Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 41/99 in 91/01) je Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na 23. redni seji dne 26. 1. 2006 sprejel

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota kulturne dediščine: Stari rotovž Lemberg – Lemberg pri Šmarju 17 (EŠD 313).
Enota ima zaradi kulturnih, etnoloških, arhitekturnih, zgodovinskih ter drugih lastnosti poseben pomen za območje Občine Šmarje pri Jelšah, zato se razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena, z lastnostmi umetnostnozgodovinskega kulturnega spomenika.

Kulturni spomenik stoji na parc. št. 51.S k.o. Lemberg trg.
Meje spomenika so vrisane v zemljiškokatastrskem načrtu v merilu 1:2880.
Meje vplivnega območja so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000.
Oba načrta sta sestavni del tega odloka.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Nadstropna, 3x2 osna stavba pravokotnega tlorisa, s strmo štirikapno streho, stoji sredi trga. Ob njeni južni fasadi je prislonjen kamnit oktogonalen pranger. Sedanja zunanja podoba stavbe je rezultat prenovitvenih del iz leta 1983, ko je bila na zunanjščini odkrita in rekonstruirana baročna arhitekturna poslikava v sivomodri, okrastorumeni in karminasto rdeči barvi. Vogale stavbe poudarjajo šivani vogali, okrašeni z motivom štirilista. Nad pritlično etažo je na fasadi naslikan delilni pas v sivomodri barvi. Enak pas zaključuje tudi nadstropno etažo tik pod napuščem. Ob zadnji prenovi je bila streha prekrita s skodlami, čeprav je izvirna kritina verjetno skrilj. Okna z ušesastimi okviri krasijo table s trakovi in cofi. Pročelna fasada ima dva polkrožno sklenjena portala s čelnima kamnoma. Tlorisni koncept notranjščine je enostaven in v obeh etažah enak. Levi – severni del stavbe je komunikacijski, z vežo in kamnimi stopnicami, desni-južni del pa zavzema en sam večji prostor. Ta je v pritličju obokan z banjo, ki ima sosvodnice, prostor v nadstropju pa ima lesen strop s profiliranimi stropniki in osrednjim tramom. Tu je ohranjena še okrogla empirska lončena peč. Na začelni, vzhodni fasadi v nadstropju je konzolni izzidek, v katerem je bilo stranišče »na prosti pad«.
Stavbe je bila zgrajena verjetno leta 1796 (letnica na južni fasadi) kot trški rotovž. S svojo historično funkcijo opozarja na pomen in častitljivo zgodovino naselja Lemberg. Kraj je bil v lasti krške škofije in se prvič omenja že leta 1138. Fevdniki njegovega gospostva in gradu nad njim so bili že v 13. stol. Žovneški gospodje. Kot patrimonaialni trg z običajnimi pravicami in privilegiji se Lemberg omenja leta 1386 in 1436. Njegove sodnike je potrjeval vsakokratni zemljiški gospod. Trg se je zaradi ugodne lege ob cesti Poljčane–Šmarje hitro razvijal in svoj višek dosegel v 18. stoletju. S prestavitvijo ceste v prvi polovici 19. stoletja pa je njegov razvoj zaostal. Stara stavba rotovža s svojo krašeno zunanjščino in kamnitim prangerjem ob južni fasadi odlično ponazarja svoj pomen in veljavo v obdobju največjega razcveta malega podeželskega trga. V rotovžu je uradoval župan, hkrati je bil sedež sodnika, na kar spominja najdena plošča z napisom: LEMBERG IOS.LIDDAUZ BEZ.RISHTER 1820, ki je danes vzidana v škarpo ob sosednji hiši. Rotovž ima zaradi svoje likovno-arhitekturne vrednosti in izjemne historične pričevalnosti lastnosti kulturnega spomenika lokalnega pomena.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje celovitosti, intaktnosti in avtentične podobe spomenika,
– omogočanje njegove celovite prenove in prezentacije širši javnosti z ustrezno muzejsko in kulturno vsebino,
– varuje se njegova stavbna masa, zunanja podoba z vsemi likovno-arhitekturnimi elementi, kot so poslikava, portali, pranger, njegova tlorisna zasnova, obočna konstrukcija, leseni strop, oprema.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče so potrebni predhodni pisni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Pristojni organ mora v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastniku spomenika odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za raziskovanje, obnovo in vzdrževanje, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenikov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za področje kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.