Uradni list

Številka 121
Uradni list RS, št. 121/2005 z dne 30. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 121/2005 z dne 30. 12. 2005

Kazalo

78. Zakon o ratifikaciji Konvencije št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja (MKSKP), stran 1465.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE ŠT. 154 O SPODBUJANJU KOLEKTIVNEGA POGAJANJA (MKSKP)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja (MKSKP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. decembra 2005.
Št. 001-22-140/05
Ljubljana, dne 28. decembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE ŠT. 154 O SPODBUJANJU KOLEKTIVNEGA POGAJANJA (MKSKP)
1. člen
Ratificira se Konvencija št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja, sprejeta v Ženevi dne 19. junija 1981.
2. člen
Besedilo Konvencije št. 154 o spodbujanju kolektivnega pogajanja se v izvirniku v angleškem jeziku ter prevodu v slovenskem jeziku glasi:
Convention 154
C O N V E N T I O N
CONCERNING THE PROMOTION OF COLLECTIVE BARGAINING
The General Conference of the International Labour Organisation,
Having been convened at Geneva by the Governing Body of the International Labour Office, and having met in its Sixty-seventh Session on 3 June 1981, and
Reaffirming the provision of the Declaration of Philadelphia recognising »the solemn obligation of the International Labour Organisation to further among the nations of the world programmes which will achieve ... the effective recognition of the right of collective bargaining«, and noting that this principle is »fully applicable to all people everywhere«, and
Having regard to the key importance of existing international standards contained in the Freedom of Association and Protection of the Right to Organise Convention, 1948, the Right to Organise and Collective Bargaining Convention, 1949, the Collective Agreements Recommendation, 1951, the Voluntary Conciliation and Arbitration Recommendation, 1951, the Labour Relations (Public Service) Convention and Recommendation, 1978, and the Labour Administration Convention and Recommendation, 1978, and
Considering that it is desirable to make greater efforts to achieve the objectives of these standards and, particularly, the general principles set out in Article 4 of the Right to Organise and Collective Bargaining Convention, 1949, and in Paragraph 1 of the Collective Agreements Recommendation, 1951, and
Considering accordingly that these standards should be complemented by appropriate measures based on them and aimed at promoting free and voluntary collective bargaining, and
Having decided upon the adoption of certain proposals with regard to the promotion of collective bargaining, which is the fourth item on the agenda of the session, and
Having determined that these proposals shall take the form of an international Convention,
adopts this nineteenth day of June of the year one thousand nine hundred and eighty-one the following Convention, which may be cited as the Collective Bargaining Convention, 1981:
PART I. SCOPE AND DEFINITIONS
Article 1
1. This Convention applies to all branches of economic activity.
2. The extent to which the guarantees provided for in this Convention apply to the armed forces and the police may be determined by national laws or regulations or national practice.
3. As regards the public service, special modalities of application of this Convention may be fixed by national laws or regulations or national practice.
Article 2
For the purpose of this Convention the term collective bargaining extends to all negotiations which take place between an employer, a group of employers or one or more employers' organisations, on the one hand, and one or more workers' organisations, on the other, for--
(a) determining working conditions and terms of employment; and/or
(b) regulating relations between employers and workers; and/or
(c) regulating relations between employers or their organisations and a workers' organisation or workers' organisations.
Article 3
1. Where national law or practice recognises the existence of workers' representatives as defined in Article 3, subparagraph (b), of the Workers' Representatives Convention, 1971, national law or practice may determine the extent to which the term collective bargaining shall also extend, for the purpose of this Convention, to negotiations with these representatives.
2. Where, in pursuance of paragraph 1 of this Article, the term collective bargaining also includes negotiations with the workers' representatives referred to in that paragraph, appropriate measures shall be taken, wherever necessary, to ensure that the existence of these representatives is not used to undermine the position of the workers' organisations concerned.
PART II. METHODS OF APPLICATION
Article 4
The provisions of this Convention shall, in so far as they are not otherwise made effective by means of collective agreements, arbitration awards or in such other manner as may be consistent with national practice, be given effect by national laws or regulations.
