Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992 (MKUEUI), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. oktobra 2005.

Ratificira se Konvencija o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, kot je bila spremenjena s Konvencijo o spremembah iz leta 1992, sestavljena 19. aprila 1972 v Firencah.

Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,
PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,
PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,
NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,
NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE
SO,
ODLOČENI podpirati napredek znanja na področjih, ki so posebnega pomena za razvoj Evrope, zlasti njeno kulturo, zgodovino, pravo, ekonomijo in ustanove;
V ŽELJI spodbujati sodelovanje na teh področjih in skupne raziskave;
S SKLEPOM, da uresničijo namere, izražene v zvezi s tem v izjavah, ki so jih dali voditelji držav ali vlad na zasedanju v Bonnu 18. julija 1961 in v Haagu 1. in 2. decembra 1969;
UPOŠTEVAJOČ, da je potreben nadaljnji prispevek k intelektualnemu življenju Evrope in da je v tem duhu treba ustanoviti Evropski inštitut na najvišji univerzitetni ravni;
SKLENILI ustanoviti Evropski univerzitetni inštitut in določiti razmere za njegovo delovanje, zato so v ta namen imenovali svoje pooblaščence:
 
NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV:
Léona HUREZA,
ministra za izobraževanje (F);
 
PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE:
Rolfa LAHRA,
veleposlanika Zvezne republike Nemčije v Rimu;
 
PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE:
Jacquesa DUHAMELA,
ministra za kulturo;
 
PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE:
Alda MORA,
ministra za zunanje zadeve,
Riccarda MISASIJA,
ministra za izobraževanje;
 
NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI:
Jeana DUPONGA,
ministra za izobraževanje;
 
NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE:
Th. E. WESTERTERPA,
državnega sekretarja, ministra za zunanje zadeve;
 
KI SO SE po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki dogovorili o naslednjem:

S to konvencijo države članice Evropskih skupnosti (v nadaljevanju »države pogodbenice«) skupaj ustanavljajo Evropski univerzitetni inštitut (v nadaljevanju »inštitut«). Inštitut je pravna oseba.
Sedež inštituta je v Firencah.

1. Cilj inštituta je z dejavnostmi na področjih visokega šolstva in raziskovanja prispevati k razvoju kulturne in znanstvene dediščine Evrope kot celote in vseh njenih sestavnih delov. Njegovo delo zajema tudi velika gibanja in ustanove, ki zaznamujejo zgodovino in razvoj Evrope. Upošteva evropsko kulturno in jezikovno mnogovrstnost ter odnose s kulturami zunaj Evrope.
Za ta cilj si prizadeva s poučevanjem in raziskovanjem na najvišji univerzitetni ravni.
Inštitut kot del splošnega programa svoje znanstvene dejavnosti razvija interdisciplinarne raziskovalne programe o poglavitnih problemih, s katerimi se srečuje sodobna evropska družba, vključno z zadevami, povezanimi z graditvijo Evrope.
2. Inštitut naj bi obenem deloval kot forum za izmenjavo in obravnavanje idej in izkušenj, povezanih z zadevami, ki spadajo na področja njegovega preučevanja in raziskovanja.

1. Države pogodbenice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo uresničevanje cilja inštituta, pri tem pa spoštujejo svobodo raziskovanja in poučevanja.
2. Države pogodbenice spodbujajo širjenje vpliva inštituta v znanstvenem in univerzitetnem prostoru. V ta namen pomagajo inštitutu vzpostavljati ustrezne vezi sodelovanja z univerzami in znanstvenimi organizacijami na svojih ozemljih ter evropskimi in mednarodnimi organi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, kulturo in raziskovanjem.
3. Inštitut v okviru svojih pristojnosti sodeluje z univerzami in katero koli nacionalno in mednarodno izobraževalno ali raziskovalno organizacijo, ki želi z njim sodelovati. Z državami in mednarodnimi organizacijami lahko sklepa sporazume.

Inštitut in njegovo osebje uživata privilegije in imunitete, ki jih potrebujeta za opravljanje svojih nalog, pod pogoji, določenimi v protokolu, ki je priložen konvenciji in je njen sestavni del.
Inštitut z italijansko vlado sklene sporazum o sedežu, ki ga soglasno odobri visoki svet.

Organi inštituta so:
a) visoki svet,
b) predstojnik inštituta,
c) akademski svet.

1. Visoki svet sestavljajo predstavniki vlad držav pogodbenic; vsaka vlada ima v svetu en glas in imenuje dva predstavnika.
Visoki svet se sestane vsaj enkrat letno v Firencah.
2. Funkcijo predsednika visokega sveta izmenoma prevzamejo predstavniki držav pogodbenic za eno leto.
3. Predstojnik inštituta, generalni sekretar in predstavnik Evropskih skupnosti se udeležujejo zasedanj visokega sveta, vendar ne glasujejo.
4. Visoki svet je odgovoren za splošno usmerjanje inštituta; vodi njegovo delovanje in nadzoruje njegov razvoj. Po eni strani olajšuje odnose med vladami pri zadevah, ki se nanašajo na inštitut, po drugi strani pa odnose med vladami in inštitutom.
Visoki svet sprejema sklepe, potrebne za uresničevanje nalog, ki so mu zaupane, v skladu s petim in šestim odstavkom.
5. Visoki svet soglasno:
a) pripravi pravila, ki urejajo dejavnosti inštituta, in finančna pravila iz 26. člena;
b) sprejema postopek za izbiro delovnih jezikov v skladu s 27. členom;
c) pripravi pravila o delu osebja inštituta; ta pravila o delu določajo postopek za reševanje sporov med inštitutom in osebami, ki jih zadevajo;
d) odloča o odpiranju stalnih delovnih mest za profesorje, ki so dodeljeni inštitutu;
g) v skladu s pogoji, ki jih določi, vabi osebe iz tretjega odstavka 9. člena k sodelovanju pri dejavnostih akademskega sveta;
h) sklene sporazum o sedežu med inštitutom in italijansko vlado ter katere koli druge akte, navedene v tretjem odstavku 3. člena;
i) imenuje prvega predstojnika in prvega sekretarja inštituta;
j) dovoli, če je to potrebno, odstopanje od tretjega odstavka 3. člena;
k) spreminja ureditev oddelkov iz 11. člena ali odpira nove oddelke;
l) odobri sklic iz 33. člena;
m) sprejema ukrepe iz 34. člena.
6. Visoki svet s kvalificirano večino sprejema druge sklepe, ki niso predvideni v petem odstavku, zlasti o:
a) imenovanju predstojnika in sekretarja inštituta;
b) odobritvi proračuna inštituta in razrešitvi predstojnika v zvezi z izvrševanjem proračuna;
c) odobritvi splošne politike poučevanja na predlog akademskega sveta;
d) oblikovanju raziskovalnega sveta, katerega sestavo in pooblastila določi po posvetovanju z akademskim svetom;
e) ustanovitvi ali ukinitvi interdisciplinarnih centrov v inštitutu po posvetovanju z akademskim svetom in raziskovalnim svetom;
f) sprejetju svojega poslovnika.
7. Kadar je za sklepe potrebna kvalificirana večina, se glasovi ponderirajo takole:

Belgija                     5
Danska                      3
Nemčija                    10
Grčija                      5
Španija                     8
Francija                   10
Irska                       3
Italija                    10
Luksemburg                  2
Nizozemska                  5
Avstrija                    4
Portugalska                 5
Finska                      3
Švedska                     4
Združeno kraljestvo        10

Sklepi so izglasovani z najmanj 62 glasovi za in odobritvijo vsaj 10 vlad.
8. Vzdržani glasovi ne preprečujejo visokemu svetu sprejetja sklepov, za katere je potrebno soglasje.

1. Inštitut vodi predstojnik. Izvaja ali nadzoruje izvajanje aktov in sklepov na podlagi te konvencije in sprejema vse upravne odločitve, ki ne spadajo v pristojnosti nobenega drugega organa inštituta.
2. Predstojnik je odgovoren za upravljanje inštituta. Je njegov pravni zastopnik.
Pripravi osnutek letnega proračuna in osnutke triletnih finančnih napovedi ter jih po posvetovanju z akademskim svetom predloži visokemu svetu.
Imenuje vodje oddelkov, direktorje interdisciplinarnih centrov in druge člane učnega osebja, predlagane skladno s točko e petega odstavka 9. člena in drugim odstavkom 9. člena.
Zaposluje upravno osebje inštituta.
3. Predstojnika inštituta izbere visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom. Dogovor o sodelovanju med visokim svetom in akademskim svetom pri pripravi tega sklepa soglasno sprejme visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom.
Imenovan je za pet let. Po posvetovanju z akademskim svetom lahko visoki svet soglasno podaljša njegov mandat za največ tri leta.
Pravila iz točke a petega odstavka 6. člena določajo pogoje za prenehanje mandata na pobudo predstojnika ali inštituta.

1. Sekretar pomaga predstojniku inštituta pri izpolnjevanju organizacijskih in upravnih obveznosti.
2. Njegov mandat in trajanje mandata določajo pravila iz točke a petega odstavka 6. člena.
3. Sekretar in predstojnik inštituta ne smeta biti državljana iste države, razen če visoki svet soglasno ne sklene drugače.

1. Akademski svet ima splošna pooblastila glede raziskovanja in poučevanja, ne da bi pri tem posegal v pristojnosti drugih organov inštituta.
Predseduje mu predstojnik inštituta.
2. Izvršni odbor, ki mu predseduje predstojnik inštituta ob pomoči sekretarja in ga sestavljajo predstojnik, vodje oddelkov, direktorji centrov iz tretjega odstavka 11. člena in en predstavnik študentov raziskovalcev, predstojniku na njegovo zahtevo pomaga pri opravljanju nalog inštituta.
Izvršni odbor pripravlja vse za delo akademskega sveta. Predlaga člane učnega osebja, razen tistih iz točke e petega odstavka. Sestavi seznam članov odbora za vpis in odbora za diplomiranje.
Opravlja posebne naloge, ki mu jih zaupa akademski svet.
Akademskemu svetu in visokemu svetu redno poroča o izpolnjevanju svojih nalog.
3. Člani akademskega sveta so:
a) predstojnik inštituta;
b) sekretar inštituta, ki sodeluje pri delu sveta, vendar ne glasuje;
c) vodje oddelkov;
d) direktorji interdisciplinarnih centrov;
e) vsi ali nekateri profesorji, dodeljeni inštitutu;
f) vsi ali nekateri predavatelji, dodeljeni inštitutu;
g) predstavniki drugih članov učnega osebja;
h) predstavniki študentov raziskovalcev;
i) predstavniki vseh drugih, ki sodelujejo v inštitutu pri izvajanju njegovih nalog.
Visoki svet lahko skladno s pogoji, ki jih določi, povabi k sodelovanju pri dejavnostih akademskega sveta osebe s posebnimi usposobljenostmi, ki so državljani držav članic in zastopajo različne vidike gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja.
4. Pravila iz točke a petega odstavka 6. člena določajo:
a) število članov akademskega sveta predstavnikov skupine oseb, navedenih v točkah e, f, g, h, i prejšnjega odstavka, postopek za njihovo imenovanje in trajanje njihovega mandata;
b) pravila za večinsko glasovanje v akademskem svetu;
c) pravila, ki urejajo delovanje izvršnega odbora.
5. Akademski svet:
a) potrjuje študijske programe in po posvetovanju z raziskovalnim svetom tudi raziskovalne programe oddelkov;
b) po posvetovanju z raziskovalnim svetom potrjuje raziskovalne programe interdisciplinarnih centrov;
c) sodeluje pri pripravi osnutka letnega proračuna in osnutkov triletnih finančnih napovedi;
d) sprejema vse izvedbene ukrepe v zvezi z raziskovanjem in poučevanjem, ki ne spadajo v pristojnosti nobenega drugega organa inštituta;
e) na zasedanju, na katerem predlaga vodje oddelkov, direktorje interdisciplinarnih centrov, profesorje in druge predavatelje, ki naj bi jih zaposlili za polni delovni čas kot člane učnega osebja inštituta, lahko sodelujejo člani učnega osebja, ki imajo vsaj enak status kot te osebe,;
f) določa pogoje za podelitev naslova in potrdila iz 14. člena;
g) pregleda osnutek poročila o dejavnostih, ki ga pripravi predstojnik inštituta in ga predloži visokemu svetu.
6. Akademski svet lahko na svojo pobudo pošlje visokemu svetu predloge v zvezi z vprašanji, ki spadajo v pristojnost tega sveta.

