Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/03, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 119/03) je Občinski svet Občine Bled v nadaljevanju 24. redne seje dne 8. 12. 2005 sprejel

Sprejme se Odlok o lokacijskem načrtu za območje urejanja BL M4 Spodnje Seliše (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je izdelalo projektivno podjetje Kontura d.o.o. Bled pod št. projekta 2502.

Občinski lokacijski načrt vsebuje:
– BESEDILO LOKACIJSKEGA NAČRTA
   – veljavna zakonodaja in predpisi
   – uvodni del
   – ureditveno območje lokacijskega načrta
   – umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
   – zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo
   – rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
   – rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
   – načrt parcelacije
   – etapnost izvedbe prostorske ureditve
   – pogoji za izvajanje lokacijskega načrta
– SMERNICE ZA NAČRTOVANJE PRISTOJNIH NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
– MNENJA PRISTOJNIH NOSILCEV UREJANJA PROSTORA
– DRUGE PRILOGE
   – povzetek za javnost
   – izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev
   – obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
   – strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki (Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02) Urejanje vzhodnega vstopa na Bled (Urbi,d.o.o., Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, oktober 2000), Socialno-demografska gibanja v občini Bled v obdobju od leta 1961–2002 (Geografski inštitut Slovenije, LJ 2004), Idejna zasnova prometne ureditve na Bledu, (PNZ, d.o.o. in Urbi d.o.o., Lj, november 2001), Idejna zasnova krožišč SRC (PNZ, d.o.o. LJ, september 2005), Hidrogeološko poročilo Geotec LJ, november 2005, Izhodišča za določitev oblikovanja objektov v območju OLN – priporočila skupine za spremljanje poteka postopka sprejemanja prostorsko izvedbenega akta na področju BL-M4, Spodnje Seliše – primeri iz prakse)
   – spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta
   – program opremljanja zemljišča za gradnjo
– ODLOK
– KARTOGRAFSKI DEL Z GRAFIČNIMI NAČRTI
   – načrt namenske rabe prostora: izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Bled m 1: 5000
   – katastrski načrt m 1: 2880
   – geodetski načrt m 1: 500
   – načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije m 1: 500
      – PRIKAZ OMEJITEV V PROSTORU PRIKAZ OBJEKTOV, PREDVIDENIH ZA ODSTRANITEV
      – PRIKAZ NOTRANJE RAZDELITVE UREDITVENEGA OBMOČJA NA KAREJE
      – ZAZIDALNA SITUACIJA/ PODATKI O OBJEKTIH, PODATKI ZA ZAKOLIČBO/
   – načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor m 1: 500
      – FUNKCIONALNA, TEHNIČNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA OBJEKTOV
      – PRIKAZ LEGE OBJEKTOV IN ZUNANJA UREDITEV /ZELENICE, PARKOVNE UREDITVE, PROMETNE POVRŠINE/
   – prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
   – idejne zasnove infrastrukturne opreme območja.

Ureditveno območje lokacijskega območja predstavlja področje, ki se nahaja med Kajuhovo cesto, Črtomirovo cesto in Seliško cesto na južni in zahodni strani, ter kmetijskimi zemljišči na severu oziroma potokom Ledina na vzhodni strani.
Znotraj ureditvenega območja so zemljišča s sledečimi parcelnimi številkami v k.o. Želeče: 111/1, 111/2, 111/6, 111/7, 111/8, 112/1, 112/2, 112/4, 112/6, 112/7, 113/1, 115/1, 115/5, 115/6, 115/7, 116/2, 116/5, 116/6, 117, 118/1, 118/3, 118/5, 118/6.
Meja poteka po zunanjem obodu navedenih zemljišč in je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta. V okviru drugih prilog lokacijskega načrta so navedeni tudi lastniki zemljišč po stanju v času sprejema programa priprave OLN.
Velikost ureditvenega območja LN je 45.498 m2.

Prostorska ureditev območja urejanja BL M4 Spodnje Seliše se nahaja na t. i. vzhodnem vstopu na Bled in predstavlja območje, ki vključuje pretežno površine nekdanje tovarne Vezenine, površine v območju Kovinske delavnice Bled in površine trgovskega podjetja Mercator. Severovzhodno od ureditvenega območje je stanovanjski predel Dobe, severozahodno so kmetijska zemljišča, na zahodni strani je Seliška cesta oziroma koridor predvidene severne razbremenilne ceste. Na jugozahodni in jugovzhodni strani območja pa je obstoječa pozidava s poslovnimi objekti in stanovanjskimi stavbami med Ljubljansko in Črtomirovo oziroma Kajuhovo cesto. Proti vzhodu je prostor ureditvenega območja od stanovanjskega predela Dobe ločen s potokom Rečica (Ledina).

Ureditveno območje BL M4 je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled opredeljeno kot območje mešane rabe, kamor spadajo oskrbne in storitvene dejavnosti, turizem in gostinstvo, poslovni prostori drugih dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti in stanovanja. Obstoječa proizvodna dejavnost Kovinske Bled se zato ohranja le v obstoječem obsegu.
Ureditveno območje OLN je razdeljeno na tri dele glede na pretežno dejavnost:
– kare M: MERCATOR (trgovina in storitve): predstavlja površine na južnem in JZ delu ureditvenega območja, katerega vzhodni del se glede na sedanjo situacijo bistveno ne spreminja, na zahodnem delu pa se odstranijo obstoječi objekti in zgradi trgovsko poslovni center s podzemno garažo. Dostop je tako s Kajuhove ceste kot tudi preko načrtovanega krožišča s Seliške ceste. Do izgradnje krožišča, ki je vezano na izgradnjo SRC, se področje napaja s Seliške ceste preko T križišča.
– kare K: KOVINSKA (proizvodna dejavnost v obstoječem obsegu, nove dejavnosti: trgovina, storitve in izobraževanje, turizem in gostinstvo ipd.): se nahaja na obstoječi lokaciji na SZ delu kompleksa ureditvenega območja. Novogradnje imajo podzemne garaže. Dostop v območje je s krožišča na Seliški cesti. Do izgradnje krožišča, ki je vezano na izgradnjo SRC, se področje napaja s Seliške ceste preko T križišča.
– kare S: STANOVANJA (poslovni objekt, stanovanja in turistični apartmaji, dom starostnikov in stavbi z oskrbovanimi stanovanji, spremljajoče dejavnosti v stanovanjsko poslovnem objektu in trgovsko poslovni objekt z rekreacijskimi prostori. Večina parkirišč za potrebe tega kareja je zagotovljena v podzemni garaži.
Pri projektiranju delov objektov, ki so namenjeni bivanju, je potrebno upoštevati poleg ostalih veljavnih predpisov še:
– za stanovanja: Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj
– za apartmaje: Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
– za oskrbovana stanovanja: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje.

V javne površine ureditvenega območja spadajo poleg notranje ceste, ki predstavlja povezavo med Kajuhovo cesto na južnem delu ureditvenega območja s cesto na Dobe na severnem delu in ustvarja krožno prometno povezavo, ki zagotavlja tako ustrezno dostopnost vseh delov ureditvenega območja, kot tudi prometno varnost ter možnost intervencije ali evakuacije v primeru naravnih in drugih nesreč, tudi ostale prometnice tega območja. Obstoječa prometnica, ki je opredeljena kot Črtomirova cesta, se ohranja kot javna površina, s katere so dostopni tudi obstoječi objekti na JZ strani ceste. Javne površine so tudi parkirišča ob javnih prometnicah.
Ostale površine ob objektih so površine, ki pripadajo posameznemu objektu oziroma dejavnosti in predstavljajo dovoze k objektom s pripadajočimi površinami za pešce in kolesarje, površine mirujočega prometa, deloma površine nad podzemno garažo, površine parkov in druge zelene površine.
Javne, skupne in druge površine:
Prometnice:
Notranja povezovalna cesta in cesta na Dobe: ca. 4751 m2
Interventne ceste in ceste za dostavna vozila, javne pešpoti ter dovoz do parkirišč: ca. 2666 m2.
Zelene površine, parkovna ureditev:
kare K: ca. 1095 m2
kare S: ca. 1397 m2
kare M: ca. 834 m2
TP: ca. 71 m2
Ostale površine: ca. 269 m2
Površine lahko odstopajo glede na tolerance izmere geodetskega posnetka.
Pozidanost območja OLN po izvedbi vseh objektov v primeru maksimalnih gabaritov bo 31%.