PART III. PROMOTION OF COLLECTIVE BARGAINING
Article 5
1. Measures adapted to national conditions shall be taken to promote collective bargaining.
2. The aims of the measures referred to in paragraph 1 of this Article shall be the following:
(a) collective bargaining should be made possible for all employers and all groups of workers in the branches of activity covered by this Convention;
(b) collective bargaining should be progressively extended to all matters covered by subparagraphs (a), (b) and (c) of Article 2 of this Convention;
(c) the establishment of rules of procedure agreed between employers' and workers' organisations should be encouraged;
(d) collective bargaining should not be hampered by the absence of rules governing the procedure to be used or by the inadequacy or inappropriateness of such rules;
(e) bodies and procedures for the settlement of labour disputes should be so conceived as to contribute to the promotion of collective bargaining.
Article 6
The provisions of this Convention do not preclude the operation of industrial relations systems in which collective bargaining takes place within the framework of conciliation and/or arbitration machinery or institutions, in which machinery or institutions the parties to the collective bargaining process voluntarily participate.
Article 7
Measures taken by public authorities to encourage and promote the development of collective bargaining shall be the subject of prior consultation and, whenever possible, agreement between public authorities and employers' and workers' organisations.
Article 8
The measures taken with a view to promoting collective bargaining shall not be so conceived or applied as to hamper the freedom of collective bargaining.
PART IV. FINAL PROVISIONS
Article 9
This Convention does not revise any existing Convention or Recommendation.
Article 10
The formal ratifications of this Convention shall be communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration.
Article 11
1. This Convention shall be binding only upon those Members of the International Labour Organisation whose ratifications have been registered with the Director-General.
2. It shall come into force twelve months after the date on which the ratifications of two Members have been registered with the Director-General.
3. Thereafter, this Convention shall come into force for any Member twelve months after the date on which its ratification has been registered.
Article 12
1. A Member which has ratified this Convention may denounce it after the expiration of ten years from the date on which the Convention first comes into force, by an act communicated to the Director-General of the International Labour Office for registration. Such denunciation shall not take effect until one year after the date on which it is registered.
2. Each Member which has ratified this Convention and which does not, within the year following the expiration of the period of ten years mentioned in the preceding paragraph, exercise the right of denunciation provided for in this Article, will be bound for another period of ten years and, thereafter, may denounce this Convention at the expiration of each period of ten years under the terms provided for in this Article.
Article 13
1. The Director-General of the International Labour Office shall notify all Members of the International Labour Organisation of the registration of all ratifications and denunciations communicated to him by the Members of the Organisation.
2. When notifying the Members of the Organisation of the registration of the second ratification communicated to him, the Director-General shall draw the attention of the Members of the Organisation to the date upon which the Convention will come into force.
Article 14
The Director-General of the International Labour Office shall communicate to the Secretary-General of the United Nations for registration in accordance with Article 102 of the Charter of the United Nations full particulars of all ratifications and acts of denunciation registered by him in accordance with the provisions of the preceding Articles.
Article 15
At such times as it may consider necessary the Governing Body of the International Labour Office shall present to the General Conference a report on the working of this Convention and shall examine the desirability of placing on the agenda of the Conference the question of its revision in whole or in part.
Article 16
1. Should the Conference adopt a new Convention revising this Convention in whole or in part, then, unless the new Convention otherwise provides:
a) the ratification by a Member of the new revising Convention shall ipso jure involve the immediate denunciation of this Convention, notwithstanding the provisions of Article 12 above, if and when the new revising Convention shall have come into force;
b) as from the date when the new revising Convention comes into force this Convention shall cease to be open to ratification by the Members.
2. This Convention shall in any case remain in force in its actual form and content for those Members which have ratified it but have not ratified the revising Convention.
Article 17
The English and French versions of the text of this Convention are equally authoritative.
