Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01, 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 25. seji dne 16. 1. 2006 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorsko ureditveni pogoji za območje Starega Vodmata, ki obsega območja urejanja CO 6/1 Zmaj, CS 6/1 Vodmat 1, CS 6/2 Vodmat 2, CS 6/3 Vodmat 3, CS 6/4 Vodmat 4, CS 6/5 Vodmat 5, CS 6/6 Vodmat 6, CS 6/7 OŠ Jožeta Potrča, CS 6/8 Potrčeva ulica in CT 43 Potrčeva ulica ter dele območij urejanja CI 6/10 Infekcijska klinika, CI 6/14 Vojna bolnišnica in CT 39 Grablovičeva ulica – sever (v nadaljevanju: ureditveno območje).

Meja ureditvenega območja je razvidna iz grafične karte "Meje in členitev območja", prikazani na zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1: 1000.

Sestavni del odloka so naslednje grafične karte:
– Meje in členitev območja (karta 5),            merilo 1:1000
– Regulacijska karta na katastrskem
načrtu (karta 6),                                merilo 1:1000
– Regulacijska karta na topografskem
načrtu (karta 7),                                merilo 1:1000
– Zbirna karta komunalnih vodov
   (karta 9)                                    merilo 1:1000.

Priloge odloka so:
TEKSTUALNI DEL:
– Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor,
– Pogoji soglasodajalcev,
– Soglasja pristojnih organov in organizacij.

GRAFIČNI DEL:
– Izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občin in mesta Ljubljane (karta 1)         merilo 1:5000
– Izsek iz srednjeročnega plana Občine
Ljubljana Center (karta 2)                       merilo 1:5000
– Katastrski načrt (karta 3)                     merilo 1:1000
– Topografski načrt (karta 4)                    merilo 1:1000
– Predlog razmejitve površin (karta 8)           merilo 1:1000
– Načrt prometne ureditve (karta 10)             merilo 1:1000
– Načrt urgentnega prometa (karta 11)            merilo 1:1000
– Načrt zelenih in parkovno urejenih
površin (karta 12)                              merilo 1:1000.

Prostorske ureditvene pogoje za območje Starega Vodmata je izdelal Populus, podjetje za prostorski inženiring, d.o.o. pod šifro 158-15-99 v septembru 2000.

Za celotno ureditveno območje veljajo skupna merila in pogoji za urejanje prostora, če ni s posebnimi merili in pogoji za urejanje prostora določeno drugače.

Območja urejanja ureditvenega območja so podrobneje razdeljena na funkcionalne enote, ki so opredeljene z vidika podrobnejše namenske rabe in morfoloških značilnosti prostora in grajenih struktur.
Členitev ureditvenega območja na funkcionalne enote je razvidna iz grafične karte "Meje in členitev območja", prikazana na zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1: 1000.

Oznake na grafičnih kartah »Regulacijska karta na topografskem načrtu« in »Regulacijska karta na katastrskem načrtu« imajo naslednji pomen:
– regulacijska linija (RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi pogoji, od površin v nejavni rabi;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo novogradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje, ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost; gradbene meje se lahko preseže pri postavitvi medsoseskih ograj;
– gradbena meja pod nivojem terena (GMp) je linija, ki jo ne smejo presegati novogradnje in nadomestne gradnje pod nivojem terena (parkirne površine), lahko pa se je dotikajo ali pa so odmaknjeni v notranjost;
– gradbena linija (GL) je linija, ki se jo morajo dotikati zunanje linije novogradenj, prizidav, nadzidav in nadomestnih gradenj, ki se gradijo na zemljiščih ob tej liniji;
– višina venca (VV) je višina najnižje kapne lege objekta s poševno streho oziroma zgornja višina najvišje plošče objekta z ravno streho, nad katero ni bivalnih in pokritih površin, nad pločnikom oziroma raščenim terenom.
Legalno zgrajene objekte, ki ležijo izven površin omejenih z regulacijsko linijo (RL), je dovoljeno le vzdrževati. Legalno zgrajene objekte, ki ležijo izven površin omejenih z gradbeno mejo (GM) in gradbeno linijo (GL), je dovoljeno vzdrževati in rekonstruirati ter jim spremeniti rabo in spremeniti namembnost.
Za podane regulacijske omejitve ni toleranc.