   Velikosti površin po karejih:
 
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Kare M – Novi del – zahod            |   Površina ca. m2|       %|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Gradbena parcela                     |              8294|     100|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Stavbišče                            |              3860|    46.5|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Mirujoči promet, pešci, dvorišče     |              3040|    36.5|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Zelenice in parkovna ureditev        |              1394|      17|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Kare M – Obstoječi del – vzhod       |                  |        |
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Gradbene parcele                     |              4606|     100|
|Stavbišče                            |              1437|      31|
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Mirujoči promet, pešci, dvorišče     |              3169|      69|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Zelenice in parkovna ureditev        |                 -|        |
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Kare K                               |                  |        |
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Gradbene parcele                     |              6578|     100|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Stavbišče                            |              3112|      47|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Mirujoči promet, pešci, dvorišče     |              1820|      28|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Zelenice in parkovna ureditev        |              1646|      25|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Kare S                               |                  |        |
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Gradbene parcele                     |             14937|     100|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Stavbišče                            |              6190|    41.4|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Mirujoči promet, pešci, dvorišča     |              5147|    34.6|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+
|Zelenice in parkovna ureditev        |              3600|      24|
|                                     |                  |        |
+-------------------------------------+------------------+--------+

Površine lahko odstopajo tudi glede na tolerance geodetskega posnetka.

a) OBSTOJEČI OBJEKTI
Na ureditvenem območju lokacijskega načrta se nahajajo obstoječi objekti, v katerih se vrši oziroma se je vršila proizvodna dejavnost (kovinska dejavnost, tekstilna dejavnost), nadalje dejavnost trgovine, gostinstva in poslovnih storitev. Nekateri objekti so zaradi opustitve dejavnosti že dalj časa prazni.
Na objektih, ki so v lokacijskem načrtu predvideni za odstranitev, se dopuščajo le nujna vzdrževalna dela.
Za vse ostale obstoječe objekte se dopuščajo:
– vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije
– sprememba rabe in sprememba namembnosti v skladu s pretežno dejavnostjo dela območja (kareja)
– odstranitve
– nadomestne gradnje in dozidave, če to dopušča velikost gradbene parcele in ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni odmiki od mej in sosednjih objektov ter zadostno število parkirnih mest in če je dejavnost skladna z dejavnostjo območja.
b) NOVE STAVBE
Teren ureditvenega območja LN je raven.
Nove stavbe so locirane deloma na zemljiščih, ki se sprostijo z odstranitvijo objektov, novogradnje so predvidene tudi na zemljiščih, ki zdaj niso pozidana. Stavbe so postavljene na določene gradbene meje in so podkletene z namenom pridobitve izven nivojskih parkirišč za potrebe dejavnosti in stanovanj, lahko tudi v povezavi s podzemno garažo, ki v konicah zagotavlja tudi parkiranje za potrebe Bleda.
c) ENOSTAVNI OBJEKTI
Na celotnem območju se dopušča gradnja začasnih objektov namenjenih prireditvam in urbana oprema, ki naj bo na celotnem območju čimbolj poenotena. Znotraj kareja M se dopušča za urbano opremo lastna celostna podoba, za ostale kareje se celostna podoba poeenoti. Javna razsvetljava mora biti enotno oblikovana za celotno območje.
V varovalnem pasu prometnic razen prometne signalizacije ni dovoljeno postavljati drugih tabel ali reklamnih panojev oziroma objektov za oglaševanje. Smerokazi in prometni znaki ne smejo ovirati preglednosti na prometnicah ali oteževati dostopov za interventna vozila, vozila vzdrževalcev komunalne infrastrukture ali gibanje funkcionalno oviranih oseb. Svetlobni napisi in oznake na stavbah ter na samostojnih panojih, stolpih ipd. ne smejo biti utripajoči.
Znotraj gradbenih parcel se pri trgovskih objektih dopušča postavitev nadstrešnic za nakupovalne vozičke in kolesa, na celotnem območju pa tudi pokritih in od strani ograjenih lokalnih eko-otokov z namenom ureditve, ki je tudi vizualno sprejemljivejša kot odprti tovrstni prostori.

OBSTOJEČI OBJEKTI
Območje ureditvenega načrta razpolaga z energetsko oskrbo, oskrbo z vodo in omrežjem zvez le za obstoječe potrebe. Infrastrukturni objekti in naprave so dotrajane in potrebne obnove ali nadomestitve z novimi, saj za nove dejavnosti in predvideno pozidavo obstoječe kapacitete večinoma ne zadostujejo.
Po SZ, Z in SV robu ureditvenega območja poteka VS kolektor javne kanalizacije, na katerega se priključijo vsi obstoječi in novi objekti preko novo predvidenega kanalizacijskega omrežja. Obstoječe prometnice so neustrezne in se neustrezno priključujejo na javne ceste.
NOVI INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE
Kompleks ureditvenega območja je zaradi opustitve tekstilne dejavnosti in precejšne nepozidanosti zemljišč v pogledu komunalne opremljenosti nezadostno opremljen. Območje bo zaradi dopolnitve obstoječih dejavnosti in vključitve novih potrebno komunalno ustrezno opremiti. Predvidena je obnova obstoječe infrastrukture oziroma izvedba novih infrastrukturnih objektov in naprav. Upoštevane so smernice za načrtovanje, ki so jih za svoja področja posredovali nosilci urejanja prostora:
– vzpostavitev ustrezne oskrbe z električno energijo (tudi prestavitev in posodobitev transformatorske postaje)
– izvedba vodovodnega omrežja s priključkom na javni vodovod, s katerim bo zagotovljena oskrba s pitno vodo in vodo za gašenje
– izvedba ločenega sistema odvajanja odpadnih voda, preko katerega se bodo fekalne odplake odvajale v VS kanal javne kanalizacije, meteorne vode z javnih površin pa v naravni odvodnik
– izvedba plinovoda s priključkom na sekundarno omrežje plinovoda zemeljskega plina
– izvedba priključitve območja na obstoječe TK omrežje in omrežje KKS
– izvedba celostne prometne ureditve z navezavo na obstoječe prometnice.
Gradnja novih infrastrukturnih objektov in naprav objektov je predvidena na zemljiščih, po trasah, ki zagotavljajo ustrezne odmike med posameznimi vodi in ki omogočajo enostavno vzdrževanje in pristop v primeru, ko je ta potreben. Vsi vodi morajo biti v zemeljski izvedbi. Pri izvedbi infrastrukturnih vodov in naprav je potrebno upoštevati tehnične predpise in standarde.
Objekti morajo biti od infrastrukturnih objektov in naprav odmaknjeni toliko, da so možna vzdrževalna dela in rekonstrukcije.
Za poteke komunalnih naprav po zemljiščih, ki niso v lasti investitorja ali po zemljiščih, ki se nahajajo izven območja OLN, je potrebno pridobiti ustrezno služnost. Služnost je potrebno pridobiti tudi na zemljišču vodotoka, če bodo meteorne vode speljane v naravni odvodnik.

Pri izdelavi projektne dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo objektov je potrebno upoštevati gabaritne zasnove objektov in vsa določila tega lokacijskega načrta. Za vsak kare je potrebno izdelati načrt zunanje ureditve in vključiti tudi elemente krajinske arhitekture z rešitvami za oblikovanje zasaditev in oblikovanja talnih ureditev. Projektna dokumentacija komunalne opreme zemljišč mora biti izdelana za celotno območje, lahko je načrtovana za fazno gradnjo oziroma za posamezen kare. To velja za vse infrastrukturne vode razen za prometno ureditev z notranjo povezovalno cesto, cesto na Dobe do načrtovanega mosta preko Ledine in priključke na javne ceste, ki mora biti projektirana in izvedena v celoti v eni fazi.

