Na podlagi 136. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1),165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in drugega odstavka 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) podeli koncesijo za uporabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW nazivne moči na delu vodnega telesa površinske vode Savinja – Grušoveljska struga:

(2) Koordinate iz preglednice iz prejšnjega odstavka so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss–Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnih topografskih načrtih Republike Slovenije v merilu 1: 5000.
(3) Deli vodnega telesa površinskih voda, za katere se podeli koncesija, so deli vodnega telesa med koto zgornje vode in koto spodnje vode na površinskih vodah.

1. hidroelektrarna do 10 MW nazivne moči (v nadaljnjem besedilu: hidroelektrarna) je hidroelektrarna, ki je po merilih iz uredbe, ki ureja pogoje za pridobitev statusa kvalificiranega proizvajalca električne energije, razvrščena med mikroelektrarne, male ali srednje elektrarne;
2. kota zgornje vode je najvišja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota zgornje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hzg);
3. kota spodnje vode je najnižja kota gladine vode pri srednjem letnem pretoku površinske vode na delu vodnega telesa, za katerega se podeli koncesija. Kota spodnje vode se izraža v metrih nadmorske višine (Hsp);
4. potencialna energija dela vodnega telesa, izražena v MWh, je energija, ki je v povprečju v koledarskem letu razpoložljiva za pridobivanje električne energije.

Koncesionar lahko uporablja del vodnega telesa površinskih voda iz 1. člena te uredbe izključno za pridobivanje električne energije.

(1) Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba registrirana za proizvodnjo električne energije,
– da je poravnal davke, prispevke in druge obvezne dajatve.
(2) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se lahko podeli eni ali več fizičnim ali pravnim osebam hkrati, če vsi izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
(3) V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične in pravne osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.

(1) Koncesionar sme odvzemati vodo iz Savinje za pridobivanje električne energije v hidroelektrarni na Grušoveljski strugi le, ko je naravni pretok vodnega telesa Savinje na kraju odvzema večji od ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: Qes).
(2) Kadar se pretok Savinje zaradi naravnih razmer zmanjša pod vrednost Qes, mora koncesionar prekiniti odvzem vode in ustaviti pridobivanje električne energije.
(3) Vrednost Qes določi koncedent, obveznosti koncesionarja v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz prejšnjih odstavkov tega člena pa se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih zahtev iz prvega in drugega odstavka tega člena in pogojev iz prejšnjega člena zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izpolnjevanje pravice do uporabe površinske vode drugih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podzemne vode,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na kakovost površinskih voda, vodni režim in da bo omogočena selitev vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in trajanjem koncesije,
– smotrno porabo površinske vode z izbiro najboljše dosegljive tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje tako, da bo omogočena najmanjša poraba prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, če je tako določeno v prostorskih ureditvah na tem območju,
– ohranjanje biotske raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravnih vrednot.
(5) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih aktih v zvezi s postopki gradnje objektov za pridobivanje električne energije.
(6) Za ureditev, vzpostavitev novega in nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.

Koncesionar krije vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe, to so vsi stroški povzročanja obremenitve okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, in vsi nadomestni stroški ureditve prostora, ki nastanejo zaradi pridobivanja električne energije.

(1) Koncesija se podeli za trideset let.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, kot jih določata zakon, ki ureja vode, in koncesijska pogodba.

(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto porabe vode posebej, dokler traja koncesija.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna razpoložljivosti vode in vrednosti, ki jo za pridobljeno električno energijo koncesionar dobi na trgu.

(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna Občine Mozirje, na območju katere je del vodnega telesa površinske vode iz prvega odstavka 1. člena te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občino iz prejšnjega odstavka razdeli v razmerju 40 : 60 v korist občine.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občino iz prvega odstavka tega člena je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v tej občini v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.

(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine pridobljene električne energije.
(2) Letna količina pridobljene električne energije iz prejšnjega odstavka je električna energija, ki je v koledarskem letu proizvedena v hidroelektrarni in oddana v javno električno omrežje.
(3) Višina plačila za koncesijo je enaka najmanj trem odstotkom povprečne prodajne vrednosti v koledarskem letu proizvedene in v javno električno omrežje oddane električne energije.

(1) Višina plačila za koncesijo se določi na podlagi povprečne prodajne vrednosti 1 kWh električne energije in količine električne energije, ki je v koledarskem letu iz hidroelektrarne oddana v javno električno omrežje.
(2) Povprečno prodajno vrednost 1 kWh električne energije določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Povprečna prodajna vrednost 1 kWh električne energije je enaka letni povprečni vrednosti 1 kWh električne energije, ki jo pod pogoji za kvalificiranega proizvajalca električne energije daje v omrežje hidroelektrarna z električno močjo nad 1 MW, ki obratuje več kot 10 let.

Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta sporočiti vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.

(1) Koncesionar mora po poteku prvega leta, v katerem je začel proizvodnjo električne energije na podlagi te uredbe, najpozneje do 31. januarja naslednjega leta poslati agenciji vse podatke, potrebne za določitev višine plačila za koncesijo za prvo leto izvajanja dejavnosti in izračun višine akontacije v drugem letu izvajanja dejavnosti.
(2) Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere mora plačevati za koncesijo po tej uredbi, mora sporočiti agenciji podatke, potrebne za izračun, v tridesetih dneh po prenehanju uporabe vode za pridobivanje električne energije.

Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, poslanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.

(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe povprečne prodajne vrednosti za 1 kWh električne energije.
(3) Plačilo prve akontacije v letu je treba poravnati do zadnjega delovnega dneva v juniju, druge akontacije v letu pa do zadnjega delovnega dneva v decembru.
(4) Morebitna razlika med zneskom plačila za koncesijo, vplačanim z akontacijo, in višino plačila za koncesijo se mora nakazati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh po tem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(5) Za nepravočasno plačano koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.

Če agencija ugotovi, da koncesionar ni sporočil podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo, v predpisanem roku ali je poslal napačne podatke, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o porabi vode iz svojih evidenc.

(1) Koncesija na delu vodnega telesa površinske vode iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga izvede agencija.
(2) Koncesionarja določi vlada z odločbo o izbiri koncesionarja, v kateri se določi tudi rok za sklenitev koncesijske pogodbe.

(1) Javni razpis vsebuje predvsem navedbe o:
– vsebini koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– prvinah, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbiro koncesionarja,
– merilih in postopku za izbiro koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbiro,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
(2) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo le prijave s ponujenim plačilom koncesijske dajatve, katere višina pa mora biti usklajena z določbo tretjega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo predvsem naslednja prednostna merila:
– ponujena višina plačila za koncesijo,
– razpoložljivost z zemljišči, ki omogočajo izvajanje koncesije,
– dosedanja vlaganja v pridobitev tehnične in upravne dokumentacije za koncesijo, ki je predmet te uredbe.

(1) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja najmanj 30 dni od dneva objave.
(2) Prijava na javni razpis je veljavna, če je pravočasna in v celoti vsebuje vse v razpisu določene sestavine.
(3) Javni razpis je uspešen, če se prijavi vsaj en ponudnik.
(4) Javni razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
(5) Če javni razpis ne uspe, se lahko ponovi.

(1) Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Ob neskladju med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe te uredbe.

Za prenehanje koncesije se uporabljajo določbe zakona, ki ureja vode.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.