V območjih eno- in dvostanovanjskih objektov so poleg bivanja, če dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v okolju glede na osnovno namensko rabo, dopustne tudi družbene ter spremljajoče poslovne in storitvene dejavnosti.
V območjih večstanovanjskih objektov so poleg bivanja, če dejavnost ne povzroča prekomernih motenj v okolju glede na osnovno namensko rabo in če se zagotovi ločene vhode v objekt za stanovanja in za ostale dejavnosti, dopustne tudi družbene ter spremljajoče poslovne in storitvene dejavnosti.
V območjih osrednjih dejavnosti so dopustne trgovske, poslovne in druge storitvene dejavnosti, gostinstvo, kulturne dejavnosti, dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter bivanje.
V območjih vzgoje in izobraževanja so dopustne vse dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti.

V območjih eno- in dvostanovanjskih objektov je dovoljena gradnja enostanovanjskih objektov, dvostanovanjskih objektov. Če je zagotovljeno upoštevanje vseh ostalih odločb tega odloka, predvsem pa funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za graditev objektov in izvedbo drugih del in v kolikor dejavnost, glede na osnovno namensko rabo, ne povzroča prekomernih motenj v okolju je dopustna tudi gradnja večstanovanjskih objektov, upravnih in pisarniških stavb ter stavb za storitvene dejavnosti.
V območjih večstanovanjskih objektov je dovoljena gradnja večstanovanjskih stavb, upravnih in pisarniških stavb ter stavb za storitvene dejavnosti, trgovskih stavb ter parkirnih hiš.
V območjih osrednjih dejavnosti so dopustne trgovske stavbe, hotelske in podobne gostinske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za kulturo, stavbe za javno upravo, stanovanjske stavbe in parkirne hiše.
V območjih vzgoje in izobraževanja je dopustna gradnja stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo ter spremljajoči objekti.

V celotnem ureditvenem območju je v skladu s podrobno namensko rabo funkcionalne enote in vsemi omejitvami, ki veljajo za gradnjo ostalih objektov, dovoljena gradnja in postavitev vseh spominskih obeležij, vseh pomožnih infrastrukturnih objektov ter urbane opreme, razen:
– tipskih zabojnikov za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin;
– baznih postaj telekomunikacijskih storitev;
– objektov za oglaševanje; dopustni so le plakatni stebri, obešanke na drogovih javne razsvetljave in prenosljivi ulični panoji, in sicer v skladu s pravilnikom, ki določa merila za določitev lokacij za oglaševanje v Mestni občini Ljubljana;
– transparentov.
V območjih eno- in dvostanovanjskih objektov je poleg teh dopustno postavljati ali graditi tudi naslednje pomožne enostavne objekte:
– bazene,
– nadstrešnice,
– ute, senčnice oziroma pergole,
pod pogojem, da je pomožni objekt na parceli, kjer je zgrajen tudi objekt z gradbenim dovoljenjem, ter da je na eni parceli zgrajen le en pomožni objekt. Dopustno je postavljati tudi medsosedske ograje, ki ne smejo biti višje od 1,8 m in ki morajo biti delno transparente.
V območjih vzgoje in izobraževanja je dopustno postavljati in graditi tudi:
– igriščne ograje,
– oder z nadstreškom za začasne prireditve,
– pokrit prireditveni prostor za začasne prireditve,
– tribuno za gledalce na prostem za začasne prireditve,
– igrišča za šport in rekreacijo na prostem.
Gradnja ali postavitev ostalih enostavnih objektov znotraj ureditvenega območja ni dovoljena.

Na območjih eno- in dvostanovanjske gradnje je dopustna največ 30% pozidanost parcele, vključno z enostavnimi objekti. Najmanj 50% parcele mora biti ozelenjene.
Na vsaj polovici od predpisanih zelenih površin mora biti možno sajenje grmovja in manjšega drevja na najmanj 1 m debeli plasti zemljine nad stropom kleti.

V celotnem ureditvenem območju, razen v območjih urejanja CT 39 Grablovičeva ulica in CT 43 Potrčeva ulica, so dovoljene:
– odstranitve objektov,
– rekonstrukcije in vzdrževanje legalno zgrajenih objektov,
– gradnja novih objektov,
– nadomestne gradnje,
– prizidave in nadzidave,
– gradnja objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture (komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih, prometnih in infrastrukturnih objektov), pod pogojem, da ne vplivajo moteče na okolico, in
– spremembe rabe ter spremembe namembnosti.
V območjih urejanja CT 39 Grablovičeva ulica in CT 43 Potrčeva ulica so dovoljene le:
– odstranitve objektov,
– vzdrževanje legalno zgrajenih objektov,
– gradnja objektov in omrežja gospodarske javne infrastrukture (komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih, prometnih in infrastrukturnih objektov).
Gradnja kletnih etaž je dopustna skladno s pogoji za varstvo vodnih virov, ki so opredeljeni v 24. členu tega odloka in veljavnih predpisov ter ob zagotavljanju predpisanih zelenih površin.