Prvi del kareja M predstavljajo zemljišča v lasti družbe Mercator, tj. kompleks obstoječih objektov na jugovzhodni strani notranje povezovalne ceste – trgovski objekt C&C in poslovna stavba Kajuhova c. 3 – parc. št. 116/2, k.o. Želeče.
Drugi del kareja je na jugozahodni strani notranje povezovalne ceste: zemljišča parc. št. 111/2, 111/8, 115/5, 118/5-delno, 112/4-delno, 111/1-delno, 112/7, 112/2 in 112/6, vse k.o. Želeče v trikotniku med Črtomirovo in Kajuhovo cesto in novo povezovalno cesto ter karejem K na SZ strani. Na delu teh zemljišč je predvidena gradnja stavbe trgovsko poslovnega centra.

Gradnje in drugi posegi na zemljiščih vzhodnega dela kareja M se dopuščajo pod pogoji za obstoječe objekte v 7. členu odloka.
Pred začetkom gradnje stavbe trgovsko poslovnega centra je potrebno odstraniti obstoječe, deloma opuščene proizvodno-poslovne in infrastrukturne objekte na zemljiščih parc. št. 111/2, 112/7, 112/2, 112/6 in 112/8, vse k.o. Želeče.

Lega in namembnost: stavba zavzema večino razpoložljivega prostora tega dela kareja M, saj gre za zasnovo objekta z notranjo ulico, ob kateri se nizajo trgovski, gostinski in poslovno-storitveni lokali – ca. 3000 m2 bruto površin.
Izvedba, konstrukcija: masivna, možno tudi garažna klet masivne konstrukcije, pritličje in medetaža jeklene konstrukcije
Tlorisne dimenzije: členjene večkotne oblike, znotraj maksimalnih dimenzij 112 m x 49,15 m, pokrit prostor za embalažo je izven teh dimenzij.
Etažnost: klet (kesonska podzemna garaža za potrebe dejavnosti) + pritličje + medetaža (delno)
Višina objekta: pretežna višina objekta je 6,90 m oziroma 7,50 m nad koto pritličja, kota medetaže – najvišjega dela objekta na SZ delu pa je max 10,50 m nad koto pritličja, kota najvišje točke atrija pa je 13,00 m.
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,30 m nm.v.
Kota kleti: KK = – 3,30 m pod koto pritličja
Streha: ravna, nepohodna, s svetlobniki v območju prostorov marketa in notranje ulice, centralni atrij ima dvignjeno streho, v naklonu 12 stopinj.
Oblikovanje, fasada: Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti.
Fasada je v osnovi kombinacija opečne prezračevane fasade in fasade z leseno (npr. macesnovo) oblogo, členjena z nerefleksnimi zasteklitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu. Fasada skladiščnega dela je nerefleksna pločevinasta obloga. V območju vertikalne zasteklitve, ki zaključuje centralni atrij, je možna umestitev fotovoltaičnih površin.

V območje trgovsko poslovnega centra Mercator je potrebno vključiti čim več zelenih površin. Nove zasaditve ne smejo segati v območje obstoječih ali načrtovanih podzemnih infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko poškodovale drevesne korenine. Drevesne krošnje in grmovnice ne smejo segati v profil ulice oziroma ceste ali drugače ovirati prometa, zato je potrebno redno vzdrževanje rastlin. Zasaditve drevja se obvezno predvidijo v območju površin za parkiranje, vse talne površine, ki niso povozne ali pohodne, se zatravijo.
Na južnem delu kareja M se predvidi parkovna ureditev prostora – trga pred vhodom v objekt, na katerem je tudi manjše otroško igrišče. Del zazelenitve trga so obvezno visokodebelna listnata drevesa, ki ne smejo slabšati preglednosti na cesti.

Kare K – KOVINSKA predstavlja zemljišča v lasti družbe Kovinska Bled t.j. zemljišče parc. št. 115/6 in 115/7, obe k.o. Želeče in ostala zemljišča med objektom Kovinske, karejem M, Seliško cesto in predvideno cesto na Dobe tj. parc. št. 111/1-del, 111/7, 112/1, 112/4-del, vse k.o. Želeče.
Z uvrstitvijo območja z oznako BL-M4 Spodnje Seliše v območja, ki se urejajo z občinskim lokacijskim načrtom je bila plansko opredeljena tudi t. i. mešana namenska raba, znotraj katere se dopuščajo manjše proizvodne dejavnosti, tj. dejavnosti v manjšem obsegu in z manjšimi vplivi. Območje mešane rabe vključuje tudi stanovanja, tako da je z ozirom na vplive, ki jih posamezne dejavnosti povzročajo, potrebno izbrati tiste dejavnosti, ki ne vplivajo na zdravje ljudi. Kovinska dejavnost se zato ohranja le v obstoječem obsegu, s tem da se znotraj kompleksa izvedejo posegi po predpisih o varstvu okolja, s katerimi se bodo izboljšali bivalni oziroma življenjski pogoji sosednjih območij.

Za obstoječi objekt Kovinske se dopuščajo posegi pod pogoji 7. člena tega odloka za posege na obstoječih objektih. Dopušča se prekritje dvorišča med sedanjima proizvodnima halama. Prekritje mora višinsko zagotavljati potrebne pogoje za opravljanje dejavnosti, oblikovno pa slediti obstoječima objektoma. Dopušča se dozidava obstoječe vzhodne hale 5m proti severu.

Na mestu sedanjega proizvodno poslovnega objekta se dopušča gradnja novega objekta, ki se mora z dejavnostmi in oblikovno navezovati na poslovno stanovanjski objekt v kareju S. Dopuščajo se tudi kvartarne dejavnosti.

Lega: stavba je locirana deloma na mestu zahodnega proizvodnega objekta Kovinske Bled. Predvidena lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna ali montažna konstrukcija, lahko kombinirana izvedba
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: lahko členjen znotraj dimenzij 21,50 m x 72 m in kletna kesonska podzemna garaža: členjen tloris znotraj dimenzij 30 m x 74 m
Etažnost: klet + pritličje + nadstropje + mansarda
Višina objekta: segmenti 8,00 m do 10,80 m nad koto pritličja
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,80 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj (kot na obj. št.) 4.
Oblikovanje, fasada: Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij značilnega oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti.
Fasada je kombinacija lesene fasade z macesnovo oblogo (dopušča se zaščita s premazom v naravni barvi), členjena s poudarki v horizontalnem in vertikalnem gabaritu / nerefleksne zasteklitve, gladek omet v pastelnih naravnih barvah)
Namembnost: v kleti je podzemna garaža in pomožni prostori, ostale etaže: poslovne dejavnosti in izobraževanje 30%, gostinstvo (vključno z nastanitvenimi gostinskimi obrati) in turizem 40% površine, trgovina 15%, storitvene dejavnosti 15% površine. Razmerja lahko odstopajo do +- 30%.
Število turističnih apartmajev: do 10/50m2 netto površine.

V okviru krajinskega dela načrta zunanje ureditve je potrebno posebno pozorno oblikovati nasip proti Seliški cesti (po kateri poteka trasa predvidene severne razbremenilne ceste), s katerim se vključi v območje značilen krajinski vzorec SV roba Bleda. Obvezna je zasaditev s posameznimi visokodebelnimi listnatimi drevesi kot navezavo na obstoječo vegetacijo značilnega reliefa omenjenega širšega območja SV predela Bleda. Oblikovanje tega prostora mora upoštevati tudi zagotovitev ustrezne splošne preglednosti in ohranjanje obstoječih pogledov s Seliške ceste. Pri novem objektu poslovno je potrebno zagotoviti poleg parkirnih mest na nivoju terena tudi izven nivojska parkirna mesta. V primeru, da se z izgradnjo novega objekta odstrani celotni proizvodno poslovni objekt Kovinske, veljajo za posege določila odloka za obstoječe objekte.
Del zemljišča (ca. 500 m2) med Seliško cesto in novim objektom se po izgradnji načrtovanega novega objekta nameni površini za otroško igrišče – namestitev otroških igral, klopi in druga potrebna urbana oprema in primerna ograditev, ki omogoča pogoje oskrbovanja in vzdrževanja prostora.

