Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 7. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99,103/00, 76/02), je Občinski svet Občine Škofljica na 25. redni seji dne 21. 12. 2005 sprejel

Za kulturni spomenik se razglasi enoto dediščine:
EŠD 2719 Vrh nad Želimljami – cerkev sv. Petra
Enota ima zaradi kulturnih, arheoloških, zgodovinskih, umetnostnoarhitekturnih in prostorskih lastnosti poseben pomen za Občino Škofljica. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arheološkega, zgodovinskega in umetnostno – arhitekturnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
– gotsko podružnično cerkev postavljeno v prvi polovici 15. stoletja sestavljajo pravokotna, barokizirana in leta 1860 na novo obokana ladja z zvonikom ob zahodni strani ter tristrano zaključen prezbiterij;
– križnorebrasto obokan prezbiterij in slavoločno steno prekrivajo freske iz časa okrog leta 1450. Cerkvena oprema je pogorela v požaru med drugo svetovno vojno. Ohranil se je le krilni oltarček Matere božje, ki je bil datiran z letnico 1595;
– pri cerkvi sv. Petra leži starejše železnodobno gradišče z vidnimi obrambnimi terasami in nasipi. Odkrite so bile drobne starejše železnodobne najdbe. Mimo je vodila rimska cesta.

Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Gradišče, na parcelah št. *1, 33 in 1748 – del.
Vplivno območje spomenika obsega nepozidano območje severno, južno, vzhodno in zahodno od cerkve, kjer bi neprimerni posegi razvrednotili vedutno izpostavljenost spomenika. Vplivno območje je obenem tudi območje arheološke dediščine.
Meja spomenika je vrisana na katastrskem načrtu v merilu 1: 2880, meja varovanega vplivnega območja pa na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo, Uprava za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za kulturno dediščino.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– predhodne arheološke raziskave v primeru posegov v zemeljske plasti na zavarovanem območju spomenika;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove premične in nepremične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin.
Za vplivno območje velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora;
– predhodne arheološke raziskave v primeru posegov v zemeljske plasti;
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod in občina.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani njegov sakralni pomen in raba;
– ohrani neokrnjenost arheoloških, arhitekturnih, likovnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– vzpodbudi učno – predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in vplivnega območja spomenika ter za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Šifra: 00207-17/2005