Konvencija 154
K O N V E N C I J A
O SPODBUJANJU KOLEKTIVNEGA
POGAJANJA
Generalna konferenca Mednarodne organizacije dela,
ki jo je v Ženevi sklical Administrativni svet Mednarodnega urada za delo in se je 3. junija 1981 sestala na svojem sedeminšestdesetem zasedanju, je
ob ponovni potrditvi določbe Filadelfijske deklaracije o ''svečani zavezi Mednarodne organizacije dela, da bo med narodi sveta podpirala programe, ki bodo dosegli … dejansko priznanje pravice do kolektivnega pogajanja'', in ugotovitvi, da to načelo ''velja za vse ljudi vsepovsod'',
ob upoštevanju ključnega pomena mednarodnih standardov, ki jih vsebujejo Konvencija o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic, 1948, Konvencija o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949, Priporočilo o kolektivnih pogodbah, 1951, Priporočilo o prostovoljni pomiritvi in arbitraži, 1951, Konvencija in priporočilo o delovnih razmerjih (javne službe), 1978, ter Konvencija in priporočilo o upravi za delo, 1978,
ob upoštevanju želje po večjih prizadevanjih za uresničevanje ciljev teh standardov in še posebej splošnih načel, določenih v 4. členu Konvencije o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja, 1949, in prvem odstavku Priporočila o kolektivnih pogodbah, 1951,
ob upoštevanju, da morajo te standarde dopolnjevati ustrezni ukrepi, ki temeljijo na njih, in katerih cilj je spodbujanje svobodnega in prostovoljnega kolektivnega pogajanja,
potem ko je sklenila, da sprejme nekatere predloge za spodbujanje kolektivnega pogajanja, ki je bila četrta točka na dnevnem redu zasedanja, in
odločena, da se ti predlogi oblikujejo kot mednarodna konvencija,
devetnajstega junija leta tisoč devetsto enainosemdesetega sprejela konvencijo, ki se v nadaljevanju imenuje Konvencija o kolektivnem pogajanju, 1981:
I. DEL: OBSEG IN POMEN IZRAZOV
1. člen
1. Ta konvencija se uporablja za vse gospodarske dejavnosti.
2. Obseg, v katerem se jamstva iz te konvencije uporabljajo za oborožene sile in policijo, se lahko določi z notranjo zakonodajo ali z notranjo prakso.
3. Za javne službe se lahko z notranjo zakonodajo ali z notranjo prakso določijo posebni načini uporabe te konvencije.
2. člen
V tej konvenciji izraz kolektivno pogajanje pomeni pogajanja med delodajalcem, skupino delodajalcev ali eno ali več organizacijami delodajalcev na eni strani ter eno ali več organizacijami delavcev na drugi strani za:
a) določanje delovnih pogojev in pogojev zaposlitve in/ali
b) urejanje odnosov med delodajalci in delavci in/ali
c) urejanje odnosov med delodajalci ali njihovimi organizacijami ter eno ali več organizacijami delavcev.
3. člen
1. Kadar notranja zakonodaja ali praksa priznava obstoj predstavnikov delavcev, kot določa točka b 3. člena Konvencije o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju, 1971, lahko notranja zakonodaja ali praksa razširi pomen izraza kolektivno pogajanje po tej konvenciji tudi na pogajanja s temi predstavniki.
2. Kadar na podlagi prvega odstavka tega člena izraz kolektivno pogajanje vključuje tudi pogajanja s predstavniki delavcev, omenjenimi v navedenem odstavku, se, kadar koli je potrebno, s primernimi ukrepi zagotovi, da zaradi teh predstavnikov ne bo oslabljen položaj organizacij delavcev.
II. DEL: NAČINI UPORABE
4. člen
Določbe te konvencije se uveljavijo z notranjo zakonodajo, če že niso drugače uveljavljene s kolektivnimi pogodbami, razsodbami ali na kakšen drug način, ki je v skladu z notranjo prakso.
III. DEL: SPODBUJANJE KOLEKTIVNEGA POGAJANJA
5. člen
1. Za spodbujanje kolektivnega pogajanja se sprejmejo ukrepi, prilagojeni razmeram v državi.
2. Cilji ukrepov iz prvega odstavka tega člena so:
a) kolektivno pogajanje naj se omogoči vsem delodajalcem in vsem skupinam delavcev v dejavnostih, za katere velja ta konvencija;
b) kolektivno pogajanje naj se postopoma razširi na vse zadeve iz točk a, b in c 2. člena te konvencije;
c) spodbuja naj se priprava pravil postopka, o katerih se dogovorijo organizacije delodajalcev in delavcev;
d) kolektivnega pogajanja naj ne ovira odsotnost pravil, ki urejajo potek postopka, ali nezadostnost ali neprimernost takih pravil;
e) organi in postopki za poravnavo delovnih sporov naj se zasnujejo tako, da prispevajo k spodbujanju kolektivnega pogajanja.