Kare S – STANOVANJA obsega zemljišča s parc. št. 111/6, 116/6, 117, 118/6, 118/1, 115/1, 118/5-del, 116/5, 118/3, vse k.o. Želeče. Nahaja se na SV delu ureditvenega območja, ki je zdaj le delno pozidano. Na vzhodni strani meji območje na potok in naprej proti stanovanjskem predelu Dobe, na južni in jugozahodni strani je območje kareja M, na zahodni strani območje kareja K, na severni strani pa meji na predvideno cesto na Dobe in kmetijska zemljišča.

Vsi obstoječi objekti tega kareja so predvideni za odstranitev, zato so do pridobitve gradbenega dovoljenja na njih dovoljena le nujna vzdrževalna dela. Objekti, ki se odstranijo predstavljajo proizvodne in skladiščne hale nekdanje tekstilne tovarne Vezenine Bled, ki so v veliki meri dotrajani in že dalj časa opuščeni iz uporabe. Locirani so na zemljiščih parc. št. 118/3, 116/5, 115/1 in deloma na zemljiščih parc. št. 118/5, vse k.o. Želeče.

V kareju S je poleg poslovno stanovanjske stavbe (objekt št. 4) ob notranji povezovalni cesti in trgovsko poslovne stavbe (objekt št. 7) na južnem delu kareja predvidena gradnja dveh stavb z oskrbovanimi stanovanji (objekta št. 5) in spremljajočega objekta – manjšega doma starostnikov za 70 oseb z možnostjo povečave na 90 oseb v kasnejšem obdobju (objekt št. 6b), v okviru katerega so t. i. tudi skupni oziroma spremljajoči prostori za potrebe oskrbovanih stanovanj. Deloma se lahko potrebni prostori (zdravstvo, storitve osebne nege) zagotovijo v predvideni poslovni stavbi (objekt št. 6a).
Za potrebe izvedbe dostopov do objektov z oskrbovanimi stanovanji se izvede cesta, po kateri se dopušča le interni in interventni promet. Omejitev hitrosti je 10 km/h. Posebna pozornost velja ohranjanju visokodebelne vegetacije ob potoku.
V okviru krajinskega dela načrta zunanje ureditve je potrebno posebno pozorno oblikovati predel ob potoku, do katerega se speljejo tlakovane pešpoti mimo stavb z oskrbovanimi stanovanji in doma starostnikov. Obvezna je zasaditev s posameznimi visokodebelnimi listnatimi drevesi, katerih krošnje bodo zagotavljale v poletnem času senco. Parkovnemu pristopu ureditve celotnega območja kareja je potrebno dodati naraven pridih, zato naj bo ta prostor urejen brez ograj in talnih ovir, ki bi oteževale gibanje in s katerimi bi se prostor zapiral. Dopuščajo se postavitve posameznih pergol in drugih elementov urbane opreme, ki obogatijo uporabnost zunanjih površin za oskrbovance, vendar ne na priobalnem zemljišču vodotoka.

Lega: podzemna garaža je predvidena na območju osrednjega dela kareja S in obsega kleti objektov 4 in 6b ter območje pod delom zemljišča med objektom in parkirnega prostora pred objektom 7. Dopušča se navezava garaž in kleti objektov št. 5 in 7.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija, zaradi možnosti vpliva talnice se obvezno predvidi kesonska izvedba objekta.
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: osnovni tloris 50,50 m x 120 m, dopušča se tudi izvedba povezav z garažami v kleteh oskrbovanih stanovanj, doma starostnikov in objekta št. 7.
Etažnost: klet
Višina objekta: etažna višina podzemne garaže je najmanj 3,30 m pod koto notranje ceste
Nivo kleti: KK = +-0,00 m = 497,00 m nm.v. +- 30 cm
Streha: Del podzemne garaže, ki sega izven tlorisov predvidenih stavb predstavlja t. i. ravno streho, ki je deloma povozna, predvidijo se osvetlitve s svetlobniki ali ograjenimi odprtinami, ki istočasno služijo za naravno zračenje garaže. Površine so deloma zazelenjene, kar vse je predmet posebnega krajinskega načrta tega kareja. Iz garaže se lahko predvidijo izhodi v stavbe preko stopnic in dvigal oziroma na prosto preko zunanjih stopnic, prekritih z montažno kovinsko nadstrešnico.
Namembnost: podzemna garaža, pomožni prostori, ki služijo objektom tega kareja.
Oblikovanje, fasada: Garaža je v celoti vkopan objekt. Predeli ob uvozno izvoznih rampah in odprtinah za naravno zračenje in naravno osvetlitev se uredijo celostno z zunanjo ureditvijo ostalega območja. Vse višinske razlike nad 45 cm je potrebno opremiti z varovalnimi ograjami ali drugimi elementi, ki preprečujejo padec (npr. cvetlična korita, zazelenitve z živimi mejami, postavitev urbane opreme)
Etapnost: Podzemna garaža se lahko gradi kot celota ali v več fazah.
– en del gradnje lahko obsega gradnjo dela objekta med uvozno rampo na severu kareja in uvozno rampo v osrednjem delu kareja.
– en del gradnje podzemne garaže se dopušča skupaj z gradnjo trgovsko poslovnega objekta (7) na južnem delu kareja.
Namembnost: parkiranje za potrebe uporabnikov in lastnikov stavb, v konicah za potrebe Bleda, kar se uredi s posebno pogodbo z Občino Bled, kjer se opredelijo tudi režimi obratovanja in nadzora.

Lega: stavba je locirana na vzhodni strani notranje povezovalne ceste, tako da je z daljšo stranico vzporedna s cesto. Točna lokacija je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija, lahko v kombinaciji z montažno gradnjo
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: členjena oblika znotraj tlorisnih dimenzij:
pritličje: členjeno v tri dele ločene z dvema pasažama: 16,00 m x 32,00 m + 24,00 m x 28,00 m +16 m x 28,00 m + 2 x 8,00 m x 12,00 m; širina pasaž 4 m
nadstropje: členjeno nad tlorisom pritličja: 16,00 m x 32,00 m + 24,00 m x 32,00 m + 32,00 m x 16,00 m in konzolnima izzidkoma 8,00 m x 8,00 m
mansarda: členjena etaža, sestavljena iz površin 4 x 8,00 m x 24,00 m + 1 x 8,00 m x 32,00 m
Etažnost: klet (podzemna garaža – glej 22. člen) + pritličje + nadstropje + mansarda
Višina objekta: segmenti 8,00 m do 10,80 m nad koto pritličja
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,30 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti.
Fasada je kombinacija macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe.
Namembnost po etažah: klet: podzemna garaža – glej 22. člen, pritličje: poslovno storitvena dejavnost – 50%, trgovska dejavnost – 30%, gostinska dejavnost – 5%, stanovanja (komunikacije) – 15%; nadstropje: stanovanja – 100%; mansarda: gostinska dejavnost: turistični apartmaji – 100%
Število stanovanj: 20
Število turističnih apartmajev: 10.

Lega: Predvideva se gradnja dveh stavb z oskrbovanimi stanovanji. Stavbi sta locirani vzhodno od poslovno stanovanjskega objekta in imata daljšo stranico v smeri V- Z.
Locirane sta v ustreznem odmiku od ostalih predvidenih ureditev in stavb. Točna lokacija stavb je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: 16,00 m x 25,00 m
Etažnost: klet (povezava s podzemno garaža – glej 22. člen) + pritličje + nadstropje
Višina objekta: 7,80 m nad koto pritličja.
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,50 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti.
Fasada je kombinacija macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe.
Namembnost po etažah:
klet: podzemna garaža – /glej 22. člen/,
pritličje in nadstropje: oskrbovana stanovanja s potrebnimi pomožnimi prostori, komunikacijami in tehničnimi prostori: 100% – skupaj do 15 enot/ stavbo. Potrebno je upoštevati veljavne standarde in normative.
Potrebno število parkirnih mest: 10 + 3 za funkcionalno ovirane osebe / stavbo.

