Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02 in odl. US RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 68/98, 59/99, 108/03), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, 86/04), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Nova Gorica (Uradno glasilo, št. 9/94, 16/01, Uradni list RS, št. 100/03) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02, in Uradni list RS, št. 38/05) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 27. 12. 2005 sprejel

S tem odlokom se urejajo pogoji in načini izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju: občina), in sicer se določijo:
– organizacijska in prostorska zasnova opravljanja gospodarske javne službe;
– vrsta in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev;
– pogoji za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin;
– pravice in obveznosti uporabnikov;
– viri financiranja gospodarske javne službe in način njihovega oblikovanja;
– vrsta in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina samoupravne lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro, in varstvo, ki ga uživa;
– drugi elementi, pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih komunalnih in padavinskih voda ureja:
– upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije;
– načrtovanje in gradnjo javne kanalizacije;
– pogoje za priključevanje na javno kanalizacijo;
– uporabo javne kanalizacije;
– odvajanje odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo in pogoje, ki se tičejo odvajanja meteornih voda izven cestnega omrežja;
– merjenje kakovosti in količin odpadnih voda;
– odmero in obračun stroškov za uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih in padavinskih vod;
– plačilo prispevkov in drugih pristojbin ter
– postopke zoper kršitelje odloka.

Izvajalec javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) je javno podjetje, ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti in ga določi občina v skladu s predpisi o gospodarskih javnih službah.
Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije vse naloge, ki jih določa Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode, poleg teh pa še naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije ter za njeno nemoteno delovanje;
– vodi kataster javne kanalizacije;
– vzdržuje javno kanalizacijo;
– izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja;
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– izvaja ali nadzira izvajanje priključkov na javno kanalizacijo ter
– obračunava storitve kanalščine, čiščenja odpadnih voda in drugih pristojbin, določenih s predpisi.
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti mestnemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati mestni svet oziroma pristojni občinski upravni organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– lastnik infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije v Mestni občini Nova Gorica je Mestna občina Nova Gorica;
– izvajalec javne službe je izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki mu občina poveri izvajanje te javne službe;
– uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
– javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
– interna kanalizacija uporabnika je vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu in na zemljišču uporabnika s pripadajočimi objekti in napravami uporabnika do mesta priključitve;
– kanalizacijski priključek je kanal, ki poteka od zbirnega revizijskega jaška uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo;
– nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so škodljive in nevarne snovi, določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji, škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih vod,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku, povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo;
– porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in se meri z vodomerom skladno z zakonom in Odlokom o oskrbi s pitno vodo;
– odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja;
– komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih; komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
– tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni vodi; za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo;
– padavinska voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo;
– kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom in drugimi določbami, in ki je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih vod;
– čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih vod uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo; nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo;
– merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode;
– mejna vrednost emisije snovi in toplote je vrednost, na podlagi katere se določa čezmerna obremenitev pri izpuščanju snovi ali oddajanju toplote v kanalizacijo z odvajanjem odpadne vode po predpisih;
– mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biorazgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biorazgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v naravnih ali prezračevanih lagunah;
– nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo;
– pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 426-del 1 in SIST EN 752-1.: 1995.
Vsi ostali strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.
Izvajalec javne službe sprejme po predhodnem soglasju župana Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: Tehnični pravilnik).

Z javno kanalizacijo in s pripadajočimi objekti ter napravami, namenjenimi za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod, upravlja izvajalec javne službe.
Objekti in naprave javne kanalizacije so:
1. sekundarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacija mešanega ali ločenega sistema za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem območju,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški, zadrževalni bazeni visokih voda ipd.),
– čistilne naprave za odpadne vode na posameznem območju (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem ipd.),
2. primarno kanalizacijsko omrežje in naprave:
– kanalizacijski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem...),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode in ostali pripadajoči objekti in naprave (razbremenilniki, revizijski jaški,ipd.) na primarnem kanalizacijskem omrežju,
– čistilne naprave za odpadne vode za več stanovanjskih in drugih območij v poselitvenem območju naselja (stanovanjskem, obrtnem, industrijskem….),
3. magistralno omrežje in naprave:
– kanalizacijski kolektorji za odvajanje odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na magistralnem omrežju,
– občinska čistilna naprava.

Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu s pripadajočimi kanalizacijskimi objekti in napravami,
– kanalizacijski priključek (spojni kanal) od objekta uporabnika do mesta priključitve na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbi in na zemljišču,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, predčiščenje, čiščenje, nevtralizacijo odpadnih voda,
– merilno mesto na spojnem kanalu, ipd.,
– greznice,
– kanalska mreža posameznega ali skupinskega objekta,
– male komunalne čistilne naprave za posamezni ali skupinski objekt, manjše od 50 PE.
Kanalizacijo, objekte in naprave iz tega člena, vzdržuje uporabnik na lastne stroške.
Uporabniki oziroma lastniki so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odpadnih in padavinskih vod s tem, da so v vsakem trenutku izpolnjeni predpisani pogoji za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.

Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v obliki dolgoročne zasnove sistema javne kanalizacije za obdobje najmanj 10 let, ki jo kot strokovno podlago dolgoročnim razvojnim dokumentom občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja dolgoročnih razvojnih dokumentov tudi sprejme lastnik javne infrastrukture.
Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v obliki programa vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije, ki jo kot strokovno podlago letnemu in večletnemu proračunu občine potrdi oziroma v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna občine tudi sprejme lastnik javne infrastrukture.
Program vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom.

Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji, si morajo za ta dela pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Stroške, ki so nastali v zvezi z izdajo soglasja, krije pravna ali fizična oseba, ki je dala vlogo za izdajo soglasja.
V primeru poškodbe javne kanalizacije so jo dolžni vzpostaviti v prejšnje stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodovanja kanalizacije ali prekinitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V primeru škode le-to oceni sodni cenilec ustrezne stroke.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, nasaditi drevesnih vrst v varovalnem pasu 1,5 m od osi kanala, ki razširijo svoj korenski sistem v globino in širino, zaradi česar bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije, razen če je s projektno dokumentacijo in soglasjem izvajalca javne službe drugače določeno.
Javne prometne površine, ki se prekopavajo zaradi gradnje javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del vzpostaviti v prejšnje stanje na lastne stroške.

Javno kanalizacijsko omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču.
Javna kanalizacija z objekti in napravami mora biti vedno dostopna izvajalcu javne službe zaradi rednega vzdrževanja, meritev in kontrole.
V primeru, ko javna kanalizacija poteka po zasebnih zemljiščih morajo lastniki zemljišč, preko katerih poteka javna kanalizacija, ob vsakem času omogočiti izvajalcu javne službe prost dostop do objektov javne kanalizacije. V primeru, da lastniki zemljišč izvajalcu javne službe ne omogočijo dostopa, morajo povrniti morebitno škodo, ki bi s tem nastala.

Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh del skrbeti, da ne poškoduje javne kanalizacije in drugih objektov. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
Gradbena dela (razen redne obdelave kmetijskih zemljišč, ki ni globlje od 0,6 m), pri katerih se neposredno poseže v javno kanalizacijo, sme izvajati le izvajalec javne službe ali drugi izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika izvajalca javne službe.

Kdor vloži svoja finančna oziroma materialna sredstva za gradnjo javne kanalizacije, s tem ne pridobi lastninske pravice do javnega kanalizacijskega omrežja.

Izvajalec javne službe upravljanja z javno kanalizacijo na območju občine je dolžan na javni kanalizaciji izvajati ukrepe, predvidene z odlokom, Tehničnim pravilnikom in zakonodajo, ki prispevajo k varovanju javne kanalizacije pred poškodovanjem in drugimi nedovoljenimi posegi.

Javna kanalizacija ima na podlagi Tehničnega pravilnika določene varovalne pasove, predpisane odmike, omejitve in prepovedi, ki so obvezne za vse subjekte, ki z načrtovanjem posegov, gradnjo objektov in naprav ali z izvajanjem dejavnosti zadevajo te varovalne pasove.

Izvajalec javne službe je pooblaščen za izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom ter projektnih pogojev in soglasij k gradnji javne kanalizacije, skladno z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov.

Uporabnik, ki je lastnik objekta v katerem nastajajo odpadne vode, se mora priključiti na javno kanalizacijo, povsod tam, kjer je zgrajena. O tem skleneta uporabnik in izvajalec javne službe pogodbo o priklopu. Navodila o vzdrževanju kanalizacijskega priključka, ki jih pripravi izvajalec javne službe, so obvezna priloga k tej pogodbi.
Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev v skladu s Tehničnim pravilnikom.
Priključek na javno kanalizacijo mora biti omogočen vsakemu objektu na območju, na katerem je skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po predpisih o varstvu okolja predvidena gradnja kanalizacije.