6. člen
Določbe te konvencije ne preprečujejo delovanja sistemov odnosov med delodajalci in delavci, v katerih potekajo kolektivna pogajanja v okviru poravnalnih in/ali arbitražnih postopkov ali institucij, pri katerih partnerji pri kolektivnem pogajanju prostovoljno sodelujejo.
7. člen
O ukrepih, ki jih državni organi sprejemajo za spodbujanje in pospeševanje razvoja kolektivnega pogajanja, se državni organi in organizacije delodajalcev in delavcev predhodno posvetujejo in sporazumejo, kadar koli je mogoče.
8. člen
Ukrepi, sprejeti za spodbujanje kolektivnega pogajanja, ne smejo biti zasnovani ali uporabljeni tako, da bi lahko ovirali svobodo kolektivnega pogajanja.
IV. DEL: KONČNE DOLOČBE
9. člen
S to konvencijo se ne spremeni nobena veljavna konvencija ali priporočilo.
10. člen
Listine o ratifikaciji te konvencije se pošljejo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo v registracijo.
11. člen
1. Ta konvencija zavezuje samo tiste članice Mednarodne organizacije dela, katerih ratifikacije so registrirane pri generalnem direktorju.
2. Veljati začne dvanajst mesecev po dnevu, ko sta bili pri generalnem direktorju registrirani ratifikaciji dveh članic.
3. Nato začne ta konvencija za katero koli članico veljati dvanajst mesecev po dnevu registracije njene ratifikacije.
12. člen
1. Članica, ki je ratificirala to konvencijo, jo lahko odpove po desetih letih od dneva, ko je prvič začela veljati, z aktom, ki ga pošlje v registracijo generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo. Odpoved začne veljati eno leto po dnevu registracije.
2. Vsako članico, ki je ratificirala to konvencijo in v enem letu po desetletnem obdobju iz prejšnjega odstavka ne uveljavi pravice do odpovedi iz tega člena, konvencija zavezuje za nadaljnje desetletno obdobje, potem pa jo lahko pod pogoji iz tega člena odpove po vsakem desetletnem obdobju.
13. člen
1. Generalni direktor Mednarodnega urada za delo uradno obvesti vse članice Mednarodne organizacije dela o registraciji vseh ratifikacij in odpovedi, ki so mu jih poslale članice te organizacije.
2. Ko generalni direktor uradno obvesti članice te organizacije o registraciji druge ratifikacije, ki mu je bila poslana, opozori članice na dan začetka veljavnosti.
14. člen
V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov generalni direktor Mednarodnega urada za delo sporoči generalnemu sekretarju Združenih narodov zaradi registracije vse podatke o ratifikacijah in odpovedih, registriranih pri njem, v skladu z določbami prejšnjih členov.
15. člen
Kadar se Administrativnemu svetu Mednarodnega urada za delo zdi potrebno, Generalni konferenci predloži poročilo o izvajanju te konvencije in prouči, ali je zaželeno, da na dnevni red konference uvrsti vprašanje o spremembi celotne konvencije ali njenega dela.
16. člen
1. Če konferenca sprejme novo konvencijo, ki v celoti ali delno spreminja to konvencijo, in če z novo konvencijo ni drugače določeno:
a) nova spremenjena konvencija, ki jo ratificirajo članice, ipso iure pomeni takojšnjo odpoved te konvencije, ne glede na določbe 12. člena, če in ko nova spremenjena konvencija začne veljati;
b) od dneva začetka veljavnosti nove spremenjene konvencije ta konvencija članicam ni več na voljo za ratifikacijo.
2. Ta konvencija vsekakor še naprej velja v svoji sedanji obliki in vsebini za tiste članice, ki so jo ratificirale, niso pa ratificirale spremenjene konvencije.
17. člen
Angleška in francoska različica besedila te konvencije sta enako verodostojni.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 102-01/05-9/1
Ljubljana, dne 20. decembra 2005
EPA 584-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti