navedene vlade potrjujejo načela in temeljne pravice, določene v Listini o temeljnih socialnih pravicah delavcev z dne 9. decembra 1989, in se sklicujejo na načelo subsidiarnosti iz Listine. Ugotavljajo, da je pri izvajanju teh pravic treba ustrezno upoštevati raznolikost nacionalnih praks, zlasti glede vloge socialnih partnerjev in kolektivnih sporazumov.
IZJAVA
VLADE AVSTRIJE O IZVAJANJU ČLENA 5 DIREKTIVE 76/207/EGS GLEDE NOČNEGA DELA
Republika Avstrija,
zavedajoč se načela enakega obravnavanja, določenega v tem sporazumu;
glede na obveznost Avstrije po tem sporazumu, da v pravni red Skupnosti vključi v avstrijski pravni red;
ob upoštevanju drugih obveznosti, ki jih je Avstrija prevzela po javnem mednarodnem pravu;
ob upoštevanju škodljivih posledic nočnega dela na zdravje in zlasti potrebe po zaščiti delavk;
izraža svojo pripravljenost, da upošteva posebno potrebo po zaščiti delavk.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI
Evropska skupnost meni, da enostranska izjava vlade Avstrije o izvajanju člena 5 Direktive 76/207/EGS v zvezi z nočnim delom ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic po Sporazumu.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O PRAVICAH DRŽAV EFTE PRED SODIŠČEM ES
1. Za okrepitev pravne homogenosti EGP tako, da se državam Efte in Nadzornemu organu EFTA omogoči možnosti posredovanja Sodišča ES, bo Skupnost spremenila člena 20 in 37 statuta Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti.
2. Poleg tega bo Skupnost sprejela potrebne ukrepe, da bodo imele države Efte v zvezi z izvajanjem členov 2(2)(b) in 6 Protokola 24 k Sporazumu EGP enake pravice kakor države članice ES po členu 9(9) Uredbe (EGS) št. 4064/89.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O PRAVICAH ODVETNIKOV IZ DRŽAV EFTE PO PRAVU SKUPNOSTI
Skupnost se zavezuje, da bo spremenila statut Sodišča Evropskih skupnosti in Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti, tako da bo za posamezno zadevo imenovanim pooblaščencem pri zastopanju države Efte ali Nadzornega organa EFTA lahko pomagal svetovalec ali odvetnik, ki ima pravico nastopanja pred sodiščem države Efte. Zavezuje se tudi zagotoviti, da bodo odvetniki, ki imajo pravico nastopati pred sodiščem države Efte, lahko zastopali posameznike in gospodarske subjekte pred Sodiščem Evropskih skupnosti in Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti.
Ti pooblaščenci, svetovalci in odvetniki uživajo pri zastopanju na Sodišču Evropskih skupnosti in Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti pravice in imunitete, potrebne za neodvisno opravljanje njihovih nalog, pod pogoji, ki se določijo v poslovnikih navedenih sodišč.
Poleg tega bo Skupnost sprejela potrebne ukrepe, s katerimi bo odvetnikom držav Efte zagotovila enake pravice glede pravnih privilegijev po zakonodaji Skupnosti kot odvetnikom držav članic ES.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O SODELOVANJU STROKOVNJAKOV DRŽAV EFTE V ODBORIH ES, KI SO POMEMBNI ZA EGP, NA PODLAGI ČLENA 100 SPORAZUMA
Komisija Evropskih skupnosti potrjuje, da se pri uporabi načel iz člena 100 razume, da bo vsaka država Efte imenovala svoje strokovnjake. Ti strokovnjaki bodo enakopravno sodelovali z nacionalnimi strokovnjaki iz držav članic ES pri pripravah na sklic ustreznih odborov ES glede na zadevni pravni red. Komisija ES se bo posvetovala tako dolgo, kolikor bo po njenem mnenju potrebno, dokler Komisija ne bo predložila svojega predloga na formalnem sestanku.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O ČLENU 103 SPORAZUMA
Evropska skupnost meni, da lahko odloži dokončno uporabo sklepa Skupnega odbora EGP iz člena 103(1) Sporazuma, dokler države Efte ne izpolnijo ustavnih zahtev iz tega člena.
IZJAVA
VLAD DRŽAV EFTE O ČLENU 103(1) SPORAZUMA
S ciljem doseči homogenost EGP in brez vpliva na delovanje njihovih demokratičnih institucij si bodo države Efte po najboljših močeh prizadevale pospešiti izpolnitev potrebnih ustavnih zahtev, predvidenih v prvem pododstavku člena 103(1) Sporazuma EGP.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O TRANZITU V RIBIŠKEM SEKTORJU
Skupnost razume, da se bo člen 6 Protokola 9 uporabljal, tudi če se pred začetkom veljavnosti Sporazuma ne najde vzajemno zadovoljiva ureditev za vprašanje tranzita.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI IN VLAD AVSTRIJE, FINSKE, LIHTENŠTAJNA IN ŠVEDSKE O IZDELKIH IZ KITOV
Evropska skupnost in vlade Avstrije, Finske, Lihtenštajna in Švedske izjavljajo, da preglednica I Dodatka 2 Protokola 9 ne vpliva na prepoved uvoza izdelkov iz kitov.