Pri gradnji in drugi delih, s katerimi se spreminja fizični prostor, je treba upoštevati predpisano tipologijo zazidave za posamezno funkcionalno enoto.

Pri gradnji in drugi delih, s katerimi se spreminja fizični prostor, se mora glede velikosti objekta (horizontalni in vertikalni gabarit) upoštevati izoblikovane značilnosti in velikost, predpisano za posamezno funkcionalno enoto.

Posegi na fasadah večstanovanjskih objektov so dovoljeni le na podlagi enotne rešitve fasad objekta in morajo biti izvedeni sočasno za celoten objekt (zasteklitev balkonov, spremembe stavbnega pohištva ipd.).
Sanacija streh večstanovanjskih objektov je lahko izvedena tudi z oblikovno ustrezno podstrešno ali terasno nadzidavo, pod pogojem, da je zagotovljena statična in potresna varnost objektov ter potrebno število parkirnih mest (minimalno 2 parkirni mesti na stanovanje) ter le na podlagi enotnega projekta za celotno funkcionalno enoto. Maksimalna izraba nadzidave je 50% tlorisne površine zadnje etaže.
Klimatske naprave je treba namestiti na strehi ali na skritih delih fasad (na terasi ali na zastrtem balkonu), tako da s svojim delovanjem ne bodo moteče vplivale na stanovalce. Pri večstanovanjskih objektih so klimatske naprave, izjemoma kot dekorativni element fasade in na osnovi enotne oblikovne rešitve, lahko nameščene tudi na vidni fasadi objektov.
Objekti urbane opreme morajo biti enotno oblikovani in postavljeni na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora tako, da oblikovno in vsebinsko dopolnjujejo javni prostor.

Pri gradnji in vseh drugih delih, s katerimi se spreminja prostor, se morajo pri postavitvi objekta upoštevati regulacijske omejitve, podane z grafičnima kartama »regulacijska karta na topografskem načrtu« in »regulacijska karta na katastrskem načrtu«. Poleg regulacijskih omejitev se mora pri gradnji in vseh drugih delih, s katerimi se spreminja fizični prostor, upoštevati izoblikovane značilnosti v funkcionalni enoti glede lege objekta na zemljišču (odmik od parcelnih mej in sosednjih objektov) in ureditve okolice objektov (način izvedbe ograj in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, način izvedbe zunanje ureditve).
Odmiki načrtovanih objektov morajo biti od sosednjih objektov ter od parcelnih mej v skladu s sanitarno-tehničnimi in požarnimi predpisi. V območjih eno- in dvostanovanjskih stavb mora biti zagotovljena minimalna osončenost: 1 uro v zimskem solsticiju, 3 ure v ekvinokciju in 5 ur v poletnem solsticiju, vsem legalno zgrajenim sosednjim obstoječim in možnim novim objektom, razen enostavnim objektom.

Pri določitvi velikosti in oblike gradbene parcele je treba upoštevati:
– omejitve rabe zemljišč: zahteve glede pozidanosti zemljišča, velikost gradbenih parcel v morfološki enoti, namembnost in velikost objekta, konfiguracijo terena, potek komunalnih vodov in drugo;
– urbanistične zahteve: funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in drugo;
– sanitarno-tehnične zahteve: vplivi bližnje okolice, osončenje, prezračevanje, intervencijske poti.
Javne površine so določene z regulacijskimi linijami (RL).
Znotraj funkcionalnih enot, namenjenih eno- in dvostanovanjski pozidavi, se varuje obstoječa parcelna struktura, pri čemer so dopustne manjše spremembe.
Dostopi in dovozi morajo biti zagotovljeni do vseh objektov in samostojnih parcel znotraj ureditvenega območja prostorskih ureditvenih pogojev. Funkcionalno oviranim osebam je potrebno omogočiti neoviran dostop do vseh objektov.
V območju večstanovanjskih objektov CS 6/8 funkcionalni enoti 1 in 2, CS 6/6 funkcionalna enota 1, CS 6/7 funkcionalna enota 1, CS 6/3 funkcionalna enota 2, CS 6/4 funkcionalna enota 4, CS 6/5 funkcionalna enota 4 so gradbene parcele objektov določene kot neposredne površine ob objektih in prikazane v grafiki karta 8. Vse ostalo so skupne gradbene parcele območja, vključno z urejenimi površinami nad podzemnimi parkirišči.