Lega: Stavba je locirana na skrajnem severnem delu kareja tako, da je daljša stranica v smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: 8 m X 32 m
Etažnost: klet (opcija, kesonske izvedbe) + pritličje + nadstropje + mansarda
Višina objekta: 9,35 m nad koto pritličja
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,50 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj
Oblikovanje, fasada: Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je kombinacija lesene (npr. macesnove) obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe.
Namembnost po etažah:
klet (opcija) – pomožni prostori,
pritličje, nadstropje in mansarda: poslovni prostori in prostori storitvenih dejavnosti.

Lega: Stavba je locirana na skrajnem severnem delu kareja tako, da je daljša stranica v smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: 38 m x 31 m
Etažnost: klet + pritličje + nadstropje + mansarda
Višina objekta: 9,35 m
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,50 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj
Oblikovanje, fasada: Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je kombinacija lesene (npr. macesnove) obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe.
Namembnost po etažah: kesonska klet: pomožni prostori, parkirna mesta – povezava s podzemno garažo (glej 22. člen); pritličje in nadstropje in mansarda: prostori doma starostnikov s kapaciteto 70 oskrbovancev. Potrebno je upoštevati veljavne standarde in normative za tovrstne objekte.

Lega: Stavba je locirana na skrajnem južnem delu kareja tako, da je daljša stranica v smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Izvedba, konstrukcija: masivna konstrukcija ali montažna konstrukcija
Tlorisne in višinske dimenzije:
Tloris: 30,00 m x 70,00 m (dopušča se členitev tlorisa)
Etažnost: klet + pritličje + nadstropje
Višina objekta: 8,10 m nad koto pritličja
Kota pritličja: KP +-0,00 m = 500,30 m nm.v.
Streha: ravna – nepohodna
Oblikovanje, fasada: Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je kombinacija macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe.
Namembnost po etažah:
klet: podzemna garaža kesonske izvedbe, rekreacijski prostori (kegljišče, strelišče ipd.);
pritličje in nadstropje: trgovski lokali 1100 m2 bruto, tudi tržnica velikost 1000 m2 bruto, preostale površine: poslovni prostori ter prostori za rekreacijske dejavnosti. Dopušča se tudi gostinska dejavnost.

Tehnični pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin glede na higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve, zahteve glede na varnost pred požari, pogoje za varstvo pred hrupom, pogoje za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo.
Pri projektiranju in gradnji objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati tehnične pogoje in usmeritve glede higienskih in zdravstvenih zahtev, seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve, zahteve glede varnosti pred požari, pogoje za varstvo pred hrupom, pogoje za neoviran dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam in pogoje za varčevanje z energijo.
Potrebno je upoštevati določbe Odloka o lokacijskem načrtu in druge predpise in standarde, ki veljajo za posamezno vrsto objekta ali del.
V času gradnje bodo vplivi zaradi gradnje začasni in bodo po dokončanju gradnje prenehali. Ko bodo objekti v obratovanju, vplivi ne bodo čezmerni in ne bodo učinkovali na zdravje ljudi.

Čezmernih vplivov izven z lokacijskim načrtom predvidenega vplivnega območja se ne pričakuje. Tako v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini, ne bo prihajalo do onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih.
Potrebno je upoštevati določbe Odloka o lokacijskem načrtu in druge predpise in standarde, ki veljajo za posamezno vrsto objekta ali del.
1. Varovanje tal: V času gradnje je potrebno preprečiti onesnaženje tal (potrebno je preprečevati iztok olj in maziv v tla, zagotoviti je tudi sprotni odvoz odvečnega materiala na stalno, za te namene urejeno deponijo, preprečevati iztok tehnološke vode od gradnje v tla ali bližnji vodotok). Pred začetkom gradnje je potrebno odstraniti rodovitno plast zemlje in jo deponirati na ustrezna mesta za potrebe uporabe pri zunanji ureditvi območja posameznih karejev.
2. Vplivi na vodo: Izvajanje lokacijskega načrta mora potekati tako, da ne bo negativnih vplivov na vode. V času uporabe objektov ne bo vplivov na vode: odpadne fekalne vode se iz objektov speljejo javno kanalizacijsko omrežje, meteorne vode z javnih površin pa v ponikanje ali naravni odvodnik, s povoznih površin se pred ponikanjem očistijo v lovilcih olj oziroma skladno s predpisi. Ni dovoljeno odlaganje odpadkov in materiala od rušenja in izkopov v območju vodotoka Ledina (Rečica). Upoštevan je varovan pas priobalnega zemljišča širine 5m. Potok je v delu lokacijskega načrta reguliran, redno vzdrževan in ne poplavlja preko roba urejene struge.
3. Vplivi na zrak: V času gradnje bodo vplivi na zrak začasnega značaja. Prekomerno prašenje je potrebno preprečevati z ustreznimi ukrepi (npr. vlaženje sipkih materialov in materialov od rušenja ter nezaščitenih površin, preprečevanje raznosa materiala itd.). Emisije v zrak, ki bodo posledica ogrevanja oziroma prezračevanja stavb ne bodo presegale dopustnih mejnih vrednosti emisije snovi v zrak.
4. Ostali vplivi:
4.1. Hrup: Gradbena dela na ureditvenem območju naj potekajo v dnevnem času in s stroji, ki ne povzročajo prekomernega hrupa. Gre za gradnjo novih objektov, ki se, ko bodo v uporabi, ne štejejo za vir hrupa, zato hrup zaradi stavb ne bo povečan nad dovoljeno jakost III. območja, kot ga določa Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Vplivi hrupa zaradi obstoječe dejavnosti se zmanjšajo s protihrupnimi ukrepi na novih stavbah.
Dolgoročno (po opustitvi kovinske dejavnosti oziroma spremembi namembnosti v drugo manjšo proizvodno dejavnost) bo hrup na območju zmanjšan. Hrup, ki ga zaznavajo osebe v stavbah v okolici nameravane gradnje ali ljudje v okolici nameravane gradnje bo zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo. Hrup v o območju bo povečan zaradi prometa uporabnikov stavb, a ne bo večji od hrupa od prometnih sredstev na bližnji regionalni Ljubljanski cesti in lokalnih cestah (Kajuhova, Seliška). Vozila ne smejo obratovati v prostem teku. Dostava z dostavnimi vozili naj poteka v dnevnem času.
4.2. Odpadki: Odvečni gradbeni material od rušenja, izkopov in material, ki nastaja pri gradnji infrastrukturnih objektov in stavb, je potrebno odpeljati takoj po nastanku na stalno deponijo. Najbližji sta deponiji v Ribnem in na Mežaklji (Občina Jesenice). Na drugih mestih ni dovoljeno odlagati materiala od izkopa in gradnje, razen če je to skladno z veljavnimi predpisi.
Komunalne odpadke je po izgradnji objektov potrebno zbirati v zabojnikih postavljenih na gradbenih parcelah posameznih stavb ali znotraj stavb v posebno urejenih prostorih.
4.3. osončenje / osenčenje stavb na najkrajši dan v letu 21.12 ob 9., 12. in 15. uri, ko so sence v primeru sončnega vremena najdaljše in s tem morebitni vplivi največji: ne bo vplivov na obstoječe stanovanjske in druge objekte. Le-ti so locirani v zadostni medsebojni oddaljenosti. Senca od predvidenih objektov, ki pada na obstoječe in predvidene objekte znotraj ureditvenega območja ne vpliva na zdravje ljudi. Tako višinski gabariti kot členjenost objektov v višinskem gabaritu omogočata ustrezno osončenje objektov, ki so namenjeni za stanovanje. Zemljišča, na katera pada senca, so v naravi travnate površine ali dvorišča stavb, na katerih so urejena parkirišča in druge ureditve. Osenčenje teh zemljišč, ki se spreminja s potjo sonca preko sončnega dneva, ne vpliva na zdravje ljudi. V ostalih letnih časih, ko so sence krajše, je stanje osončenja v ureditvenem območju lokacijskega načrta še ugodnejše.