Inštitut se deli na oddelke, ki so osnovne raziskovalne in pedagoške enote.

1. Od ustanovitve sestavljajo inštitut štirje oddelki:
– zgodovina in civilizacija,
– ekonomija,
– pravo,
– politične in družbene vede.
Visoki svet lahko po posvetovanju z akademskim svetom in glede na izkušnje soglasno spremeni to ureditev ali ustanovi nove oddelke. Akademski svet lahko daje priporočila v ta namen.
2. V okviru dodeljenih proračunskih sredstev in programov, ki jih je sprejel akademski svet, uživa vsak oddelek visoko stopnjo avtonomije pri izvajanju študija in opravljanju raziskovalnega dela in ima zagotovljeno osebje, ki ga potrebuje za svojo dejavnost.
3. Inštitut lahko ob upoštevanju svojih oddelkov vključuje enega ali več interdisciplinarnih študijskih in raziskovalnih centrov. Sklep o njihovi ustanovitvi ali ukinitvi in o njihovem cilju, posebnih strukturah in splošnih pogojih delovanja sprejme visoki svet s kvalificirano večino po posvetovanju z akademskim svetom in raziskovalnim svetom.

1. Glavno raziskovalno delo poteka v seminarjih ali v raziskovalnih skupinah. Delo v enem seminarju se lahko združi z delom drugih seminarjev istega oddelka ali drugih oddelkov.
Za organizacijo različnih seminarjev in raziskovalnih skupin so odgovorni vodje oddelkov. Raziskovalno delo se izvaja z dejavnim sodelovanjem učnega osebja in študentov raziskovalcev, ki skupaj določijo metode dela in smernice, po katerih naj to delo poteka.
2. Raziskovalno delo, ki se opravlja v seminarjih ali raziskovalnih skupinah, mora biti določeno v okviru študijskih in raziskovalnih programov iz petega odstavka 9. člena in mora upoštevati cilje inštituta.
Vodje oddelkov o vsebini delovnih projektov, ki se bodo izvajali v posameznem seminarju in posamezni raziskovalni skupini, obvestijo akademski svet, potem ko pridobijo soglasje profesorjev in predavateljev.
3. Inštitut lahko organizira ure praktičnega usposabljanja in kolokvije, pri katerih lahko sodelujejo osebe, ki že imajo strokovne izkušnje v vedah, v okviru katerih potekata študij in raziskovanje na inštitutu.

1. Inštitut ima knjižnico in dokumentacijsko službo, ki se financirata iz letnega proračuna.
2. Italijanska republika se zaveže, da bo izvedla vse potrebne ukrepe in sklenila vse sporazume, ki so potrebni za to, da se učnemu osebju in študentom raziskovalcem omogoči dostop do arhivov, knjižnic in muzejev v Firencah ter po potrebi v drugih italijanskih mestih.
Postopek za izvajanje te določbe se določi v sporazumu o sedežu.

1. Inštitut ima pooblastila, da v okviru ved, na področju katerih se izvajajo študij in raziskave na inštitutu, podeli doktorat Evropskega univerzitetnega inštituta študentom raziskovalcem, ki so na inštitutu dokončali vsaj dve leti študija in so predložili izvirno raziskovalno delo visoke kakovosti, ki ga je inštitut odobril in mora biti objavljeno v skladu s pogoji iz četrtega odstavka tega člena.
2. Inštitut je pooblaščen tudi za podeljevanje naslovov do doktorske stopnje raziskovalnim študentom, ki so končali vsaj eno leto študija na inštitutu in so izpolnili posebne pogoje iz četrtega odstavka tega člena.
3. Ob prenehanju študija ali raziskovalnega dela na inštitutu raziskovalni študenti, ki jim ni bil podeljen noben naslov iz prvega in drugega odstavka tega člena, na svojo zahtevo od inštituta prejmejo potrdilo o študiju in raziskovalnem delu, opravljenem na inštitutu.
4. Pogoje za podeljevanje naslovov in izdajanje potrdil iz tega člena določi akademski svet, odobri pa jih visoki svet.

1. Učno osebje sestavljajo vodje oddelkov, direktorji interdisciplinarnih centrov, profesorji, predavatelji in drugi učitelji.
2. Člani učnega osebja iz držav pogodbenic so državljani, katerih usposobljenosti zagotavljajo visok standard dela na inštitutu. Inštitut lahko k sodelovanju povabi tudi državljane drugih držav.
3. Države pogodbenice po svojih najboljših zmožnostih sprejmejo vse ustrezne ukrepe za lažjo mobilnost oseb, ki so zaposlene kot člani učnega osebja inštituta.

1. V tej konvenciji so »študenti raziskovalci« inštituta študenti ali študenti raziskovalci s kvalifikacijami nacionalnih univerz, iz katerih je razvidna njihova primernost za opravljanje ali nadaljevanje raziskovalnega dela, ki izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 27. člena in so bili sprejeti na inštitut.
2. Na inštitut so lahko sprejeti državljani držav pogodbenic.
Državljani drugih držav so lahko sprejeti v skladu z omejitvami in pogoji, določenimi v pravilih, ki jih sprejme visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom.
3. Sprejem na inštitut odobri odbor za vpis v skladu z določbami te konvencije in pravili, ki jih sprejme visoki svet. Odbor upošteva kvalifikacije prosilcev in po možnosti državo, iz katere prihajajo.
Pristojni organi držav pogodbenic pomagajo inštitutu pri izvajanju postopka za sprejem.

1. Vsaka država pogodbenica v obsegu razpoložljivih sredstev spodbuja podeljevanje štipendij tistim svojim državljanom, ki so sprejeti na inštitut in so do njih upravičeni, in za to po potrebi sprejme vse ustrezne ukrepe za prilagajanje predpisov o podeljevanju štipendij.
2. Finančna pravila lahko predvidijo oblikovanje posebnega sklada za podeljevanje štipendij. Ta sklad bi se lahko financiral zlasti z zasebnimi prispevki.
3. Določbe tega člena ne preprečujejo, da bi študenti raziskovalci na inštitutu prejemali tudi štipendije Evropske skupnosti za raziskovalno delo, povezano z graditvijo Evrope.

