Na podlagi prvega odstavka 37. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 25/05 – UPB1, 96/05 – ZRTVS in 109/05) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa način in kriterije za ugotavljanje hujše gospodarske škode za davčnega zavezanca. Ta pravilnik velja za pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost.

Kriteriji za ugotavljanje hujše gospodarske škode, ki jih davčni organ pred izdajo odločbe o odlogu plačila oziroma obročnem plačevanju davka upošteva na podlagi podatkov, navedenih v vlogi, in uradnih evidenc, ki se vodijo o davčnem zavezancu, ki je podal vlogo, so:
– davčni zavezanec je plačilno nezmožen in je izgubil prihodke ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov,
– plačilna nezmožnost, izguba prihodkov ali izguba sposobnosti pridobivanja prihodkov je nastala iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati,
– davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda in
– odlog plačila davka oziroma obročno plačevanje davka bi omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.

(1) Šteje se, da je davčni zavezanec plačilno nezmožen, če ni sposoben pravočasno izpolnjevati zapadlih obveznosti (nelikvidnost). Davčni zavezanec to dokazuje z dokazili o sprejetih ukrepih za zagotovitev plačilne zmožnosti, ki jih predpisuje 12. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99, 97/00 – odl. US, 50/02 – sklep US in 93/02 – odl. US).
(2) Izgubo prihodkov davčni zavezanec dokazuje s podatki o prihodkih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge (izkaz poslovnega izida in bilanco stanja) in podatki o doseženih prihodkih v predhodnih treh mesecih (izkaz poslovnega izida in bilanco stanja).
(3) Šteje se, da je davčni zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov, če prihodkov še ni izgubil, pa bo iz katerega od razlogov iz 4. člena tega pravilnika, do izgube prihodkov prišlo v prihodnosti. Davčni zavezanec dokazuje izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov z dokazili o nastanku dogodkov iz 4. člena tega pravilnika, ter izkazati pričakovano izgubo prihodkov.
(4) Davčnemu zavezancu se lahko, ob izpolnjevanju ostalih pogojev, dovoli odlog ali obročno plačilo davka, tudi če še ni plačilno nezmožen, pa bi takšno stanje nastopilo, če bi davek, za katerega želi odlog ali obročno plačilo, že zapadel v plačilo.
(5) Šteje se, da ima davčni zavezanec izgubo prihodkov, če so se njegovi prihodki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge zmanjšali za več kot 30 % v primerjavi s prihodki, ki jih je dosegel v predhodnih treh mesecih. Ta določba ne velja za primere, ko gre za običajna sezonska gibanja. Za dokazovanje, da izguba prihodkov ni posledica običajnih sezonskih gibanj, davčni zavezanec predloži podatke o stanju in poslovanju preko vseh transakcijskih računov, odprtih pri izvajalcih plačilnega prometa, za obdobje zadnjih dveh let pred vložitvijo zahteve.

Šteje se, da davčni zavezanec ni mogel vplivati na nastanek plačilne nezmožnosti in na izgubo prihodkov ali izgubo sposobnosti pridobivanju prihodkov zlasti, če je plačilna nezmožnost in izguba prihodkov nastala zaradi:
– začetih stečajnih postopkov ali postopkov prisilne poravnave pri njegovih ključnih poslovnih partnerjih;
– ukrepov tuje države, na trgu katere davčni zavezanec ustvarja prihodke, zaradi katerih bi prišlo do plačilne nezmožnosti;
– dlje časa trajajoče nezmožnosti opravljanja dejavnosti zaradi bolezni;
– neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti oziroma odpovedi pogodbe ključnih pogodbenih partnerjev, če davčni zavezanec izkaže, da po sodni poti uveljavlja terjatve do pogodbenih partnerjev oziroma če so takšna dejanja posledica domnevnih kaznivih dejanj pogodbenih partnerjev, za katere je podan obtožni predlog v kazenskem postopku;
– izrednih in nepredvidenih dogodkov na trgih, kjer ustvarja večino prihodkov;
– naravnih in drugih nepredvidenih nesreč.

(1) Šteje se, da davčnemu zavezancu grozi hujša gospodarska škoda zlasti, če je izpolnjen kateri izmed naslednjih kriterijev:
– davčnemu zavezancu grozi, da bo nastopilo finančno stanje, zaradi katerega njegovo premoženje ne bo zadoščalo za poplačilo vseh dolgov, ki jih ima nasproti upnikom (prezadolženost),
– davčnemu zavezancu grozi, da bo moral iz poslovnih razlogov odpovedati delovno razmerje večjemu številu delavcev, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(2) V primeru iz druge alinee prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec predložiti dokazila o aktivnostih za razreševanje presežnih delavcev v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.