V času gradnje in ko bodo zgrajeni objekti v karejih ureditvenega območja v uporabi ni pričakovati čezmernih vplivov na mehansko odpornost in stabilnost na nepremičnine v okolici.
Nameravana gradnja ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje, na objektih v okolici nameravane gradnje ne bo povzročila deformacij, večjih od dopustne ravni, prav tako ne bo povzročila škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije. Na objektih v okolici nameravane gradnje ne bo povzročila škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na vzrok.
Potresna varnost:
Gradbene konstrukcije objektov morajo zagotavljati potresno varnost 8. stopnje po MCS lestvici.
Geološki in hidrološki pogoji: Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati, da tudi zaradi bližine potoka obstaja možnost pojava visoke talne vode. Pred projektiranjem je zato potrebna izdelava geološkega in hidrološkega poročila, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji stavb in drugih ureditev.

S tem lokacijskim načrtom je zagotovljena ustrezna požarna varnost na ureditvenem območju in ne poslabšuje požarne varnosti v območjih, na katere se območje lokacijskega načrta navezuje. Upoštevano je, da bo nosilna konstrukcija objektov v okolici predvidenih gradenj določen čas ohranila svojo nosilno sposobnost, da bo omejeno širjenje požara na objekte v okolici predvidene gradnje ter da bo izvedena ustrezna hidrantna mreža z zadostno količino požarne vode. Objekte je potrebno projektirati in graditi skladno s študijami varstva pred požarom, ki so sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsako stavbo v ureditvenem območju. Osebam v objektih v okolici predvidenih gradenj je omogočeno, da stavbe zapustijo. Omogočen je dostop z intervencijskimi vozili do vseh predelov ureditvenega območja in zagotovljena varnost reševalnih ekip.

Zaradi izvedbe stavb in ureditev v območju lokacijskega načrta na nepremičninah v okolici nameravane gradnje pri uporabi in obratovanju ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod kot so zdrs, padec, trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi eksplozije.
Višinske razlike v območju internih ureditev je potrebno zaščititi z ograjami ali drugimi ukrepi, ki jih dovoljujejo predpisi.

Lokacijski načrt upošteva, da gradnja stavb in izvedba drugih ureditev ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.
Načrtovane stavbe morajo biti zgrajene po predpisih o zagotovitvi ustrezne toplotne izolacije stavb, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vse ureditve zunanjih površin in stavbe javnega značaja morajo biti dostopne funkcionalno oviranim osebam. Pri projektiranju večstanovanjskih objektov in objektov z apartmaji, kakor tudi oskrbovanih stanovanj in doma starostnikov je potrebno upoštevati predpise in standarde s tega področja.

Načrtovane ureditve se skladajo z obstoječo urbano strukturo širšega območja. Prav tako se skladno navezujejo na širše krajinske strukture, ki zaradi zasnove predvidene pozidave ohranjajo svoj vpliv v prostoru in se s pomikanjem po mikrolokacijah ureditvenega območja kažejo tudi v novih vsebinah in pomenih.

Območje gradbišča mora biti urejeno skladno s predpisi in varnostnim načrtom, ki se izdela pred začetkom gradnje kompletne infrastrukturne opreme ureditvenega območja. Na zemljišču je predhodno potrebno izvesti zakoličbo obstoječih infrastrukturnih vodov (javni vodovod, javna kanalizacija, električni in TK kabel, kabel KKS, plinovod)
Varnostni načrt za gradnjo stavb in izvedbo komunalne opreme zemljišč se izdela ločeno pred začetkom gradnje, s tem da se izdela za vsako stavbo posebej in mora upoštevati, da se gradbišče uredi v okviru gradbene parcele objekta. Le izjemoma lahko gradbišče sega preko meje gradbene parcele, za kar je potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča in zemljišče po zaključku del vzpostaviti v prvotno stanje.
Gradbiščni objekti in gradbeni material se razmestijo na zemljišču gradbene parcele skladno z načrtom organizacije ureditve gradbišča oziroma varnostnega načrta, tako da ni moteno normalno delo in transportne poti. Vplivi gradnje na okolico morajo biti zmanjšani v največji možni meri. Gradbiščna ograja se predvidi na meji območja gradbišča, predvsem pa proti obstoječi pozidavi. Dostop in dovoz na gradbišče je po obstoječih poteh. V gradbiščni ograji naj bo ustrezna zapora, ki preprečuje dostop nepoklicanim osebam, izvede se tudi predpisana signalizacija ter obvestilne in opozorilne table. Risbe in podrobnejši opis ureditve gradbišča so sestavina varnostnega načrta, ki se izdela v okviru PZI projektne dokumentacije skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.

Skladno s smernicami za načrtovanje so izdelane zasnove projektnih rešitev, v okviru katerih je pripravljena tudi ocena investicijskih stroškov izgradnje komunalne opreme zemljišč za gradnjo. Gradnja prometne, komunalne, energetske in druge infrastrukture lahko poteka sočasno z gradnjo objektov, saj je območje deloma že komunalno opremljeno.

