Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor v soglasju z ministrom za promet

Priprava državnega lokacijskega načrta je potrebna zaradi reševanja problematike vzdrževanja in ohranjanja obstoječega državnega cestnega omrežja ter odprave ozkega grla in rekonstrukcije odseka s ciljem povečanja propustnosti, varnosti prometa in voznih lastnosti.
Osnovni cilj načrtovane novogradnje regionalne ceste R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog je ureditev neugodnega odseka ceste na območju nivojskega prečkanja železniške proge Sevnica–Trebnje in dela neurejenega odseka ceste med obojestranskima, že urejenima odsekoma ceste.
Odsek ceste (imenovan tudi “izvennivojsko križanje Zijavnica”), ki je predmet rekonstrukcije, predstavlja še preostali nerekonstruirani del ceste dolžine približno 800 m. Regionalna cesta se od Trebnjega dviguje preko sedla med dolinama Temenice in Mirne. V km 1,370 cesta nivojsko prečka železniško progo Sevnica–Trebnje, kjer je postavljena signalizacija z Andrejevim križem in rdečimi utripalkami brez fizične zapore. Odsek ceste ima od prečkanja železniške proge v smeri Mokronoga izredno neugodne horizontalne elemente, neustrezna pa je tudi širina vozišča, oziroma bankine v ukopu sploh ni.
Minister za promet je z dopisom št. 2645-5/2001/18-0031072 z dne 18. januarja 2005 podal pobudo za pričetek postopka priprave državnega lokacijskega načrta za gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, z železniško progo Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Pobuda je dokumentirana z gradivom “Idejni projekt ceste R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, km 1,202 – km 1,975” ki ga je oktobra 2004 izdelal GIRI, d.o.o.. Pobuda je utemeljena v:
– Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na gradnjo izvenivojskega križanja Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog, z železniško progo Sevnica–Trebnje od km 1,202 – km 1,975.
Rekonstrukcija ceste se prične pred desnim odcepom lokalne ceste za Primštal, kjer se nova trasa v blagi levi krivini oddalji od obstoječe in se skozi gozdnato območje nadaljuje zahodno od trase železniške proge Sevnica–Trebnje, ki na obravnavanem odseku poteka v globokem useku, ki se prične pri obstoječem nivojskem prehodu. Deviacija regionalne ceste se nekako v sredini odseka, kjer poteka v smeri severa, približa osi železniške proge na minimalen odmik, v nadaljevanju pa se usmeri proti severovzhodu in z nadvozom prečka železniško progo Sevnica–Trebnje. V nadaljevanju se trasa priključi na obstoječi že rekonstruirani del ceste. Obstoječi del trase do nivojskega železniškega prehoda se ukine, del od nivojskega prehoda v smeri Mokronoga pa se ohrani kot lokalna dovozna cesta.
Načrtovana ureditev poteka po območju Občine Trebnje.
Dne 5. septembra 2005 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora); sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči izboljšanje varnosti prometne povezave za Primštal.
Strokovne podlage iz VI.1 točke tega programa priprave ter državni lokacijski načrt se v vseh fazah izdelajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora, Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04).
V skladu z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje z odločbo št. 354-09-262/2005, z dne 21. 7. 2005 ugotovilo, da območje posega leži izven posebnega varstvenega območja (območja Natura 2000) (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000), Uradni list RS, št. 49/04 in 110/04), izven daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in ne leži na zavarovanem območju.
Zato pred sprejemom državnega lokacijskega načrta ni treba izvesti celovite presoje vplivov njegove izvedbe na okolje v skladu z določbami zakona, ki ureja področje varstva okolja, oziroma presoje sprejemljivosti njenih vplivov na varovana območja v skladu z določbami zakona, ki ureja področje ohranjanja narave.
Predvidena prostorska ureditev ne obsega posegov, za katere je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje.

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP UPR), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije študije variant, revizije okoljskega poročila in recenzije državnega lokacijskega načrta ter recenzije drugih morebiti potrebnih dokumentov.
Naročnik strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Tržaška 19, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: DRSC), ki zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave ter sredstva za izdelavo državnega lokacijskega načrta.
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo kot izvajalec naročila za opravljanje nalog v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem glavnih in regionalnih cest zastopa DRSC.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ga DRSC izbere po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora. DRSC v komisijo za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta imenuje tudi člana, ki ga določi MOP UPR. MOP UPR pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro načrtovalca državnega lokacijskega načrta potrdi projektno nalogo.

Državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, ki v skladu z Zakonom o urejanju prostora predstavljajo nosilce urejanja prostora, in ki v konkretnem postopku priprave državnega lokacijskega načrta odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
2. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve,
3. Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje,
4. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
5. Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino,
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za varstvo okolja,
7. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za upravljanje z vodami,
8. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje – Sektor za ohranjanje narave,
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,
10. Javna agencija za železniški promet,
11. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Ljubljana,
12. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana,
13. Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana,
14. ELES d.o.o., Ljubljana,
15. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana,
16. Elektro Ljubljana d.d.,
17. Občina Trebnje in njene javne gospodarske službe v delih, kjer so upravljavci komunalne in druge infrastrukture,
18. drugi organi in organizacije, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

Ker se z državnim lokacijskim načrtom načrtuje cestni potek nove cestne trase v smislu naravnega nadaljevanja oziroma spojitve obojestransko že izvedenih rekonstrukcij ceste R1-215, se variantne rešitve ne izdelajo. Ob upoštevanju smernic nosilcev urejanja prostora ter izdelanih strokovnih podlag se predlagana načrtovana ureditev optimizira.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
 
VI.1 V postopku izdelave predloga državnega lokacijskega načrta se izdelajo naslednje strokovne podlage:
– analiza fizičnih lastnosti in pravnega stanja prostora, problemov, ki izhajajo iz dosedanjega prostorskega razvoja (analiza stanja in teženj v prostoru), ugotovitev novih razvojnih potreb, teženj in različnih pobud na obravnavanem območju, analiza možnosti glede načrtovanja prostorske ureditve (analiza razvojnih možnosti v prostoru), analiza pričakovanih vplivov prostorske ureditve na posamezne sestavine prostora, vrednotenje ter priprava predlogov strokovnih rešitev (študija ranljivosti prostora);
– idejna zasnova načrtovane prostorske ureditve, izdelana na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
– idejna zasnova posameznih elementov prostorske ureditve, izdelana kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami;
– idejna zasnova nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, železniške proge, poti ipd.);
– idejna zasnova novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov;
– idejna zasnova rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– prikaz vplivnega območja pričakovanih posameznih vrst vplivov načrtovanih objektov na okolico;
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
Podlaga za izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta je geodetski načrt, izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04). Predlog državnega lokacijskega načrta mora vsebovati tudi podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na nepremičninah.
 
VI.2 V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo kulturne dediščine, zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in jih posreduje MOP UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta zavod, pristojen za varstvo narave, izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, in jih posreduje MOP UPR.
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in vsa druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.

VII.1 Pridobitev smernic za načrtovanje
– Naročnik zagotovi gradivo za pridobitev smernic (situativni prikaz prostorske ureditve s tehničnim poročilom).
– MOP UPR pridobi smernice za načrtovanje in strokovne podlage urejanja prostora s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice v 30 dneh po prejemu vloge. Nosilci urejanja prostora v tem roku posredujejo tudi strokovne podlage urejanja prostora, s katerimi razpolagajo in se nanašajo na območje oziroma so predmet načrtovanja. V skladu z zakonom, ki ureja področje ohranjanja narave, se v primeru, da strokovna priprava naravovarstvenih smernic v roku 30 dni ni možna, rok lahko podaljša, vendar na največ 60 dni, o čemer pristojni zavod obvesti pripravljavca.
– Načrtovalec pregleda smernice in jih analizira. Ob upoštevanju te analize, analize stanja in teženj v prostoru, analize razvojnih možnosti v prostoru ter študije ranljivosti prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOP UPR, ministrstvo, pristojno za promet, in DRSC potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
 
VII.2 Izdelava predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC na podlagi usmeritev zagotovi izdelavo strokovnih podlag iz VI.1 točke tega programa priprave.
– Načrtovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag ter v skladu z usmeritvami za načrtovanje prostorske ureditve izdela predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR organizira drugo prostorsko konferenco z namenom, da se na predlagano načrtovano ureditev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– Načrtovalec v skladu s priporočili druge prostorske konference zaključi predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR zagotovi recenzijo predloga državnega lokacijskega načrta.
– Načrtovalec po posredovanju pripomb s strani MOP UPR dopolni predlog državnega lokacijskega načrta.
– MOP UPR seznani Občino Trebnje z javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta.
 
VII.3 Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister, pristojen za prostor, s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na MOP UPR ter v Občini Trebnje.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOP UPR obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.
– MOP UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna razgrnitev in javna obravnava mora potekati v občini, na katero se nanaša načrtovana prostorska ureditev.
– MOP UPR v sodelovanju z Občino Trebnje v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOP UPR v sodelovanju z DRSC, ministrstvom, pristojnim za promet, in načrtovalcem prouči pripombe in predloge.
– Načrtovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOP UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister, pristojen za prostor, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za promet, odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani Občino Trebnje.
 
VII.4 Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– DRSC zagotovi izdelavo potrebnih dopolnitev strokovnih podlag v skladu s sprejeto odločitvijo o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Načrtovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Načrtovalec po potrebi dopolni in zaključi analizo smernic ter jo priloži k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta in h gradivu za pridobitev mnenj.
– DRSC zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
– MOP UPR pridobi mnenja k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta s strani nosilcev urejanja prostora iz IV. točke tega programa priprave, ki dajejo smernice in mnenja.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOP UPR v času pridobivanja mnenj zagotovi recenzijo dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in pridobi stališče ministrstva, pristojnega za promet.
– MOP UPR posreduje DRSC mnenja nosilcev urejanja prostora in recenzijo z namenom, da načrtovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
 
VII.5 Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister, pristojen za prostor, v soglasju z ministrom, pristojnim za promet, posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila obeh prostorskih konferenc ter stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.