V ureditvenem območju se za napajanje ohranja obstoječi ulični sistem.
Varovalni pas cest je določen za regulacijskimi linijami (RL), prikazanimi na obeh regulacijskih kartah.
Za rekonstrukcijo Grablovičeve ulice se ohranja rezervat širine 16 metrov. Cestišče Potrčeve ulice se razširi na 13,2 metrov, s čimer se zagotovi dva vozna pasova, obojestransko kolesarsko stezo in obojestranski hodnik za pešce. Med Jenkovo in Bolgarsko ulico se zgradi novo prometno povezavo. Vozni pas je širok 4 m s pločnikom na obeh straneh ceste.
Predvidi se peš povezava med Korytkovo in Sketovo v širini 3 m.
Za urejanje prometnega omrežja veljajo določila prometno-tehničnih predpisov, zakonov in pravilnikov.
Pri nadomestnih vseh gradnjah in drugih delih, s katerimi se spreminja fizični prostor, je treba na gradbeni parceli objekta zagotoviti zadostno število parkirnih mest, skladno z normativi za določanje mirujočega prometa. Na stanovanje je treba zagotoviti 2 parkirni mesti. Za poslovne prostore, trgovine, prostore za storitve, zdravstvene ustanove je treba zagotoviti 1 parkirno mesto za 30 m² neto etažnih površin, za osnovno šolo ali vzgojno-varstveni objekt pa 1 parkirno mesto na učilnico.
Priključki nekategoriziranih cest, dovoznih cest in pristopi do objektov ali zemljišč se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem organa MU Mestne občine Ljubljana, pristojnega za gospodarske službe in promet.

(1) Odvajanje odpadnih in padavinskih voda
Ureditveno območje spada v notranje širše vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, označeno z oznako VVO III. Pri načrtovanju in izvajanju vseh gradenj in vseh drugih delih, s katerimi se spreminja prostor, se mora v ureditvenem območju upoštevati določila veljavnega odloka, ki ureja varstvo virov pitne vode v Mestni občini Ljubljana.
Na obravnavanih območjih je zgrajeno kanalizacijsko omrežje mešanega sistema za odvod komunalnih in padavinskih voda iz utrjenih površin in cest. Odpadne vode se odvajajo preko sekundarnih kanalov v zbiralnik A0 ter naprej do CČN Zalog in sicer:
– po Bolgarski ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 300 mm,
– po Korytkovi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN do DN 500 mm,
– po Močnikovi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 600 do 700 mm,
– od križišča Potrčeve in Močnikove ulice v smeri vzhod do Grablovičeve ulice poteka betonski kanal dimenzije DN 700/1050,
– po Sketovi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 300 – DN400 mm,
– po Potrčevi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 300 – DN400 mm,
– po Grablovičevi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 300 – DN400 mm,
– po Jenkovi ulici poteka betonski kanal dimenzije DN 300 – DN400 mm.
Temelji kletnih etaž ne smejo segati manj kot 5 m nad najvišji nivo, ki se določi s hidrološkimi raziskavami ob visokem vodostaju podtalnice. Pri predvidenih gradnjah na obravnavanih območjih je potrebno upoštevati višinsko regulacijo ter kote obstoječih kanalov. Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je možen le preko črpališč.
V primeru rekonstrukcije cest je potrebno zaradi starosti kanalov predvideti tudi obnovo kanalov. Upoštevati se mora veljavni pravilnik, ki določa tehnične pogoje za parkirišča in mesta za vzdrževanje vozil.
Kanalizacija naj poteka po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje javnih kanalov in čiščenje hišnih priključkov.
Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti skladno z veljavnimi predpisi. Čiste meteorne vode s streh in neutrjenih površin je potrebno po možnosti ponikati.
Meteorne vode iz utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj v kanalizacijo. Manipulativne površine parkirišč in transportnih poti morajo biti utrjene in kanalizirane preko usedalnikov in lovilcev olj v javno kanalizacijo. Predlaga se izvedba centralnih lovilcev olj. Upoštevana morajo biti vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki glede oskrbe z vodo, kanalizacije ter odvajanja odpadnih in padavinskih voda.
Ob izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predhodne pogoje za gradnje in vsa druga dela, s katerimi se spreminja prostor, ter za obnovo oziroma gradnjo kanalizacije pridobiti programske rešitve oziroma projektne naloge. Pri tem mora biti upoštevano obstoječe stanje, predvidena dela in nove dejavnosti ter predvideni potek in faznost del na posameznih delih ureditvenega območja prostorsko ureditvenih pogojev.
Za izgradnjo in obnovo kanalizacijskega omrežja je treba upoštevati programske rešitve, ki jih izdela oziroma potrdi upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja.
 