1. Za vsako proračunsko leto se pripravi proračun.
2. Vse postavke prihodkov in odhodkov inštituta se upoštevajo v predlogu načrta za vsako proračunsko leto in se prikažejo v proračunu.
Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, so uravnoteženi.
Prihodki inštituta so navedeni v finančnih pravilih.
3. Proračunsko leto traja od 1. januarja do 31. decembra.
4. Prihodki in odhodki so izraženi v evrih.

1. Finančni prispevki držav pogodbenic za kritje odhodkov, predvidenih v proračunu inštituta, se določijo po razdelitvenem ključu:

Belgija                    5,11%
Danska                     2,09%
Nemčija                   17,89%
Grčija                     1,51%
Španija                    6,41%
Francija                  17,89%
Irska                      0,53%
Italija                   17,89%
Luksemburg                 0,16%
Nizozemska                 5,11%
Avstrija                   2,73%
Portugalska                0,76%
Finska                     1,23%
Švedska                    2,80%
Združeno kraljestvo       17,89%

2. Glede na razvoj dogodkov v Evropskih skupnostih in finančne možnosti Skupnosti financiranje od 1. januarja 1978 poteka na podlagi, določeni s študijo, ki se začne 1. januarja 1977.

1. V proračunu prikazani odhodki se odobrijo za eno proračunsko leto, razen če pravila iz 26. člena ne predpisujejo drugače.
2. V skladu s pogoji iz 26. člena se vsa odobrena proračunska sredstva, razen odhodkov za zaposlene, ki niso bila porabljena do konca proračunskega leta, lahko prenesejo samo v naslednje proračunsko leto.
3. Odobrena proračunska sredstva se razvrstijo po področjih, ki združujejo postavke odhodkov glede na njihovo vrsto ali namen in se po potrebi dodatno delijo v skladu s finančnimi pravili.

1. Predstojnik izvršuje proračun v skladu s finančnimi pravili in v mejah odobrenih proračunskih sredstev. O svojem upravljanju poroča visokemu svetu.
2. Finančna pravila lahko predpisujejo določbe o prerazporejanju odobrenih proračunskih sredstev med poglavji ali njihovimi deli.

Če na začetku proračunskega leta proračun še ni izglasovan, se lahko za katero koli poglavje proračuna ali njegov del vsak mesec porabi znesek, ki ustreza največ eni dvanajstini odobrenih proračunskih sredstev v prejšnjem proračunskem letu, v skladu z določbami finančnih pravil; ta rešitev pa inštitutu ne daje na razpolago proračunskih sredstev nad eno dvanajstino, predvidenih v osnutku proračuna v pripravi.
Če so upoštevani drugi pogoji iz prejšnjega odstavka, lahko visoki svet s kvalificirano večino odobri odhodke, ki so višji od ene dvanajstine.
Države pogodbenice vsak mesec na začasni podlagi in v skladu z razdelitvenim ključem za preteklo proračunsko leto vplačajo zneske, potrebne za izvajanje tega člena.

1. Visoki svet imenuje dva revizorja, ki imata različno državljanstvo, za štiri leta. Revizorja ne moreta biti ponovno imenovana.
Namen revizije, ki se opravi na podlagi dokumentacije in po potrebi na kraju samem, je ugotoviti, ali so bili vsi prihodki in odhodki zakonito in pravilno porabljeni ter ali je finančno poslovanje smotrno.
Revizorja vsako leto predložita svoje poročilo visokemu svetu.
Predstojnik priskrbi vse informacije in pomoč, ki jih revizorja potrebujeta pri opravljanju svojih dolžnosti.
2. Finančna pravila določajo pogoje za razrešitev predstojnika v zvezi z izvrševanjem proračuna.

1. Predstojnik sestavlja osnutke triletnih finančnih napovedi in jih po posvetovanju z akademskim svetom predloži visokemu svetu v pregled in oceno.
2. Postopek za izvajanje prejšnjega odstavka se določi v finančnih pravilih.

1. Italijanska republika inštitutu brezplačno zagotovi zemljišče v Firencah in stavbe, ki jih inštitut potrebuje za svojo dejavnost, ter prevzame njihovo vzdrževanje.
Italijanska republika učnemu osebju, študentom raziskovalcem in upravnemu osebju inštituta pod istimi pogoji zagotovi popolnoma opremljeno restavracijo in družabno središče v inštitutu.
2. Postopek za izvajanje prejšnjega odstavka se določi v sporazumu o sedežu.

1. Visoki svet na predlog predstojnika inštituta ali enega od svojih članov soglasno sprejme finančna pravila, ki določajo zlasti:
a) postopek za oblikovanje in izvrševanje letnega proračuna ter za predložitev in revizijo poročil;
b) postopek za pripravo triletnih finančnih napovedi;
c) metode in postopek za plačevanje in uporabo prispevkov držav članic;
d) pravila in postopek v zvezi z odgovornostjo odredbodajalcev in računovodij.
2. Finančna pravila iz prejšnjega odstavka lahko predvidijo ustanovitev odbora za proračun in finance, ki bi ga sestavljali predstavniki držav pogodbenic in bi bil odgovoren za pripravljanje posvetovanj visokega sveta o proračunskih in finančnih zadevah.

1. Uradni jeziki inštituta so angleški, danski, finski, francoski, grški, italijanski, nemški, nizozemski, portugalski, španski in švedski.
2. Glede na jezikovno znanje in prednostne naloge učnega osebja in študentov raziskovalcev se za vsako akademsko dejavnost izmed jezikov iz prejšnjega odstavka izbereta dva delovna jezika.
Postopek za izbiranje teh jezikov soglasno določi visoki svet.
3. Učno osebje in študenti raziskovalci morajo imeti primerno znanje dveh jezikov iz prvega odstavka.
Akademski svet lahko dovoli izjeme za strokovnjake, ki opravljajo posebno delo v inštitutu.

Inštitut ima v vsaki državi pogodbenici najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava država pogodbenica po svojem pravu; zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga, sklepa pogodbe in je lahko stranka v pravnih postopkih. Pri tem ga zastopa predstojnik.

