Na podlagi 5., 6., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 19. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) ter na predlog Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine – območna enota Ljubljana je Občinski svet Občine Železniki na 24. redni seji dne 18. 1. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine:
Zgornja Sorica – Tauševa kajža (EŠD 21846).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za širše lokalno območje Občine Železniki. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Kajža pri Taušu stoji v bregu, ob cesti v Zgornji Sorici. Skoraj v celoti je lesena in ometana, nadstropna in ima značilno podolžno tlorisno zasnovo. Ob mogočnih kmečkih alpskih hišah, značilnih za Sorico, predstavlja s svojo izvorno arhitekturno ohranjenostjo in hišnim inventarjem tip dobro in redko ohranjene kajže, nastale leta 1780.

Spomenik obsega severovzhodni del parcele številka 474/1, k.o. Sorica.
Meja spomenika je vrisana na zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1:2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Meja vplivnega območja je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, etnoloških in arhitekturnih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– ohranjanje funkcije, gabaritov, primarnih tlorisnih razporedov, izvirne gradbene substance ter hišnega inventarja,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov v vplivni prostor ohranjanju ter varovanju vedut na objekt.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, etnološke in arhitekturne vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavijo kulturne vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstvenoraziskovalno delo.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.