(2) Oskrba z vodo
Pri načrtovanju in izvajanju vseh gradenj in drugih delih, s katerimi se spreminja prostor, se mora upoštevati določila veljavnega odloka, ki ureja varstvo virov pitne vode v Mestni občini Ljubljana. Temelji kletnih etaž ne smejo segati manj kot 5 metrov nad najvišji znani nivo podtalnice oziroma najvišji nivo, ki se določi s hidrološkimi raziskavami ob visokem vodostaju podtalnice. Zaščitna plast zemljišča do podtalnice se mora določiti na podlagi hidrogeološkega poročila. Pri načrtovanju in med izvajanjem gradbenih del morajo biti upoštevani vsi varovalni ukrepi za zaščito podtalnice.
Treba bo dopolniti vodovodno omrežje in obnoviti stare obstoječe vodovode in na obrobju. Potrebno bo zgraditi oziroma zamenjati naslednje vodovode:
– obstoječi DN 80 mm se zamenja s DN 100 mm po Jenkovi ulici,
– obstoječi DN 80 mm se zamenja s DN 100 mm po Bolgarski ulici,
– obstoječi DN 80 mm se zamenja s DN 150 mm po Korytkovi ulici,
– DN 100 mm po Sketovi ulici,
– DN 100 mm po Potrčevi ulici.
Za izgradnjo in obnovo vodovodnega omrežja je treba upoštevati programske rešitve, ki jih izdela oziroma potrdi upravljavec javnega vodovodnega omrežja.
Po Potrčevi ulici poteka vodovod LŽ DN 300 mm, ki ga je treba zaščititi, ker oskrbuje širše območje in območje Kliničnega centra oziroma ga bo treba zamenjati z novim vodovodom.
Ob rekonstrukciji Grablovičeve ulice bo treba preveriti smiselnost izgradnje novega večjega povezovalnega vodovoda po Grablovičevi ulici, od Šmartinske do Zaloške ceste.
Vodovodno omrežje ne zadošča pogojem v zvezi s hidrantnim omrežjem za gašenje požarov, zato ga bo treba dopolniti oziroma zgraditi tudi novo sekundarno omrežje. Vodovodno omrežje v območjih mora biti zasnovano in dimenzionirano tako, da bo:
– omogočilo neposredno priključevanje porabnikov,
– zagotavljalo predpisane odmike drugih objektov, komunalnih naprav, vodovodov in drevja.
Pri vzdrževanju, saniranju ali rekonstrukciji obstoječega vodovodnega omrežja je treba preveriti in po potrebi obnoviti vodovode, skladno z veljavnim pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov ter obnoviti hišne priključke.
Pri načrtovanju izrabe prostora je treba za obstoječe in predvidene vodovode na območju tras vodovodov varovati varovalni pas in upoštevati ustrezne odmike od primarnih in sekundarnih vodovodov. Vodovodi naj potekajo po javnih površinah in intervencijskih poteh tako, da je omogočeno vzdrževanje omrežja in priključkov.
Ob izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati programske rešitve upravljavca vodovodnega omrežja. Pri tem mora biti upoštevano obstoječe stanje, predvideni posegi in nove dejavnosti ter predvideni potek in faznost posegov v prostor na posameznih delih ureditvenega območja prostorsko ureditvenih pogojev.

(1) Oskrba s toplotno energijo
Ureditveno območje je opremljeno z vročevodnim omrežjem, na katero so priključeni predvsem večstanovanjski objekti in poslovni objekti (šola). Vročevodno omrežje se bo na obravnavanih območjih dogradilo zaradi priključitev stanovanjskih oziroma poslovnih objektov. Na območjih predvidene pozidave, kjer poteka obstoječe vročevodno omrežje, ga bo potrebno zaradi nove gradnje prestaviti. Vsi novi in rekonstruirani objekti morajo biti obvezno priključeni na vročevodno omrežje.
Pri načrtovanju gradenj in drugih delih, s katerimi se spreminja prostor, je potrebno upoštevati obstoječe vročevodno omrežje in lokacije novih objektov, ki le deloma posegajo na obstoječi potek trase vročevodnega omrežja in prilagoditi omrežju v smislu ustreznih odmikov objektov od obstoječega omrežja. Povsod, kjer to ne bo možno, bo potrebno zaradi nove pozidave prestaviti vročevodno omrežje po že predlaganih okvirnih rešitvah. Vsi večji novi ali rekonstruirani objekti morajo biti obvezno priključeni na vročevodno omrežje za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode. Na daljinsko ogrevanje se tako priključijo objekti na območjih urejanja: CO 6/1 funkcionalna enota, CS 6/2 funkcionalni enoti 1 in 3, CS 6/4 funkcionalna enota 3, CS 6/5 funkcionalna enota 3, CS 6/7 funkcionalni enoti 1 in2, CS 6/8 funkcionalni enoti 1 in 2.
 