Vse spore med državami pogodbenicami ali med eno ali več državami pogodbenicami in inštitutom v zvezi z uporabo ali razlago te konvencije, ki jih ne more rešiti visoki svet, se lahko na predlog katere koli stranke v sporu predloži arbitraži.
V tem primeru predsednik Sodišča Evropskih skupnosti določi arbitražni organ, ki je pozvan k rešitvi spora.
Države pogodbenice se zavežejo, da bodo izvršile odločitve arbitražnega organa.

1. Visoki svet se sestane takoj po začetku veljavnosti te konvencije.
2. Visoki svet sklene sporazum o sedežu in ustanovi druge organe, predvidene s to konvencijo.
3. Prvih osem članov učnega osebja inštituta soglasno izbere začasni akademski odbor, ki ga sestavljata po dva predstavnika iz vsake države pogodbenice, od katerih mora biti vsaj eden na ravni univerzitetnega učitelja.
Akademski svet lahko veljavno odloča, ko so imenovani predstojnik, sekretar in osem članov učnega osebja.

Prvega predstojnika in prvega sekretarja inštituta soglasno imenuje visoki svet.

1. Poleg držav pogodbenic lahko k tej konvenciji pristopi katera koli država članica Evropskih skupnosti z deponiranjem listine o pristopu pri italijanski vladi.
2. Pristop začne veljati z dnem, ko visoki svet soglasno in v soglasju z državo pristopnico določi spremembe določb te konvencije, zlasti v sedmem odstavku 6. člena in prvem odstavku 19. člena.

Vlada katere koli države pogodbenice, predstojnik inštituta ali akademski svet lahko visokemu svetu predloži osnutke predlogov za spremembe te konvencije. Če visoki svet soglasno odobri sklic konference predstavnikov držav pogodbenic, konferenco skliče vlada, ki predseduje visokemu svetu.

Če se izkaže, da je za uresničevanje ciljev iz te konvencije potrebno ukrepanje enega od organov inštituta, konvencija pa zanj ni predvidela potrebnih pooblastil, ustrezne ukrepe soglasno sprejme visoki svet.

1. Ta konvencija velja za evropsko ozemlje držav pogodbenic, Azore, Madeiro, Kanarske otoke, Ceuto in Melillo, francoske čezmorske departmaje in francoska čezmorska ozemlja.
2. Ne glede na prejšnji odstavek konvencija ne velja za neodvisna oporišča Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska na Cipru; prav tako ne velja za Kanalske otoke ali otok Man, razen če vlada Združenega kraljestva ob pristopu k tej konvenciji ali pozneje ne razglasi, da konvencija velja za eno ali več teh ozemelj.
3. Ne glede na prvi odstavek konvencija ne velja za Ferske otoke. Vlada Kraljevine Danske pa lahko z izjavo, deponirano najpozneje do 31. decembra 1975 pri Vladi Italijanske republike, ki pošlje overjeni izvod vsem drugim vladam držav pogodbenic, sporoči, da konvencija velja za te otoke.
4. Država pogodbenica lahko ob podpisu, sprejetju, odobritvi ali ratifikaciji te konvencije oziroma ob pristopu k njej ali kadar koli pozneje z uradnim obvestilom Vladi Italijanske republike sporoči, da ta konvencija velja za eno ali več njenih ozemelj zunaj Evrope, za mednarodne odnose katerih je odgovorna in so navedeni v izjavi.

Konvencija se predloži v sprejetje, odobritev ali ratifikacijo državam pogodbenicam v skladu z njihovimi notranjepravnimi postopki.
Veljati začne prvi dan naslednjega meseca po zadnjem uradnem obvestilu italijanski vladi, da so notranjepravni postopki izpolnjeni.

Italijanska vlada uradno obvesti države pogodbenice o:
a) vsakem podpisu;
b) deponiranju vsake listine o sprejetju, odobritvi, ratifikaciji ali pristopu ter vsaki izjavi iz drugega odstavka 35. člena;
c) začetku veljavnosti te konvencije;
d) vsaki spremembi te konvencije po 33. členu.

Konvencija, sestavljena v francoskem, italijanskem, nemškem in nizozemskem jeziku, pri čemer so vsa štiri besedila enako verodostojna, se deponira v arhivu italijanske vlade, ki pošlje overjeni izvod vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Angleško, dansko in irsko besedilo konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta, ki določa spremembe konvencije, potrebne zaradi pristopa Kraljevine Danske, Irske in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska, je verodostojno pod pogoji, določenimi v navedenih izvirnikih, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Grško besedilo te konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta o spremembah konvencije, potrebnih zaradi pristopa Grčije, je enako verodostojno kot besedila iz prejšnjih odstavkov, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Špansko besedilo te konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta o spremembah konvencije, potrebnih zaradi pristopa Kraljevine Španije, je verodostojno pod pogoji, določenimi iz prejšnjih odstavkov, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Portugalsko besedilo te konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta št. 4/89 z dne 7. decembra 1989 o spremembah Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta po pristopu portugalske republike, je enako verodostojno kot besedila iz prejšnjih odstavkov, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Finsko in švedsko besedilo te konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta št. 1/97 z dne 19. junija 1997 o spremembah konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta po pristopu Republike Finske in Kraljevine Švedske, je enako verodostojno kot besedila iz prejšnjih odstavkov, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.
Nemško besedilo te konvencije iz priloge k sklepu visokega sveta št. 1/97 z dne 19. junija 1997 o spremembah konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta po pristopu Republike Avstrije, je enako verodostojno kot besedila iz prejšnjih odstavkov, Vlada Italijanske republike pa pošlje overjeno besedilo vladam vseh drugih držav pogodbenic.

DRŽAVE POGODBENICE KONVENCIJE o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta, podpisane v Firencah 19. aprila 1972, so se
V ŽELJI, da bi opredelile privilegije in imunitete, potrebne za nemoteno delo inštituta,
DOGOVORILE:

Evropski univerzitetni inštitut (v nadaljevanju: inštitut) pri opravljanju svoje uradne dejavnosti uživa imuniteto pred izvršno oblastjo, razen:
a) v zvezi s civilno tožbo, ki jo vloži tretja stran ob škodi zaradi nesreče, ki jo je povzročilo motorno vozilo, ki je last inštituta ali ga v njegovem imenu kdor koli upravlja, ali v zvezi s prometnim prekrškom, pri katerem je tako vozilo udeleženo;
b) v zvezi z izvršbo arbitražne razsodbe ali sodne odločbe po določbah konvencije ali tega protokola;
c) če visoki svet v posamičnih primerih soglasno odvzame imuniteto.