Kanalizacijski priključek zgradi uporabnik na lastne stroške in v lastni režiji.
Gradnjo kanalizacijskega priključka lahko uporabnik poveri tudi izvajalcu javne službe.
Če uporabnik ne poveri gradnje kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe, mora njegovo gradnjo nadzorovati pooblaščeni predstavnik izvajalca javne službe. Stroške nadzora zaračuna izvajalec javne službe uporabniku na podlagi cenika storitev.

Investitor – bodoči uporabnik, mora najmanj 15 dni pred začetkom gradnje kanalizacijskega priključka prijaviti izvajalcu javne službe začetek gradnje ter si od izvajalca javne službe, na podlagi pisne vloge, pridobiti tehnične smernice za gradnjo kanalizacijskega priključka na podlagi določb Tehničnega pravilnika.
Pisni vlogi mora uporabnik priložiti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo, ali dokazilo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967;
– potrjen izris iz katastrskega načrta, za objekt, ki se priključuje na javno kanalizacijo;
– grafični prikaz, iz katerega je razvidna lega in tlorisna velikost objekta (situacija) ter predvideni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo;
– pogodbe o služnosti z lastniki parcel, preko katerih naj bi potekal kanalizacijski priključek, v primeru, če investitor poveri gradnjo kanalizacijskega priključka izvajalcu javne službe.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden v skladu z določbami Tehničnega pravilnika.
Po končani montaži in preizkusu vodotesnosti izda izvajalec javne službe investitorju potrdilo, da je kanalizacijski priključek zgrajen strokovno in tehnično pravilno in v skladu z določbami Tehničnega pravilnika (v nadaljevanju: potrdilo).

Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika izvajalec javne službe ali drugi usposobljen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika izvajalca javne službe.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo.
Lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, brez soglasja izvajalca javne službe.

Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija s čistilno napravo za objekte, ki se lahko priključijo na javno kanalizacijo, gradnja greznic ni dovoljena.
Objekte, ki jih ni možno priključiti na javno kanalizacijo, oziroma so preveč oddaljeni od javnega kanalizacijskega omrežja in imajo zgrajene greznice, morajo uporabniki obvezno prazniti vsaj enkrat na štiri leta z odvozom na čistilno napravo.

Izvajalec javne službe ne sme izdati potrdila ter skleniti pogodbe za priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo:
– če je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod;
– če odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti, oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi pravilniki, predpisi in zakonodajo;
– če je kanalizacijski priključek zgrajen tehnično nepravilno oziroma nekvalitetno.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je dovoljena na predlog upravljavca objekta le v primeru rušenja priključenega objekta. Kanalizacijski priključek se prekine na stroške uporabnika tako, da se zamaši na mestu priključevanja na javno kanalizacijo. Priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
Uporabnik mora posredovati odjavo priključka izvajalcu javne službe v pisni obliki.
Izvajalec javne službe si pridržuje pravico, da ukine priključek, če niso upoštevana določila tega odloka ali Tehničnega pravilnika.

Prenos oziroma prevzem obstoječih in na novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje izvajalcu javne službe se opravi na podlagi Pogodbe o upravljanju, uporabi in vzdrževanju, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti.

Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v tehnološkem postopku proizvodnje, morajo imeti na kanalizacijskim priključku pred priključkom na javno kanalizacijo zgrajene naprave za predčiščenje oziroma nevtraliziranje tehnoloških odpadnih vod in merilno mesto, v katerem je mogoče meriti količino odpadnih vod in odvzemati kontrolne vzorce za določitev kvalitete odpadnih vod v skladu s predpisi.
Velikost, opremo, in rok zgraditve merilnega mesta določi izvajalec javne službe v skladu s Tehničnim pravilnikom.