(2) Oskrba s plinom
Za objekte, ki so predvideni za priključitev na vročevodno omrežje, bo plin možno uporabljati le za potrebe kuhe in tehnologijo. Za predvsem obstoječe individualne objekte, ki jih na vročevodno omrežje ni možno priključiti, bo možna priključitev za celotno oskrbo vključno z ogrevanjem na obstoječe plinovodno omrežje, za kar bo potrebno dograditi le plinovodne priključke. Na sistem oskrbe s plinom se za celotno oskrbo s plinom priključijo le objekti na območjih: CS 6/1 funkcionalni enoti 1 in 2, CS 6/2 funkcionalna enota 2, CS 6/3 funkcionalni enoti 1 in 2, CS 6/4 funkcionalna enota 2, CS 6/5 funkcionalna enota 2. Na območju CS 6/8 bo zaradi načrtovane novogradnje potrebno prestaviti obstoječe plinovodno omrežje.
 
(3) Oskrba z elektriko
Ureditveno območje se napaja iz obstoječih transformatorskih postaj.
Za novo predvidene stanovanjske in poslovne objekte bo potrebno ojačati kabelsko kanalizacijo in zgraditi nove transformatorske postaje, za katere je potrebno zagotoviti zemljišče. Obstoječi elektroenergetski kabel 110 kV RTP Center–Toplarna Ljubljana poteka mimo šole Jožeta Potrča, po Sketovi ulici, nadalje po Potrčevi ulici in preko Grablovičeve ulice. Na trasi kabla 110 kV ni dovoljen noben večji gradbeni poseg, razen križanj z ostalimi inštalacijskimi vodi.

TK omrežje je izvedeno z zemeljskimi kabli in vključeno na TC Moste in TC Center 2. Priključitev novih objektov na telefonsko omrežje je možno preko obstoječe kabelske kanalizacije.
Zaradi novo predvidenih pozidav bo potrebno obstoječe TK omrežje povečati.
Povečava v pločniku in cestišču se izvede s kabelsko kanalizacijo.
Pri gradnjah in drugih delih s katerimi se spreminja prostor, kjer je TK omrežje že zgrajeno, ga je potrebno upoštevati.
V primeru večjih novih pozidav, kapacitete nad 800 parov, je potrebno predvideti prostor za novo telefonsko centralo ca. 30–40 m2.

Javna razsvetljava
Vse površine v javni rabi morajo biti razsvetljene. Pri obnovi cest je treba obnoviti tudi instalacijo javne razsvetljave. Napajanje razsvetljave javnih in internih površin je treba ločiti.

(1) Varstvo virov pitne vode
Ureditveno območje spada v notranje širše vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, označeno z oznako VVO III. Pri načrtovanju in izvajanju vseh gradenj in drugih delih s katerimi se spreminja prostor se mora v ureditvenem območju upoštevati določila veljavnega odloka, ki ureja varstvo virov pitne vode v Ljubljani.
 
(2) Varstvo tal
Pred novogradnjo je treba sanirati teren. Ves izkopan material je treba, do opravljene kontrole obravnavati kot kontaminiran.
 
(3) Varstvo pred hrupom
V skladu s predpisom, ki ureja področje hrupa, sodi območje Starega Vodmata v II. območje varstva pred hrupom, za katero veljajo naslednje mejne vrednosti hrupa: 45 dBA ponoči, 55 dBA podnevi. Območja urejanja CO 6/1 Zmaj, CS 6/2 Vodmat 2, funkcionalna enota 1 pa spadajo v III. območje varstva pred hrupom, za katero pa veljajo mejne vrednosti hrupa: 50 dBA ponoči, 60 dBA podnevi.
Pri gradnji in vseh drugih delih s katerimi se spreminja prostor je treba upoštevati določila veljavnega zakona o varstvu okolja n drugih veljavnih predpisov, ki urejajo varstvo pred hrupom.