Predvideno izhodišče za zasnovo prometne ureditve je predvideno krožišče na Seliški cesti (oz. planirane severne razbremenilne ceste) z odcepom na novo cesto na Dobe, ki je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled opredeljena kot cesta, s katero se načrtuje izboljšanje prometnega omrežja na vzhodni strani Bleda. Planirana cesta na Dobe je del krožne prometne povezave naselja Dobe, s katero se predvideva boljša povezljivost območja, krajše dolžine potovanj, možnost alternative in večja varnost. Do izgradnje krožišča se izvede cestni priključek na Seliško cesto s »T« križiščem.
V ureditvenem območju lokacijskega načrta je le del predvidene ceste na Dobe, ki poteka po celotni širini severnega dela ureditvenega območja OLN do potoka Ledina, od koder dalje se kasneje predvideva izvedba mostne konstrukcije.
Dostop do novopredvidenih objektov bo urejen z glavno dovozno cesto (notranja povezovalna cesta), ki bo potekala skozi novopredvideno trgovsko poslovno središče. Dovozna cesta se bo na južni strani navezovala na Kajuhovo cesto (LZ 013010 Finžgarjeva – Dobe – Kajuhova), na severni strani pa na novopredvideno Cesto na Dobe.
V fazi izgradnje prometnic in druge infrastrukture območja lokacijskega načrta potekajo dela tako, da prometni tokovi ne bremenijo južnega dela območja s priključevanjem na Kajuhovo cesto. Dovozi in dostopi v območje v času gradnje objektov so obvezno le s Seliške ceste.
TRASIRNI ELEMENTI NOTRANJE CESTE
Trasirni potek:
Oba priključka glavne notranje dovozne ceste (na Kajuhovo in na cesto v Dobe) sta oblikovana tako, da se os dovozne ceste priključuje pravokotno na osi lokalnih cest. To omogoča ustrezno oblikovanje križišča, v katerem je zagotovljena ustrezna preglednost za vsa vozila.
Horizontalni elementi dovozne ceste: premera R=120 m. Uvozno – izvozni radiji so prilagojeni za prevoznost merodajnega vozila – tovornjak s prikolico oziroma vlačilec. V priključkih na Cesto na Dobe in na Kajuhovo cesto se uporabijo sestavljene krivine (R1 = 16 m, R2 = 24 m, R(3) = 8 m). Na priključkih dovoznih cest do posameznih objektov in parkirišč je uvozno – izvozni radij lahko enovit (Rmin = 8 m).
Merodajnemu vozilu (tovornjak s prikolico) je prilagojena tudi širina vozišča 6.00 m. Asfaltirano vozišče se zaključuje z dvignjenim robnikom in pločnikom na obeh straneh v širini 1.60 m.
Niveletni potek:
Niveleta dovozne ceste je pogojena z niveleto obstoječe Kajuhove ceste, obstoječimi objekti in nivelete predvidene ceste na Dobe.
Vzdolžni naklon dovozne ceste je 0.5%, tako da je priključevanje na obe lokalni cesti zelo ugodno, naklon pa omogoča ustrezno odvodnjavanje površinske vode. Odtok vode je urejen s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja v požiralnike in dalje v meteorni kanal.
Niveleti dovozne ceste morajo biti prilagojene tudi kote novih objektov, kar je zlasti pomembno zaradi ureditve dovoznih ramp v kleti.
Cesta na Dobe
Cesta na Dobe se na zahodni strani navezuje na bodočo severno obvoznico preko krožnega križišča in je v nadaljevanju namenjena lokalnemu dovozu in dostopu do naselja Dobe. Od kasneje načrtovanega krožnega križišča do glavne dovozne ceste je vozišče širine 6.00 m, v nadaljevanju proti naselju Dobe pa je vozišče lahko tudi ožje (5.00 m) zaradi zmanjševanja pričakovane hitrosti. Cesta se v OLN izvede le do lokacije predvidenega mostu preko potoka. Do izgradnje severne obvozne ceste se cesta na Dobe navezuje na Seliško cesto s T križiščem.
Notranja cesta in cesta na Dobe bosta po izgradnji uvrščeni v javne ceste. V območju se ohranja del Črtomirove ceste na skrajnem JZ delu ureditvenega območja. Priključek te ceste na Seliško cesto se po izgradnji severne razbremenilne ceste (SRC) ukine in se ohranja le za potrebe intervencijskih voženj oziroma evakuacije. S Črtomirove ceste so izvedeni dostop do obstoječih objektov ob Ljubljanski ulici, po tej cesti se predvideva tudi dostop do parkirnih prostorov trgovsko poslovnega centra Mercator in za dostavna vozila k objektu v kareju K.
Planirana prometna ureditev temelji na projektu Idejna zasnova prometne ureditve na Bledu, izdelovalcev PNZ, Projekt nizke zgradbe d.o.o. in Urbi d.o.o., Ljubljana november 2001. Upoštevana je veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi s področja prometa, kakor tudi občinski odloki s tega področja.
Mirujoči promet:
V ureditvenem območju so površine mirujočega prometa deloma zagotovljene ob objektih, večji del parkirnih površin pa je izvennivojskih – v podzemnih garažah, ki so predvidene pod vsemi novimi stavbami in v sklopu garaže v kareju S, ki sega tudi izven tlorisnih gabaritov samih stavb.
Zagotovljeno je potrebno število parkirnih mest ob upoštevanju določil, da se za stanovanje zagotovita dve parkirni mesti, za turistični apartma eno parkirno mesto. Zaradi poenotenja kriterijev se skladno z določbami PUP za območje planske celote Bled zagotovi za poslovne prostore – pisarne 1PM / dva zaposlena in 1PM na 30 m2 neto površine lokala, za poslovne prostore s strankami 1PM / dva zaposlena in 1PM na 20 m2 neto površine lokala, za gostinski lokal 1PM na 4 sedeže oziroma najmanj 5 PM, za druge dejavnosti je število parkirnih mest določeno skladno s predpisi oziroma priporočili. Kapaciteto objektov je prilagoditi razpoložljivemu številu parkirnih mest. V okviru parkirnih prostorov je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalide.
Število parkirnih mest na nivoju terena: ca. 235 parkirnih mest. Od tega:
v kareju M – ca. 80 parkirnih mest
v kareju K – ca. 30 parkirnih mest
v kareju S – ca. 125 parkirnih mest.
Število parkirnih mest v podzemnih garažah: ca. 375 parkirnih mest. Od tega:
v kareju M – ca. 90 parkirnih mest
v kareju K – ca. 70 parkirnih mest
v kareju S – ca. 215 parkirnih mest.

Zasnova energetske opreme območja
Zaradi načrtovanih gradenj se odstranita objekta transformatorske postaje Vezenine in se na novi lokaciji izvede nova TP v smislu prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov (SN daljnovoda, SN kablovoda in nizkonapetostnih kablov ter transformatorske postaje).
Nova TP (montažna, serijske izdelave) se predvideva na delu zemljišča parc. št. 118/5, k.o. Želeče, neposredno ob notranji povezovalni cesti. Velikost gradbene parcele objekta TP je 71 m2. V stavbi trgovsko poslovnega centra Mercator je predvidena TP za lastne potrebe.
Vsi energetski vodi do objektov in za potrebe javne razsvetljave morajo biti v podzemni izvedbi. Območje lokacijskega načrta je opremljeno z javno razsvetljavo, ki je na območju notranje ceste izvedena z visokimi svetilkami kvalitetne tipske oblike, svetilke javne razsvetljave v območju parkirnih prostorov in dostopnih cest k objektom so visoke največ 4 m.

TELEKOMUNIKACIJE:
Obstoječe omrežje na območju lokacijskega načrta je vključeno iz ATC Bled.
Za nove potrebe se predvideva izgradnja telekomunikacijskega omrežja, ki ga je potrebno smiselno povezati z obstoječim TK omrežjem. Priključna točka na obstoječe TK omrežje je v kabelskem jašku št. 8 na križišču Ljubljanske ceste s Koritensko cesto.
Prostor za potrebe upravljavca TK omrežja je predviden znotraj stavbe trgovsko poslovnega objekta Mercator. Prostor ima lasten električni priključek in ločen zunanji vhod in se nahaja v kletni etaži objekta.
V območju se ne načrtujejo samostojni objekti in naprave mobilne telefonije.
KABELSKO RAZDELILNI SISTEM:
Na skrajnem SZ in JZ delu ureditvenega območja že potekajo kabli omrežja KKS. Obstoječi poslovni objekt na zemljišču parc. št. 112/7, k.o. Želeče, je že priključen na omrežje. Ker je objekt predviden za rušenje, je predvidena prestavitev kabla. Pri gradnji objektov in drugih ureditev je potrebno upoštevati obstoječe trase omrežja KKS in jih pred začetkom del zakoličiti. Novi objekti so priključeni s kablom v zemeljski izvedbi, inštalacija naj bo projektirana in izvedena v skladu s standardi (Pravilnik o gradnji KKS).

V območju ureditvenega območja se nahaja del že izvedenega plinovodnega omrežja odsek DO 1 PEHD 125, ki poteka po zemljišču parc. št. 113/1, k.o. Bled in po Kajuhovi cesti proti Dobam.
Razvodno omrežje zemeljskega plina se za območje ureditvenega območja predvideva s tega plinovoda. Oskrba z zemeljskim plinom zagotavlja v vseh stavbah ogrevanje in porabo tudi za druge potrebe.
Predvidena je gradnja plinovodnega omrežja s predpisanimi odmiki od objektov in drugih infrastrukturnih vodov, kot jih predpisuje Pravilnik o tehničnih pogoji za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02). V varnostnem pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m obojestransko, se predvideni poseg lahko opravlja le pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovoda.

Za zagotovitev vodooskrbe in požarne varnosti ureditvenega območja je potrebno dograditi javni vodovod s krožnim napajanjem na odseku Ulica Grič–Črtomirova ulica z cevovodom dim. min DN 110. Od lokacije novozgrajenega vodovodnega jaška, se na območju lokacijskega načrta predvidi ureditev vodovodnega omrežja v obliki krožnega sistema. Odmiki, križanja, prečkanja vodovodov z ostalimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti morajo biti usklajeni s predpisi. Na priključnem mestu za posamezen objekt je predviden zunanji vodomerni jašek ustrezne velikosti. Cevi hišnih priključkov morajo biti položene v zaščitnih ceveh.
Za požarno vodo se izvede hidrantno omrežje s hidranti, ki ne smejo biti med sabo oddaljeni več kot 50 m.