1. Prostori in stavbe inštituta so nedotakljivi. Ta določba ne preprečuje izvajanja ukrepov, ki so sprejeti po 19. členu tega protokola ali jih visoki svet soglasno odobri.
2. Inštitut ne sme dovoliti, da njegove prostore in zgradbe uporabi za zatočišče oseba, ki je bila zalotena pri dejanju samem ali za katero je bil izdan nalog za prijetje ali je bila obsojena ali je zanjo odrejen izgon.
3. Arhiv inštituta je nedotakljiv.

Razen točk a, b in c 1. člena sta lastnina in premoženje inštituta izvzeta iz vseh oblik upravnih ali začasnih sodnih omejitev, kot je odvzem, zaplemba, razlastitev ali zaseg.

1. Ne glede na notranjepravne določbe o varstvu umetniške in kulturne dediščine držav pogodbenic so predmeti, ki jih inštitut uvozi ali izvozi in jih nujno potrebuje za opravljanje svoje uradne dejavnosti, oproščeni vseh prometnih davkov, carin in drugih davkov ali dajatev ter izvzeti iz vseh prepovedi in omejitev uvoza in izvoza.
2. Kroženje publikacij in drugega informativnega gradiva, ki ga inštitut pošilja ali prejema pri svoji uradni dejavnosti, se ne omejuje.
3. Država pogodbenica na svojem ozemlju obravnava inštitut pri njegovih uradnih sporočilih in prenosu vseh njegovih dokumentov tako, kot obravnava mednarodne organizacije. Uradno dopisovanje in uradna sporočila inštituta se ne cenzurirajo.

1. V okviru uradnih dejavnosti so inštitut, njegovo premoženje, dohodki in druga lastnina oproščeni vseh neposrednih davkov.
2. Pri večjih nakupih inštituta, ki so nujno potrebni za opravljanje njegove uradne dejavnosti in pri katerih cene vključujejo posredne ali prometne davke, države pogodbenice po možnosti sprejmejo ustrezne ukrepe za oprostitev ali vračilo zneskov teh davkov.
3. Oprostitev ne velja za dajatve in takse, ki znašajo le toliko kot pristojbine za zagotavljanje javnih dobrin.

Inštitut lahko prejema in ima vse vrste finančnih sredstev, valut, gotovine ali vrednostnih papirjev; ob upoštevanju notranjepravnih določb o devizni kontroli lahko pri opravljanju svoje uradne dejavnosti z njimi svobodno razpolaga in ima račune v kateri koli valuti v obsegu, v katerem je to potrebno za izpolnjevanje njegovih obveznosti.

Predstavniki držav pogodbenic in njihovi svetovalci, ki sodelujejo na zasedanjih visokega sveta inštituta, pri opravljanju svojih nalog in med potovanjem na zasedanje uživajo te privilegije, imunitete in ugodnosti:
a) imuniteto pred prijetjem ali pridržanjem in zasegom njihove osebne prtljage, razen če jih ne zalotijo pri storitvi kaznivega dejanja;
b) imuniteto pred sodnimi postopki, ki velja tudi po koncu njihove naloge, v zvezi z dejanji, ki jih storijo po uradni dolžnosti in v mejah svoje funkcije, vključno z izgovorjenimi ali napisanimi besedami;
c) nedotakljivost uradnih listin in dokumentov;
d) vso običajno upravno pomoč, zlasti v zvezi s potovanji in bivanjem.
Ta člen velja tudi za predstavnike Evropskih skupnosti, ki sodelujejo na zasedanjih visokega sveta.

Države pogodbenice v tesnem sodelovanju z inštitutom sprejmejo vse ukrepe v svoji pristojnosti, s katerimi zagotovijo osebam, ki sodelujejo pri delu inštituta, zlasti tistim iz tretjega odstavka 9. člena konvencije, vso potrebno upravno pomoč, zlasti v zvezi s potovanji, bivanjem in menjavo valut.

1. Predstojnik, tajnik in učno osebje ter drugi delavci inštituta po 13. členu:
a) so izvzeti iz sodnih postopkov, tudi potem, ko niso več zaposleni na inštitutu, za dejanja, ki so jih storili pri opravljanju in v mejah svoje funkcije, vključno z izgovorjenimi ali napisanimi besedami; to izvzetje ne velja za prometne prekrške, ki jih zagrešijo, niti za škodo, ki jo je povzročilo motorno vozilo, ki je last te osebe ali jo je ta oseba vozila;
b) so skupaj z družinskimi člani, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, oproščeni omejitev ali formalnosti glede prijave tujcev, kot je običajno za osebje mednarodnih organizacij;
c) so v zvezi z valutnimi ali deviznimi predpisi deležni enakih ugodnosti kot osebje mednarodnih organizacij;
d) uživajo pravico do prostega uvoza svojega pohištva, premoženja in motornega vozila za lastno uporabo ob zasedbi položaja v državi za eno leto ali več in pravico do prostega ponovnega izvoza svojega pohištva, premoženja in motornega vozila za lastno uporabo ob prenehanju svojih dolžnosti v tisti državi, v obeh primerih ob upoštevanju pogojev in omejitev, ki jih določa notranjepravna zakonodaja države, v kateri se uveljavlja ta pravica.
2. Države pogodbenice v tesnem sodelovanju z inštitutom sprejmejo vse ustrezne ukrepe za olajšanje vstopa, bivanja in odhoda oseb, upravičenih do ugodnosti iz tega člena.

Države pogodbenice v tesnem sodelovanju z inštitutom sprejmejo vse ustrezne ukrepe za olajšanje vstopa, bivanja in odhoda študentov raziskovalcev.