Pred izdelavo projektne dokumentacije je potrebno pridobiti smernice zavoda pristojnega za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo dovoljenja za gradnjo je potrebno izdelati tudi spomeniško varstveno inventarizacijo in oceno posameznih objektov.
Obvezno je obnoviti in po potrebi dopolniti obstoječe drevorede ob Bolgarski, Korytkovi, Sketovi ulici ter obstoječe parkovne površine okoli stanovanjskih blokov in šole.
Za posege pod sedanjim nivojem zemljišča je obvezno zagotoviti arheološki nadzor.

Odjemna in zbirna mesta komunalnih odpadkov morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali izven, na utrjeni površini ter urejena skladno z veljavnimi predpisi.

Do vseh objektov (obstoječih in novih) morajo biti zagotovljene utrjene dovozne poti za nemoteno intervencijo. Površine za delovanje intervencijskih vozil morajo biti urejene ob daljši čelni strani stavbe in dimenzionirane v skladu s predpisi. Hidrantno omrežje za požarno zaščito je potrebno locirati skladno z veljavnim pravilnikom ter obnoviti hišne priključke. Pri podzemnih parkiriščih je treba zagotoviti kontrolo količine CO(2) v zraku.

Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za osrednje dejavnosti.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustna so vzdrževalna dela, spremembe rabe ter odstranitve objektov. Gradnje novih objektov, nadomestne gradnje, nadzidava, prizidava in rekonstrukcije obstoječih objektov niso dopustne.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste dopustnih gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje objektov: Streha je ravna, položna enokapna (do 10°) ali pa po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti strma dvokapna ali štirikapna. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Kjer horizontalni gabarit objektov ni omejen z regulacijskimi elementi in velikosti objekta ne omejujejo druge omejitve je maksimalna dolžina stranice posameznega objekta 14 m, zazidana površina objekta ne sme presegati 200 m². Razmak med objekti ob Grablovičevi cesti ne sme biti manjši od 10 m. Višina venca (VV) je omejena na 9 m nad nivojem terena. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste dopustnih gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora. Dopustna je gradnja največ trostanovanjskih stavb.
Oblikovanje objektov: Streha je ravna, položna enokapna (do 10°) ali pa po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti strma dvokapna ali štirikapna. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Kjer horizontalni gabarit objektov ni omejen z regulacijskimi elementi in velikosti objekta ne omejujejo druge omejitve je maksimalni horizontalni gabarit posameznega objekta 13 m. Višina venca (VV) ob je omejena na 7,5 m nad nivojem terena. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za osrednje dejavnosti. Dopustni sta le trgovska in poslovna dejavnost, v nadstropjih nad pritličjem pa so poleg teh dopustna tudi stanovanja.
Tipologija: Strnjena obulična pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje objektov: Streha je ravna ali strma dvokapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Višina venca (VV) objektov je omejena na 9 m nad nivojem terena merjeno na strani Šmartinske ceste. Pomožnih objektov za lastne potrebe ni dopustno postavljati ali rekonstruirati. Parkirne zmogljivosti za novogradnje morajo biti urejene v kletnih etažah z uvozom iz osrednje nove stanovanjske ulice med Jenkovo in Bolgarsko ulico. Odstranitev objektov in gradnja lahko potekata fazno po posameznih objektih.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje objektov: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Višina venca (VV) je omejena na 7,5 m nad nivojem terena. Minimalni odmik med objekti na Bolgarski ulici je 6 m. Ob Jenkovi ulici se med objekti ohranja obstoječ odmik. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(3) Funkcionalna enota 3
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora. Razen bivanja druge dejavnosti niso dopustne.
Oblikovanje objektov: Streha je ravna ali položna z naklonom do 10°.
Ostale omejitve: Zazidalna površina posameznega objekta ne sme presegati 400 m². Višina venca (VV) je omejena na 9,0 m nad nivojem terena. Parkirne zmogljivosti morajo biti zagotovljene v kleteh novogradenj. Dostop do objektov je predviden po 5 m široki utrjeni poti ob objektih, ki se naveže na novo stanovanjsko ulico in v jugovzhodnem delu na Jenkovo ulico med objektoma Jenkova 13 in 15.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno- in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Višina venca (VV) objektov je, za objekte na parcelah ob Grablovičevi cesti, omejena na višino 9 m nad nivojem terena. Za objekte na ostalih parcelah pa je višina venca (VV) omejena na 7,5 m nad nivojem terena. Minimalni horizontalni odmik med objekti ob Grablovičevi cesti je 9 m. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora razen gradnja novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi, nadzidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za vzgojo in izobraževanje.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno- in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Pri nadomestni gradnji je treba upoštevati sedanje gabarite objekta. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(3) Funkcionalna enota 3
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno- in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Odmik med objekti ob Močnikovi in Bolgarski ulici ne sme biti manjši kot 8 m. Višina venca (VV) je omejena z 7,5 m nad nivojem terena. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(4) Funkcionalna enota 4
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora, razen nadzidav in gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za vzgojo in izobraževanje.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno- in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora. Dopustna je tudi gradnja objekta za zdravstvene dejavnosti.
Oblikovanje: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno. Objekt za zdravstvene dejavnosti ima lahko tudi ravno streho.
Ostale omejitve: Višina venca (VV) je omejena z 7,5 m nad nivojem terena. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Pri objektu za zdravstvene potrebe je je dopustna največ 50% pozidanost parcele. Pri stanovanjskih objektih mora biti vsaj 50% parkirnih površin urejenih znotraj objektov. Parkirišča objekta za zdravstvene dejavnosti morajo biti urejena na gradbeni parceli objekta. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(3) Funkcionalna enota 3
Podrobnejša namenska raba: Površine za eno in dvostanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Oblikovanje: Streha je ravna ali strma dvokapna ali štirikapna po vzoru izoblikovanih značilnosti v funkcionalni enoti. Lomljenje strešnih naklonov ni dopustno.
Ostale omejitve: Višina venca (VV) je omejena z 7,5 m nad nivojem terena. Postavitev in velikost objekta mora sosednjim zemljiščem in objektom zagotavljati osončenost kot je opredeljena v 17. členu tega odloka. Vsaj 50% parkirnih površin mora biti urejenih znotraj objektov. Pomožnih objektov ni dopustno postavljati ob gradbeno linijo objektov.
 