IZJAVA
EVROPSKE SKUPNOSTI O DVOSTRANSKIH SPORAZUMIH
Skupnost meni, da so
– dvostranski sporazumi o cestnem in železniškem prevozu blaga med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Avstrijo,
– dvostranski sporazumi o nekaterih ureditvah v zvezi s kmetijstvom med Evropsko gospodarsko skupnostjo in vsako državo Efte,
– dvostranski sporazumi o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švedsko, Evropsko gospodarsko skupnostjo in Norveško ter Evropsko gospodarsko skupnostjo in Islandijo,
ne glede na dejstvo, da so ti sporazumi določeni v ločenih pravnih instrumentih, del celovitega rezultata pogajanj in so bistveni elementi za odobritev Sporazuma EGP.
Skupnost si torej pridržuje pravico, da začasno ustavi sklenitev Sporazuma EGP, dokler zadevne države Efte uradno ne obvestijo Skupnosti o ratifikaciji navedenih dvostranskih sporazumov. Poleg tega si Skupnost pridržuje stališče glede posledic, če da ti sporazumi ne bodo ratificirani.
IZJAVA
VLADE AVSTRIJE O SPORAZUMU MED EGS IN REPUBLIKO AVSTRIJO O CESTNEM IN ŽELEZNIŠKEM TRANZITNEM PREVOZU BLAGA
Avstrija si bo prizadevala pravočasno ratificirati dvostranski sporazum med EGS in Republiko Avstrijo o cestnem in železniškem tranzitnem prevozu blaga za ratifikacijo Sporazuma EGP, pri čemer potrjuje svoje stališče, da se Sporazum EGP in ta dvostranski sporazum štejeta za dva ločena pravna instrumenta s posebno vsebino.
IZJAVA
VLAD DRŽAV EFTE O FINANČNEM MEHANIZMU EFTA
Države Efte menijo, da morajo biti posledice »ustrezne in pravične rešitve« iz Skupne izjave o finančnem mehanizmu bodisi take, da država Efte, ki pristopi k Skupnosti, nima nobenih finančnih obveznosti, ki jih prevzame finančni mehanizem EFTA po njenem pristopu k Skupnosti, ali take, da se ustrezno prilagodijo prispevki te države v splošni proračun ES.
IZJAVA
VLAD DRŽAV EFTE O SODIŠČU PRVE STOPNJE
Po potrebi bodo države Efte ustanovile Sodišče prve stopnje za zadeve s področja konkurence.
SKUPNA IZJAVA
1. Ob polnem spoštovanju izida švicarskega referenduma z dne 6. decembra 1992 pogodbenice Sporazuma EGP obžalujejo, da se zaradi švicarske neudeležbe EGP ne more uresničiti med vsemi prvotno predvidenimi pogodbenicami.
2. Pogodbenice Sporazuma EGP so seznanjene s tem, da švicarske oblasti ne izključujejo morebitne udeležbe v EGP v prihodnosti. V tem primeru bodo pozdravile švicarsko udeležbo v EGP in bodo pripravljene na začetek pogajanj, če bo Švica vložila prošnjo v skladu s členom 128 Sporazuma EGP, spremenjenega s Protokolom o prilagoditvi Sporazuma EGP.
3. Poznejša udeležba Švice v EGP naj bi temeljila na rezultatih, opredeljenih v izvornem Sporazumu EGP in dvostranskih sporazumih, ki so bili predmet pogajanj ob istem času, pa tudi na morebitnih kasnejših spremembah navedenih sporazumov.
POTRJENI ZAPISNIK
Pogodbenice so se dogovorile o naslednjem:
K členu 15:
Posebni datum začetka veljavnosti določb, o katerih govori člen 15, je posledica proračunskih tehničnih težav in ne vpliva na dvostransko ali večstransko sodelovanje na zadevnih področjih, pa tudi ne na sodelovanje iz člena 85 iz Sporazuma EGP.
Da bi zagotovili regularen začetek veljavnosti določb iz člena 15, lahko strokovnjaki iz držav Efte v obdobju do 1. januarja 1994 prehodno sodelujejo pri delu odborov, ki Evropski komisiji pomagajo pri vodenju ali razvoju dejavnosti Skunosti na področjih, ki jih urejajo te določbe.
Vsaka država Efte sama krije svoje stroške, nastale pri tem sodelovanju.
K členu 20:
Priloga IV (Energetika)
8. 390 L 0547: Direktiva Sveta 90/547/EGS in
9. 391 L 0296: Direktiva Sveta 91/296/EGS
pri izrazu »trgovina znotraj EFTA« se »EFTA« nanaša na tiste države Efte, za katere je začel veljati Sporazum EGP;
Priloga XIV (Konkurenca)
1. 389 R 4064: Uredba Sveta (EGS) št. 4064/89
pri izrazih »razsežnost Efte« v prilagoditvah (a), (b) in (h), »promet na ravni celotne Efte« v prilagoditvah (b) in (j) ter »rezidenti Efte« v prilagoditvi (j) se »EFTA« nanaša na tiste države Efte, za katere je začel veljati Sporazum EGP.
IZJAVA
VLADE FRANCIJE
Francija ugotavlja, da se Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru ne uporablja za čezmorske dežele in ozemlja, ki so pridružena Evropski gospodarski skupnosti v skladu z določbami Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti.
Št. 00700-23/2005/3
Ljubljana, dne 12. maja 2005
Mateja Tamara Fajs l. r.
Generalna sekretarka
Vlade Republike Slovenije