Zasnova odvajanja odpadnih voda
Zasnova odvajanja odpadnih voda predvideva izvedbo ločenega sistema.
Fekalne odplake:
Objekti se priključijo na kanalizacijski kolektor (VS kanal) do predvidene čistilne naprave, katere izgradnja se predvideva v letu 2006. Priklopi se izvedejo vodotesno, dimenzije cevi so premera 200 mm. Fekalna kanalizacija je v objektih zasnovana tako, da je vodena iz objekta pod stropom kleti. Morebitne vode iz nižjih nivojev se v javno kanalizacijo prečrpavajo. Odpadne vode iz gostinskih lokalov je potrebno voditi preko lovilcev maščob.
Meteorne vode:
Meteorne vode z javnih površin se zbirajo v meteorni kanalizaciji, ki je speljana v naravni odvodnik. Odvod meteornih vod s streh objektov se izvede preko peskolovov v ponikanje ali v naravni odvodnik. S povoznih površin se meteorne vode vodijo v ponikanje ali naravni odvodnik v skladu s predpisi.
Proizvodni objekt Kovinske se lahko na javno kanalizacijo priključi le preko sistema za predčiščenje ev. odpadnih tehnoloških vod.

Na območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

V ureditvenem območju lokacijskega načrta ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Območje na zahodni strani meji na enoto kulturne dediščine z oznako EŠD 13232 Bled- Ambient Bleda. Meja te enote kulturne dediščine poteka po trasi severne razbremenilne ceste.
Zaradi umeščenosti ureditvenega območja lokacijskega načrta v ozek prostor med Črtomirovo cesto in stanovanjski predel Dobe in zaradi precejšnje oddaljenosti prostorskih dominant blejskega prostora območje ne nudi posebnih pogledov na dominante kot so cerkveni zvoniki, Blejski grad, Straža. Z zasnovo pozidave pa se ohranjajo t. i. dolgi pogledi proti severu (vas Zasip s cerkvijo, sv. Katarina) in proti SV (območje tipične krajine SV dela Bleda s Karavankami v ozadju). Z notranje povezovalne ceste se tako odpira pogled proti severu, značilna krajina SV dela se lahko neposredno opazuje z območja kareja S.
Za vse zunanje ureditve se v okviru projektne dokumentacije izdelajo tudi projekti krajinske arhitekture, v okviru katerih so upoštevane tudi smernice pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine: zasaditev visokodebelnega drevja na južni in vzhodni strani območja.

Objekti v ureditvenim območju po dejavnosti, kapaciteti in velikosti ne spadajo med objekte, za katere bi bilo potrebno po Uredbi izdelati celovito presojo vplivov na okolje. Rešitve in ukrepi za omejevanje vplivov na okolje in preprečitev čezmernih vplivov so razvidne iz predhodnih členov Odloka.
Na ureditvenem območju OLN se ne predvidevajo posegi, ki bi se nanašali na rabo dobrin.

Zasnovana ureditev objektov v ureditvenem območju lokacijskega načrta zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar je razvidno iz predhodnih členov Odloka. Med objekti morajo biti minimalni protipožarni odmiki 8 m, sicer je potrebno upoštevati posebne protipožarne ukrepe v skladu s predpisi.
Rešitev za obrambo v smislu usmeritev iz prostorskega plana na področju lokacijskega načrta ni predvidenih.

Na območju lokacijskega načrta se izvede delna komasacija zemljišč za potrebe izgradnje prometnega omrežja in stavb v kareju K, M in kareju S. Določijo se površine gradbenih parcel posameznih objektov in površine skupnih površin javne površine, kar je razvidno iz kartografskega dela načrta.

Etape izvajanja lokacijskega načrta so:
1. odstranitev objektov, potrebnih za zagotovitev možnosti izvedbe prometnic in dograditve infrastrukturne opreme območja
2. gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture ureditvenega območja
3. gradnja posameznih stavb ali več stavb v posameznem kareju
4. izvedba zunanjih ureditev znotraj karejev.
Gradnja posameznih stavb znotraj karejev lahko poteka sočasno z dogradnjo komunalne infrastrukture zaradi zmanjšanja časovnih vplivov gradnje na sosednja območja. Pred dokončanjem izgradnje infrastrukture za posamezni kare uporaba novih objektov ni mogoča.
Etape iz prvega odstavka se lahko izvajajo posamezno znotraj kareja ali skupaj, če faza predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.

V času izvajanja del znotraj ureditvenega območja je potrebno zagotoviti:
– prepoved prodaje zemljišč, ki bi vplivala na možnost realizacije izvedbe infrastrukturne opreme zemljišč po OLN
– obveznost izvedbe sporazumne delne komasacije zemljišč za potrebe izvedbe notranjih prometnic in druge infrastrukture
– sklenitev urbanistične pogodbe med investitorji – lastniki zemljišč in občino Bled, v kateri se opredeli tudi financiranje izvedbe dograditve komunalne opreme območja
– upoštevanje pogojev nosilcev urejanja prostora pri projektiranju ureditev in stavb
– stalno prevoznost na cestah, s katerih so predvideni priključki oziroma dostopi v ureditveno območje
– pred začetkom del morajo investitorji oziroma izvajalci posameznih objektov obvestiti upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupaj z njimi zakoličiti in označiti tangirane obstoječe komunalne vode. Upravljavci morajo podati točne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in mestih priključevanja posameznih objektov nanje
– upoštevanje turistične sezone (julij, avgust) in dela izvajati tako, da bo za okolico kar najmanj moteča
– da se pred začetkom gradnje evidentira stanje objektov, ki bodo tangirani z izvajanjem lokacijskega načrta
– zavarovanje gradbišča v smislu zavarovanja okolice (objekti in zemljišča)
– sprotno odpravljanje vseh negativnih posledic, ki bi nastale pri gradnji
– obstoječim dejavnostim je v času izgradnje območja potrebno zagotoviti pogoje
– delovanja: ustrezen začasen dostop in dovoz, nemoteno oskrbo z energijo in pitno vodo, najkrajši čas za izvedbo priključitev na novozgrajeno infrastrukturno omrežje
– da se dostop in dovoz na gradbišče z južne strani območja zapre. Gradnja poteka le v dnevnem času, v času obremenitev na Seliški cesti pa bo promet, vezan na gradnjo, prepovedan. V času izgradnje ceste bo promet začasno preusmerjen
– izvajanje vseh ukrepov za preprečitev čezmernega onesnaženja po določbah o varstvu okolja
– upoštevanje toleranc: pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih z lokacijskim načrtom, ki so pogojena z geološkimi, hidrološkimi in geomehanskimi razmerami ali ustreznejšimi tehničnimi in funkcionalnimi rešitvami ob pogoju, da se s tem ne porušijo predvidena prostorska razmerja in okoljski pogoji. Za odstopanja je potrebno pridobiti soglasja tistih nosilcev urejanja prostora, ki jih spremembe tangirajo.
Tlorisne in višinske dimenzije: dopušča se odstopanje tlorisnih dimenzij do – 30%, višinskega gabarita +-5% oziroma po potrebah zaradi tehničnih rešitev zračenja kleti, tehničnih rešitev strehe ter dimnih in zračnih izpuhov na strehah objektov, ter možnosti postavitve klima naprav na strehe objektov in odstopanje nivelete pritličij: +- 30 cm.
– po dokončanju izvedbe lokacijskega načrta se vse gradnje in ureditve izvajajo po pogojih, ki jih za območja mešane rabe (MS, MT in MP) določa Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled oz občinski prostorski red za tovrstna območja.
– po sprejetju predloga odloka je potrebno pripraviti in posredovati občinskemu svetu Program opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo.

Za izvedbo lokacijskega načrta veljajo zakonski roki.

Sestavni del OLN je tudi odlok o opremljanju zemljišč za gradnjo, sprejet v ločenem postopku na podlagi programa opremljanja zemljišč.

Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na Občini Bled in na Oddelku za okolje in prostor na UE Radovljica.

Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.