(4) Funkcionalna enota 4
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora, razen nadzidav in gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Svojstvena pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora razen gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi, nadzidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora, razen nadzidav in gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka. Deficit parkirnih kapacitet je potrebno reševati v okviru gradbenih parcel objektov. Dopustna je gradnja parkirišč pod nivojem terena. Najvišji nivo strehe parkirnega objekta je lahko največ 0,5 m nad obstoječim terenom in mora biti obvezno ozelenjena. Uvozi in izvozi so na Močnikovo ulico.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za vzgojo in izobraževanje.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora.
Ostale omejitve: Skladno z regulacijskimi omejitvami je dopustna prizidava objekta do višine pritličje in nadstropje (P+1). Vhod v osnovno šolo je možno urediti tudi iz Sketove ulice.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za osrednje dejavnosti.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora razen gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi, nadzidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka. Deficit parkirnih kapacitet je potrebno reševati v okviru gradbenih parcel objektov. Dopustna je gradnja parkirišč pod nivojem terena. Najvišji nivo strehe parkirnega objekta je lahko največ 0,5 m nad obstoječim terenom in mora biti obvezno ozelenjena. Uvozi in izvozi so na Grablovičevo ulico.
 
(2) Funkcionalna enota 2
Podrobnejša namenska raba: Površine za večstanovanjsko gradnjo.
Tipologija: Prostostoječa pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora razen gradnje novih objektov.
Ostale omejitve: Ob prizidavi, nadzidavi in nadomestni gradnji je dovoljeno največ 10% povečanje bruto etažnih površin objekta ob hkratnem upoštevanju vseh določil tega odloka.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Zelene površine.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so ureditve zelenih površin.

(1) Funkcionalna enota 1
Podrobnejša namenska raba: Površine za osrednje dejavnosti.
Tipologija: Svojevrstna pozidava.
Vrste dopustnih gradenj in drugih del: Dopustne so vse vrste gradenj in drugih del, kot je opredeljeno v splošnih merilih in pogojih za urejanje prostora za površine namenjene osrednjim dejavnostim.
Ostale omejitve: V okviru gradbenih mej je vzhodno od obstoječih tripleks garaž pod športnim igriščem dopustna gradnja podzemnih parkirišč v dveh etažah in uvozom iz severne stani. Na strehi je obvezna ureditev športnega igrišča v sedanji obliki.

Prostorsko ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana na oddelku pristojnemu za urbanizem,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Center, in
– Četrtni skupnosti Center.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati tista določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja v mestnem središču (Uradni list SRS štev. 13/88, 21/90 in Uradni list RS štev. 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99, 77/02, 69/03), ki se nanašajo na ureditveno območje Starega Vodmata.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.