Uporabnik sme v javno kanalizacijo odvajati samo tehnološke odpadne vode, ki so v skladu z Uredbami o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav posameznih panog.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati hladilne vode, vode iz površinskih vodotokov in podtalnice.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odlagati trdih odpadkov. Na kanalizacijo, ki je namenjena samo za odvajanje padavinskih vod, ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih vod.
Odpadne vode, ki niso primerne za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti s pitno, hladilno ali drenažno vodo z namenom, da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti ampak jo mora predhodno očistiti tako, da bo ustrezala veljavnim predpisom.
Uporabniki ne smejo v javno kanalizacijo odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, da bi lahko te snovi zavirale ali porušile tehnološke operacije na čistilni napravi.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez odjave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod v naslednjih primerih:
– če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod,
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov,
– če odpadne vode uporabnika ogrožajo zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
– če kvaliteta odpadne vode na izpustu v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino ali čiščenja odpadnih voda, niti po prejemu opomina, vendar s tem ne sme biti prizadet drugi uporabnik,
– če uporabnik pisno zahteva ukinitev kanalizacijskega priključka zaradi rušenja objekta.
Prav tako mora uporabnik v zgoraj navedenih primerih na poziv izvajalca javne službe prekiniti črpanje vode iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesij.
Odvajanje odpadnih in padavinskih vod se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve pred ponovno priključitvijo. Uporabnik je dolžan poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je nastala škoda na teh napravah zaradi njegovega ravnanja, ki so jo povzročile njegove odpadne vode.

Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje odpadnih in padavinskih vod za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije, za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno, obvestiti uporabnike ter pristojne organe.
V primeru krajših nepredvidljivih prekinitev (do ene ure) odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca javne službe ni obvezna.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo oziroma onesnaženje vodnih virov, ima izvajalec javne službe pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih in padavinskih vod, mora o tem obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.

Lastnosti odpadnih voda se kontrolira z rednimi in izrednimi analizami. Redne analize se opravljajo na stroške uporabnikov javne kanalizacije. Izredne analize zagotavlja izvajalec javne službe. Če je izredna analiza neugodna za uporabnika, nosi stroške uporabnik.
Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi v pogodbi o priklopu določi uporabniku obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. V tem primeru mora uporabnik redno dostavljati izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo naravne vodne vire, odpadne vode pa odvajajo v javno kanalizacijo, morajo, če nimajo vgrajenih vodomerov, le-te vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, se smiselno uporabljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.

Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4000 m3 na leto morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu z zahtevami izvajalca javne službe. Uporabnik mora izvajalcu javne službe predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta, pisno zaprositi izvajalca javne službe za nadzorni pregled merilnega mesta. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
Uporabnik mora voditi dnevnik obratovanja merilnega mesta.
Uporabnik mora izvajalcu javne službe dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled dnevnika obratovanja, odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Pri odvzemu vzorcev odpadne vode mora uporabnik ob vsakem času zagotoviti prisotnost svojega predstavnika. Če uporabnik tega ne zagotovi, je odvzeti vzorec ne glede na to veljaven.
Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode.

Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca javne službe o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo. Vsi stroški povezani s sanacijo prej navedenih posledic bremenijo uporabnika.

Določbe od 29. člena do 32. člena, X. poglavja tega odloka, ne veljajo za gospodinjstva.

Stroške odvajanja odpadnih vod in padavinskih vod (kanalščina) so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
Čiščenje odpadnih vod so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje odpadnih vod.

Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, morajo izvajalcu na njegov poziv posredovati dokazila, da imajo na voljo dovolj lastnih oziroma najetih kmetijskih površin, na katera se lahko vnašajo živinska gnojila, skladno z Uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Uporabniki, pri katerih del odpadne vode nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih, ne krijejo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod.

Cena kanalščine in čiščenja odpadnih in padavinskih voda ter način obračuna sta podrobneje opredeljeni v Pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije (v nadaljevanju: pravilnik) in veljavnem ceniku, ki ga sprejme mestni svet na predlog izvajalca javne službe.
Kanalščina in čiščenje odpadnih voda se obračunavata kot cena storitve odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju, kjer se javna služba odvajanja odpadnih in padavinskih voda izvaja.

Uporabniki čistilne naprave, ki pripeljejo odpadno vodo v čiščenje na čistilno napravo ob praznjenju greznic ali drugih objektov za čiščenje odpadnih vod, so dolžni plačati stroške čiščenja v skladu s pravilnikom.

Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– cena čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
Sredstva, zbrana na podlagi prvega odstavka tega člena, mora izvajalec javne službe izkazovati na posebnem stroškovnem mestu in se porabljajo le na območju občine.