1. Sistem socialnega zavarovanja za predstojnika, sekretarja, učno osebje in druge delavce ter študente raziskovalce se določi v pravilniku o zaposlitvi in drugih pravilnikih.
Če tako zavarovanje ni predvideno, se osebe iz prejšnjega odstavka lahko odločijo za zavarovanje skladno z zakonodajo države, v kateri je sedež inštituta, ali zakonodajo države pogodbenice, ki je nazadnje veljala zanje, ali zakonodajo države, katere državljani so.
Ta pravica do izbire se lahko uveljavi le enkrat in začne veljati z dnem nastopa zaposlitve v inštitutu.
2. Za člane učnega osebja in študente raziskovalce, ki so državljani držav, ki niso pogodbenice, veljajo ustrezne določbe v pravilniku o zaposlitvi ali drugi pravilniki.

1. Predstojnik, tajnik, učno osebje in drugi delavci inštituta morajo plačevati davek v korist inštituta na plače in druge prejemke, ki jim jih izplačuje inštitut, v skladu s pogoji in postopkom, ki jih določi visoki svet v enem letu po začetku veljavnosti konvencije. Od datuma uvedbe tega davka so plače in prejemki oproščeni nacionalnega davka na dohodek, vendar pa države pogodbenice ohranijo pravico, da jih upoštevajo pri določitvi zneska obdavčitve, ki se uporablja za dohodek iz drugih virov.
2. Določbe prvega odstavka ne veljajo za pokojnine in druge prejemke, ki jih inštitut plačuje nekdanjim predstojnikom ali tajnikom ali nekdanjim članom učnega osebja ali drugim delavcem.
3. Pri obračunu dohodnine, davka na premoženje in davka od dediščine ter pri uporabi konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjenih med državami pogodbenicami, se za predstojnika, tajnika, učno osebje in druge delavce inštituta, ki so zgolj zaradi opravljanja svojih nalog zaposleni na inštitutu in prebivajo na ozemlju države pogodbenice, ki ni država, v kateri so zavezani plačevati davke, ob zaposlitvi na inštitutu v državi njihovega dejanskega prebivališča in v državi, v kateri so zavezani plačevati davke, šteje, da so zavezanci v slednji državi, če je ta država pogodbenica. Ta določba velja tudi za zakonca, če ne opravlja pridobitne dejavnosti, in za otroke, ki jih osebe iz tega člena vzdržujejo ali skrbijo zanje.

Visoki svet soglasno določi skupine oseb med zaposlenimi, za katere se v celoti ali delno uporabljajo določbe iz 9. do 12. člena.

1. Privilegiji, imunitete in ugodnosti iz tega protokola se priznajo samo v interesu držav pogodbenic ali inštituta in ne za osebno korist upravičencev.
2. Pristojni organi imajo ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da odvzamejo imuniteto, če ovira pravni postopek in če jo je mogoče odpraviti, ne da bi to ogrozilo namen, za katerega je bila podeljena.
3. Pristojni organi iz prejšnjega odstavka so:
– države pogodbenice za njihove predstavnike na zasedanjih visokega sveta inštituta;
– institucije Evropskih skupnosti za predstavnika Evropskih skupnosti, ki sodeluje na zasedanjih visokega sveta inštituta;
– visoki svet inštituta za predstojnika in tajnika;
– predstojnik inštituta za člane učnega osebja in druge delavce inštituta.

Ta protokol ne vpliva na pravico države pogodbenice, da sprejme vse previdnostne ukrepe, potrebne za njeno varnost.

Nobena država pogodbenica ni dolžna svojim državljanom in osebam s stalnim prebivališčem priznati privilegijev in imunitet iz 7. člena, točke c in d 9. člena ter 10. člena.

V tem protokolu uradna dejavnost inštituta vključuje njegovo upravno poslovanje ter pedagoško in raziskovalno dejavnost v skladu s cilji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta.

Ne glede na točko d prvega odstavka 9. člena se ne priznajo nobene oprostitve za predmete za osebno rabo sodelavcev inštituta. Predmetov, uvoženih ali pridobljenih po tem protokolu, ni dovoljeno prodati, pokloniti ali oddati, razen pod pogoji, ki jih določijo vlade držav pogodbenic, ki so priznale te oprostitve.

1. Določbe tega protokola se uporabljajo v duhu tesnega sodelovanja med predstojnikom inštituta in pristojnimi organi držav pogodbenic, da se ob upoštevanju neodvisnosti inštituta olajšajo pravično sojenje, izvajanje socialne zakonodaje, predpisi v zvezi s policijo, varnostjo ali javnim zdravjem ter da se prepreči vsakršna zloraba privilegijev, imunitet in olajšav, zagotovljenih v tem protokolu. Sodelovanje iz tega odstavka se lahko določi v dodatnih sporazumih iz 20. člena.
2. Ime in priimek, položaj ter naslov oseb, ki uživajo ugodnosti iz 9. do 12. člena, ter dogovori v zvezi z njimi se občasno sporočijo vladam držav pogodbenic.

Zaradi izvajanja tega protokola se lahko sklenejo dodatni sporazumi med inštitutom in eno ali več državami pogodbenicami. Pri izvajanju tega člena visoki svet sprejema sklepe soglasno.

Za reševanje sporov v zvezi s tem protokolom velja 29. člen konvencije.

POOBLAŠČENCI VISOKIH POGODBENIC,
zbrani v Firencah 19. aprila 1972 zaradi podpisa Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta,
SO SPREJELI BESEDILI:
– Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta,
– Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskega univerzitetnega inštituta.
Ob podpisu teh besedil so pooblaščenci:
– sprejeli izjave iz I. priloge in
– se seznanili z izjavami Vlade Zvezne republike Nemčije iz II. priloge.

6. člen
Prvi odstavek
a) Poslovnik visokega sveta bo določal pogoje, pod katerimi lahko predstavniki vlad najamejo pomoč strokovnjakov.
b) Poslovnik predvidi, da se visoki svet sestaja po potrebi in tudi v drugih krajih na ozemlju držav pogodbenic poleg Firenc.
c) Visoki svet sprejme potrebne ukrepe v zvezi z uradnimi objavami inštituta; v ta namen lahko uporablja storitve Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti.
 
Točka c petega odstavka
Točka c petega odstavka 6. člena visokemu svetu ne preprečuje, da ne bi Sodišča Evropskih skupnosti po posvetovanju s predsednikom tega sodišča določil za telo, ki rešuje spore med inštitutom in njegovimi delavci.
 
10. člen
Izvajanje raziskav v posameznem oddelku pomeni samo to, da je ta oddelek glavni nosilec. To ne izključuje uporabe storitev drugih oddelkov, da se zagotovi potrebna interdisciplinarnost znanstvenih dejavnosti.
 
