Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 9. člena Statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, 1/00, 1/01, in Uradni list RS, št. 61/02, 62/03) je Občinski svet Občine Mozirje na 22. redni seji dne 21. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Krahelnovo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 – dopolnjenega leta 1989 in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 usklajenega leta 1989 za območje Občine Mozirje (Ur. glasilo ZSO, št. 08/00) sprejme lokacijski načrt »Krahelnovo« (v nadaljevanju LN), ki dopolnjuje ureditveni načrt mestnega jedra Mozirje.
Lokacijski načrt je izdelal AR projekt, d.o.o., pod številko projekta LN27/05.
2. člen
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) Tekstualni del:
1. Strokovne podlage
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev
4. Opis prostorske ureditve
5. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev
6. Rešitve komunalne infrastrukture
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
9. Nova parcelacija
10. Etapnost izvajanja prostorske ureditve
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
12. Smernice in mnenja nosilcev urejanja naselja
13. Seznam sprejetih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi izvedbenega prostorska akta upoštevani
14. Ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta
B) GRAFIČNI DEL
1. Ureditveno območje na digitalnem
načrtu parcel M 1:1000
2. Ureditveno območje na geodetskem načrtu M 1:500
3. Prikaz namenske rabe iz planskega akta M 1:5000
4. Prikaz prostorske ureditve M 1: 500
5. Rešitve prometne in komunalne
infrastrukture M 1: 500
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami M 1:500
7. Načrt parcelacije M 1:500
8. Geodetsko zazidalna situacija M 1:500
9. Idejne zasnove objektov M 1:100
II. OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja lokacijskega načrta meji na severozahodni strani z regionalno cesto RT III-928/1253 Mozirje –Golte in travnikom, na severovzhodni strani z regionalno cesto in stanovanjsko pozidavo, na jugovzhodni strani z zelenim pasom Starega trškega jedra, na jugozahodni strani s pozidavo naselja in potokom Trnava.
Velikost območja lokacijskega načrta znaša ca. 9083 m2.
Območje lokacijskega načrta zajema zemljišče s parcelnimi številkami: 337 in 343/1 k.o. Mozirje.
Izven območja lokacijskega načrta poteka izvedba priključitve območja na električno, vodovodno, kanalizacijsko, telefonsko in CTV omrežje naselja Mozirje. Območje priključevanja, dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št. 115/1, 697/2, 345/1, 347/7, 343/6, 362/1, 343/7, 362/4, 343/2 k.o. Mozirje.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Na območju LN je dovoljena naslednja vrsta gradnje, oziroma drugih del:
– gradnja novega objekta,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave objektov.
5. člen
Na območju LN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– stanovanjski objekti,
– pomožni objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (cestna in komunalna infrastruktura),
– zelene parkovne površine.
6. člen
Na obravnavanem območju je dovoljena gradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih objektov.
– lega objektov: po geodetski zazidalni situaciji;
– horizontalni gabariti: po geodetski zazidalni situaciji. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike. Na osnovni volumen je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne, do skupne max. površine, ki je enaka največ 1/3 osnovnega objekta brez vpliva na bivalne pogoje sosednjih objektov;
– vertikalni gabarit: dovoljena je izvedba P+M;
– konstrukcija: klasična – zidana ali montažna;
– kota pritličja: po geodetski zazidalni situaciji, oziroma usklajena s hidrološko in hidravlično analizo in geološkim poročilom;
– kolenčni zid: maks. 1 m;
– streha: v osnovi dvokapnica ali večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strešin 40º–42º, kritina opečna;
– fasada: finalna obdelava fasad mora biti klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah v kombinaciji z lesenimi elementi;
– oblikovanje odprtin: svobodno. Na bočnih fasadah je možna izvedba balkonov;
– osvetlitev podstrešja: strešna okna in/ali dvokapne frčade;
– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulacijske površine se tlakujejo. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi z uporabo avtohtonih rastlinskih vrst. Ograje so maks. višine 0.80 m.