Nadzor nad delom izvajalca javne službe v zvezi z izvajanjem javne službe opravlja organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
Občinska inšpekcijska služba Mestne občine Nova Gorica izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, v skladu s svojimi pristojnostmi, pooblaščeni delavci izvajalca javne službe pa opravljajo strokovni nadzor.
Pooblaščeni delavci izvajalca javne službe, ki opravljajo strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka, so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter te kršitve na primeren način dokumentirati.

Izvajalec javne službe ima pri odvajanju odpadnih voda poleg v tem odloku, Tehničnem pravilniku, pravilniku in ostalih predpisih, še naslednje obveznosti:
1. da organizira in izvaja javno službo v skladu s programom oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode;
2. da skrbi za normalno vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju;
3. da ravna skladno z določbami Tehničnega pravilnika in z njimi seznanja uporabnike;
4. da pri uporabnikih kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh;
5. da obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih vod preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno;
6. da vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije;
7. da skrbi za meritve in obračun odvedene vode oziroma vode, ki jo uporabniki sami načrpajo;
8. da izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo;
9. da organizira odvajanje odpadne vode v primerih višje sile in o nastopu višje sile pravočasno poroča pristojnim organom;
10. da sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije;
11. da kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje;
12. da z naznanilom v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvešča lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav o pogojih in načinu ter rokih in času praznjenja nepretočnih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav in pretočnih greznic.
Izvajalec javne službe je dolžan enkrat letno dostaviti mestnemu svetu poročilo o izvajanju javne službe. Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati pristojni občinski organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

Uporabniki imajo poleg v tem odloku, tehničnem pravilniku in drugih predpisih predvsem naslednje obveznosti:
– da gradijo objekte in naprave interne kanalizacije skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe;
– da omogočajo izvajalcu javne službe pregled notranje kanalizacije in sestavo odpadnih voda;
– da redno vzdržujejo notranjo kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami, priključek interne čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave;
– da redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate na zahtevo posredujejo izvajalcu javne službe;
– da pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji;
– da redno plačujejo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na podlagi izdanih računov;
– da odvajajo odpadne vode, ki ne prekoračujejo mejnih vrednosti koncentracij, določenih v predpisih, ki opredeljujejo, katere snovi se štejejo za nevarne škodljive snovi in ki določajo dopustne temperature odpadne vode;
– da prijavljajo izvajalcu javne službe vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode;
– če odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo, morajo pri vseh spremembah proizvodnje, ki bi imele za posledico spremembo sestave odpadne vode, predložiti izvajalcu javne službe analizo odpadne vode, izdelano v skladu s predpisi;
– odpadne vode, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne smejo pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti;
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca javne službe pisno obvestiti ob spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja;
– ne smejo prekiniti odvoda odpadnih voda drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.

Z globo v znesku 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, odgovorna oseba izvajalca javne službe pa z globo v znesku 40.000,00 SIT, če ravna v nasprotju z določbami 40. člena tega odloka.
Z globo v znesku 200.000,00 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik; odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik pa z globo v znesku 40.000,00 SIT:
– če opravlja dela v bližini javne kanalizacije ali na javni kanalizaciji brez soglasja izvajalca (prvi odstavek 8. člena),
– ne prijavi gradnje kanalizacijskega priključka (spojnega kanala) v skladu s prvim odstavkom 17. člena,
– ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena (prvi odstavek 10. člena),
– izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju s prvim odstavkom 19. člena,
– se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo,
– dovoli priključitev objektov drugih lastnikov po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe (prvi odstavek 19. člena),
– ne napove točnih osnov za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod,
– nima zgrajenega merilnega mesta, kot to določata 30. in 31. člen tega odloka,
– odvaja odpadne vode v padavinsko kanalizacijo,
– ravna v nasprotju z določilom 32. člena.
Z globo 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek tudi uporabnik – posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz drugega odstavka tega člena.

Priključitev obstoječih objektov na javno kanalizacijo se mora izvesti najkasneje v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije.

S sprejetjem tega odloka, preneha veljavnost samoupravnega sporazuma o pogojih pri opravljanju storitev odvoda odpadnih in meteorskih voda, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6/85.

Tehnični pravilnik iz zadnjega odstavka 4. člena mora izvajalec sprejeti v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka in stopi v veljavo 15 dni po objavi.

Izvajalec javne službe je dolžan v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti predlog cene kanalščine na podlagi pravilnika ter predlog posredovati mestnemu svetu v obravnavo in sprejem.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.