12. člen
a) Seminarske in raziskovalne skupine bodo ustanovljene za toliko časa, kot je potrebno za študij izbranih tem ali dokončanje posameznih raziskovalnih projektov.
b) Metodološko gledano poučevanje na inštitutu poteka predvsem kot sodelovanje pri raziskovalnem delu. Čas, namenjen temu raziskovanju, je lahko različno dolg, vendar se za podelitev naslova zahtevajo vsaj dve leti dela in predložitev izvirnega raziskovalnega dela iz 14. člena konvencije.
 
14. člen
a) Naslova iz prvega odstavka 14. člena sta lahko na primer:
»doktor pravnih znanosti Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah«,
»doktor političnih znanosti Evropskega univerzitetnega inštituta v Firencah«.
b) Problem primerljivega statusa doktorata inštituta se bo v širšem okviru preučil čim prej; visoki svet lahko vladam držav pogodbenic po potrebi pošlje priporočila.
c) Raziskovalno delo se objavi zato, da postane dostopno vsakomur, ki se zanj zanima. Določbe, ki jih je treba sprejeti za izvajanje tretjega odstavka 14. člena, bodo zato določale, da je objava mogoča ne le v reviji ali knjigi ali kot knjižica, ampak tudi v kakršni koli drugi obliki (mikrofilm, šapirograf itd.).
 
15. člen
Prvi odstavek
Profesorji inštituta, ki so zaposleni za nedoločen čas, so imenovani za tri leta; imenovanje je mogoče ponoviti.
 
Tretji odstavek
To velja predvsem za ohranitev pravic, pridobljenih po notranjepravnih ureditvah, in če je primerno, za pridobitev teh pravic ter tudi za možnost vrnitve v ustanovo v matični državi, zlasti če gre za kratko bivanje na inštitutu.
 
16. člen
Prvi odstavek
Ob upoštevanju akademske ravni in zahtev v zvezi z organizacijo dela, bo študentov raziskovalcev vsaj na začetku od 250 do 600.
 
Tretji odstavek
a) Določbe o sprejemu rednih študentov in študentov raziskovalcev morajo opredeljevati akademski standard, ki ga morajo predhodno doseči, ter znanje uradnih jezikov inštituta, ki se od njih zahteva.
b) Besede »upoštevajo po možnosti državo, iz katere prihajajo« se razlagajo tako, da bodo akademske kvalifikacije glavni kriterij, ki ga odbor upošteva, da pa mora paziti tudi na to, da bo ohranjal enakomerno zastopanost različnih državljanstev študentov raziskovalcev.
 
17. člen
Priporočljivo je, da bi se predstavniki držav pogodbenic in visokega sveta posvetovali, tako da bi bili višina štipendij in postopki za njihovo podeljevanje primerljivi v vseh državah.
 
25. člen
a) Italijanska vlada bo krila stroške začetne opreme na novo zgrajenih ali dograjenih stavb, ki jih Evropskemu univerzitetnemu inštitutu daje na razpolago.
b) Pohištvo in učna oprema so naložbe, ki jih je mogoče odpisati od običajnih odobrenih proračunskih sredstev, in so tako tesno povezane z delovanjem inštituta; navadno se ta sredstva predvidijo v letnem proračunu.
Izdatki za dodatno opremo bodo vključeni v proračun inštituta in se bodo financirali skladno s pravili za financiranje izdatkov inštituta.
 
26. člen
Finančna pravila bodo določala, da bodo v primerih, ko države pogodbenice plačajo svoje prispevke v svojih valutah:
– razpoložljivi saldi teh prispevkov, deponirani v državnih blagajnah držav pogodbenic ali pri organih, ki jih te države določijo;
– sredstva med deponiranjem ohranila vrednost, ki ustreza tečaju na dan deponiranja v razmerju do valute, v kateri je proračun inštituta.
 
29. člen
Drugi odstavek
29. člen konvencije ne izključuje možnosti, da bi predsednik Sodišča Evropskih skupnosti določil to sodišče za arbitražni organ.
 
30. člen
Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vlad držav pogodbenic in en predstavnik Komisije (brez glasovalne pravice), se bo sestal po podpisu konvencije. Opravil bo potrebne priprave, in sicer bo predvsem pripravil osnutek sporazuma o sedežu, tako da bo mogoče inštitut ustanoviti čim prej po začetku veljavnosti konvencije.

a) Med mandatom bo imel predstojnik plačo in nadomestila v višini plače in nadomestil profesorja ter administrativni dodatek (približno 20% plače).
b) Plača sekretarja bi morala biti nižja od predstojnikove in je lahko enaka profesorjevi.
c) Izsledki inštitutovih raziskav morajo biti objavljeni in po drugem ali tretjem letu njegovega delovanja bi morala biti v proračunu za to posebna postavka.

Vlada Italijanske republike bo za zmerno najemnino zagotovila prebivališča za študente raziskovalce.
Noben ukrep, ki bi ga morebiti sprejeli v zvezi s tem, ne sme bremeniti proračuna inštituta.

Štiri leta po začetku veljavnosti te konvencije bo visoki svet po posvetovanju z akademskim svetom državam pogodbenicam poslal poročilo o morebitni vključitvi določbe, ki bi državam, ki niso članice Evropskih skupnosti, omogočala pristop h konvenciji.

Odpoved konvencije se bo ponovno preučila obenem s poročilom iz C.

Države pogodbenice se seznanijo z izjavo, sprejeto na sestanku Sveta in Konference ministrov za izobraževanje držav članic 16. novembra 1971:
»Akademski organi inštitutov v Firencah in Brugesu bi morali sodelovati, da bi najprimerneje organizirali in določili svoje študijske programe za vzporedne ali podobne dejavnosti.«

Vlada Zvezne republike Nemčije si pridržuje pravico, da ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega univerzitetnega inštituta da izjavo, da ta konvencija velja tudi za Deželo Berlin.
Pri opredelitvi izraza »nacionalen« se Vlada Zvezne republike Nemčije sklicuje na izjavo, ki jo je dala 25. marca 1957 ob podpisu pogodb o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in Evropske skupnosti za atomsko energijo.

Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za zunanje zadeve.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.