7. člen
Pomožni objekti:
Na območju lokacijskega načrta je dovoljena gradnja pomožnih objektov: garaže, gospodarski objekti, vrtne ute, nadstrešnice, zimski vrtovi in podobno.
Gradijo se znotraj gradbene parcele le kot prizidek k osnovnem objektu, tlorisnega gabarita do 30 m2.
Objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta, razen pri zimskem vrtu, kjer so strehe prosojne (steklene).
Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
8. člen
Gradbeno inženirski objekti:
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča, ekološki otok in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Ceste so asfaltirane, parkirišče asfaltirano ali tlakovano.
Ekološki otok se postavi na betonsko podlogo, ogradi z leseno, netransparetno ograjo višine 2 m ter visokim in nizkim grmičevjem.
Oporni zid je maks. višine 1.20 m, kamnite izvedbe ali betonski s kamnito oblogo.
Oporni zid se ozelenijo s plezalkami.
Ograja je lesena ali v obliki žive meje, višine maks. 0.80 m zasajena oziroma postavljena na parcelno mejo razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
9. člen
Gradbena parcela:
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7.
Dovoljen odmik stanovanjskih objektov od sosednjih parcelnih mej je 4 m. Kolikor niso poslabšane bivalne razmere, kar bo razvidno iz elaborata vplivov na okolje, ki ga pridobi investitor želenega posega, so ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča dovoljeni in z upoštevanjem sanitarno – tehničnih, varstvenih, požarno-varstvenih in obrambnih predpisov dovoljeni manjši odmiki.
Gradbena parcela je lahko pozidana do 40% površine, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte, nepozidane površine je 60%. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
10. člen
Prometno omrežje:
Izvede se novi cestni priključek z regionalne ceste RT III-928/1253 Mozirje –Golte. Cestni priključek se prilagodi niveleti vozišča regionalne ceste. Širina vozišča v dolžini 10 m je 6 m, radiji krivin r = 7 m.
Znotraj območja prostorske ureditve se izvedejo dovozne ceste širine vozišča 4 m z obojestranskimi bankinami 0.5 m. Z omenjenih cest do posameznih stanovanjskih objektov se izvedejo novi cestni priključki.
Na vzhodni strani lokacijskega načrta, na oddaljenosti 5 m od roba vozišča regionalne ceste se izvede javno parkirišče za osebna vozila.
Zaradi izvedbe novih parkirišč se obstoječi oporni zid odstrani ter izvede novi ob robu prostorske ureditve, višine do 1 m.
Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, manipulativne površine parkirišča) morajo biti označeni s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
Na območju lokacijskega načrta je dovoljen promet za osebna in tovorna vozila do 8 t nosilnosti.
Zaradi zmanjševanja ravni hrupa, ni dovoljen promet tovornih vozil med 22. in 5. uro ter ob vikendih in praznikih. Dovoljeni so le izjemni primeri v soglasju z upravljavcem cest.
11. člen
Vodovodno omrežje:
Za oskrbo pitne in požarne vode se za obravnavano območje izvede novo vodovodno omrežje, od obstoječega vodovoda, ki poteka južno od območja urejanja.
Predvideni vodovod mora biti za zagotavljanje požarne varnosti in izvedbe hidrantov profila min. DN 90 mm. Na predvidenem vodovodu se postavita dva nadzemna hidranta.
Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu.
Obstoječi vodovod NO25, ki je v privatnem lastništvu in poteka po območju urejanja, se prestavi v komunalni koridor, ki je načrtovan ob robu vozišča ceste.
Pri prečkanju cest in poteku po prometnih utrjenih manipulativnih površinah se vodovodne cevi dodatno zaščitijo.
12. člen
Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju se izvede ločeni kanalizacijski sistem.
Fekalne vode se z obravnavanega območja odvajajo preko predvidene fekalne kanalizacije v obstoječo kanalizacijo, ki poteka južno od obravnavanega območja.
Končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, zadrževalnikov in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v meteorno kanalizacijo.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Obstoječa stanovanjska hiša, ki je zunaj območja lokacijskega načrta, na delu zemljišča parc. št. *68/1 k.o. Mozirje se lahko priključi na načrtovano kanalizacijsko omrežje. V primeru, da ni možen gravitacijski priključek je investitor stanovanjskega objekta dolžan zgraditi črpališče.
13. člen
Električno omrežje:
Energija za napajanje objektov v območju lokacijskega načrta je na razpolago na NN zbiralkah v TP Banka.
Od obstoječe transformatorske postaje Banka, ki stoji na delu zemljišča parc. št. 347/7 k.o. Mozirje, se izvede primarni podzemni vod do prosto stoječe razdelilne omarice.
Sekundarni vodi se izvedejo od razdelilne omarice do priključno merilnih omaric (PMO), lociranih na stalno dostopnem mestu na fasadah načrtovanih objektov.
Primarni nizkonapetostni podzemni vod so tipa PP00/A 4x150+2,5 mm2, sekundarni PP00/A 4x35+2,5 mm2.
Pri poteku kabla pod asfaltiranimi voznimi površinami je potrebno kable položiti v kabelski kanalizaciji iz obbetonirane alkaten cevi Φ 110 mm.
Pri križanju z drugimi komunalnimi vodi se elektro kabel dodatno zaščiti.
Izvede se osvetlitev območja s svetilkami na drogovih.
Lokacija dvodružinskega stanovanjskega objekta na severozahodni strani prostorske ureditve posega v obstoječo traso zračnega NN električnega omrežja, zato je predvidena rekonstrukcija omrežja po pogojih upravljavca.
14. člen
Telefonsko omrežje:
Na območju lokacijskega načrta se izvede tk omrežje s priključkom na obstoječe telefonsko omrežje v obstoječem tk jašku, ki je lociran ob regionalni cesti na oddaljenosti ca. 135 m od območja urejanja. Od primarne trase tk omrežja do posameznih objektov, oziroma tipskih telefonskih omaric so predvideni sekundarni kabli. Tipske telefonske omarice se vgradijo v fasadah objektov.
15. člen
CTV omrežje:
Na območju lokacijskega načrta se izvede kabelski razdelilni sistem v podzemni izvedbi.
Izvede se nova trasa CTV omrežja, skupno s tk omrežjem, ki bo potekala ob regionalni cesti, od koder se bosta izvedla dva odcepa za območje urejanja.
Od primarne trase CTV omrežja do posameznih objektov, oziroma tipskih CTV omaric so predvideni sekundarni kabli. Tipske CTV omarice se vgradijo v fasadah objektov.
16. člen
Ogrevanje objektov:
Ogrevanje objekta bo iz lastne kotlovnice na tekoče gorivo oziroma drugih alternativnih in ekološko sprejemljivih virov energije (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin …). Rezervoarji so lahko v objektu ali vkopani v zemljo.
V primeru že izgrajenega toplovodnega omrežja pred ostalo gospodarsko javno infrastrukturo se vsi objekti priključijo nanj.
17. člen
Odpadki:
Na območju urejanja se za komunalne odpadke namestijo zabojniki za komunalne odpadke. Komunalne odpadke je treba odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Mozirje.
Za potrebe zbiranja ločenih frakcij je ob javnem parkirišču predviden prostor za ekološki otok.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
V. OSTALI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
18. člen
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Območje lokacijskega načrta spada po Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) v III. stopnjo varstva pred hrupom, tj. območje, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60dBA, za noč 50dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 69dBA in za noč 59dBA.
S predvidenim posegom, menimo, da ne bodo presežne maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
19. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne sme presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
20. člen
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja lokacijskega načrta mora biti urejeno s pogoji določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema,
– ob uporabi kurilnega olja za ogrevanje prostorov mora biti zunanja cisterna za hrambo dvoplaščna, opremljena z vsemi potrebnimi kontrolnimi napravami ali enoplaščna, vgrajena v poseben prostor v objektu, ki mora biti izdelan kot lovilna posoda.
Končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v načrtovano meteorno kanalizacijo.
21. člen
Varstvo kulturne dediščine:
V skladu s plansko dokumentacijo se območje lokacijskega načrta nahaja v OKV -območju kompleksnega varstva v neposredni bližini naselbinskega spomenika trškega jedra Mozirje (naselbinski kulturni spomenik –EŠD#4452).
Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju objektov (višinski in tlorisni gabarit, strehe, kritina, fasada), so v celoti upoštevane kulturnovarstvene smernice ZVKD Celje.
22. člen
Urejanje voda:
V neposredni bližini obravnavanega območja ureditve je vodotok Trnava. Območje lokacijskega načrta » Krahelnovo « po smernicah MOP- Arso,Urad za upravljanje z vodami, sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja Savinje delno posega na poplavno območje potoka Trnava. Zaradi tega je bila izdelana hidrološka in hidravlična analiza območja, ki jo je izdelal MATIJA BOGDAN MARINČEK s.p., pod št. 05/05, junij 2005-08-10, iz katere je razvidno območje poplavnosti, na podlagi izračuna maksimalnih gladin Trnave stoletne verjetne povratne dobe. Predvidena prostorska ureditev v celoti upošteva zaključke hidrološke in hidravlične analize.
Območje lokacijskega načrta »Krahelnovo« je od zemljišča vodotoka oddaljeno v najbližji točki 14 m.
Načrtovani posegi bodo od roba poplavnega območja oddaljeni 5 m.
Kote načrtovanih objektov so definirane nad koto stoletnih vod.
23. člen
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin se izvede zadrževalnik padavinskih vod, ter izvedba manipulativnih površin iz tlaka (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
Realizacija stanovanjskih objektov ne predstavlja neposredne nevarnosti za vodotok in večjih vplivov ni pričakovati, saj bodo komunalne odpadne vode odvajane v javni kanalizacijski sistem, morebitne tehnološke odpadne vode iz območja morajo dosegati ustrezno kakovost, onesnažene padavinske vode z zunanjih utrjenih površin pa bodo odvajane oziroma ponikane preko oljnih lovilcev.
24. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi – zid brez odprtin, v primeru eventualnih odprtin mora le-te biti izdelane iz ognjeodpornega materiala.
Dostop gasilskim vozilom v primeru eventualnega požara je omogočen neposredno do objektov.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VIII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan – Seiberg.
Vsi posegi v območju lokacijskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološko- geomehanskim poročilom o sestavi in nosilnosti tal ter pogojih temeljenja, katere je izdelal GEOSVET, Samo Marinc s.p.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu, da se ne zmanjša stabilnost tal.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
25. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
26. člen
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Ur. l. RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop in funkcionalno oviranje ljudi naklona 1:16.
– Potrebno je izvesti vhode na peš pločnike z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.
VI. ETAPE IZVAJANJA
27. člen
I. etapa
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture zunaj območja lokacijskega načrta za potrebe načrtovanih objektov;
II. etapa
– infrastrukturno opremiti parcelo;
III. etapa
– zgraditi objekte,
– hortikulturno urediti gradbeno parcelo.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
28. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
VIII. TOLERANCE
29. člen
Na območju lokacijskega načrta so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni in vertikalni gabarit so tolerance ±10%;
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 30 cm, vendar kota terena ne sme biti pod absolutno koto 343.00;
– dovoljene so tudi tolerance pri komunalnem, energetskem in prometnem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta LN.
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k lokacijskemu načrtu. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.
IX. KONČNE DOLOČBE
30. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Mozirje.
31. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzornik v občini.
32. člen
Za vse posege v prostor se mora pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti lokacijsko informacijo pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Mozirje. Po pogojih iz lokacijske informacije se predvideni objekti v projektni dokumentaciji urbanistično obdelajo skladno s tem odlokom in veljavno zakonodajo.
33. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 062-02/5-10
Mozirje, dne 21. decembra 2005
Župan
Občine Mozirje
Ivan Suhoveršnik l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.