Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 7. člena Statuta Občine Žiri (UVG 18/99) in na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana, je Občinski svet Občine Žiri na 4. izredni seji dne 9. 1. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi naslednja enota dediščine z lastnostmi arhitekturnega spomenika: Dobračeva – Cerkev sv. Lenarta, EŠD 2744.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Enoladijska cerkev s triosminskim prezbiterijem je v osnovi poznogotska (zazidana gotska okna prezbiterija), v baroku sta bila pravokotna ladja in prezbiterij nadzidana in baročno preobokana. Ladjo so v 19. stoletju na zahodni strani podaljšali še za eno tretjino. Glavni in stranska oltarja so delo Fecijeve delavnice iz Polhovega Gradca, izjemo kvalitetno delo iz leta 1740. Glavni oltar je posvečen sv. Lenartu, svedrasti strebni obdajajo osrednjo nišo s svetnikom, obdajajo ga oblaki in putti; stranska oltarja sv. Antona Padovanskega in sv. Lovrenca sta izdelana v enakem slogu.

Cerkev stoji na pokopališču na severnem robu naselja na parceli 1/1, k.o. Dobračeva.
Meje varovanega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:2880 in preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita:
Ministrstvo za kulturo;
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, umetnostnih in arhitekturnih, zgodovinskih ter krajinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin stavbe, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in bližnji odprti prostor ohranjanju in vzdrževanju spomeniških lastnosti;
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture sakralnega objekta in njegove nepremične in premične notranje opreme po načelu ohranjanja njihove izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe;
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične zunanje podobe spomenika;
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove obstoječe opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo in dodajanjem posameznih prvin;
– prepoved spreminjanja višinskih gabaritov objektov v neposredni bližini spomenika zaradi ohranjanja funkcije prostora, njegovega zgodovinskega pomena in vedutnih pogledov na spomenik.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, umetnostne, zgodovinske in krajinske vrednote spomenika;
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika;
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih;
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije ali dela spomenika in vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.