Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 42. izredni seji dne 30. 1. 2006 sprejel

Ta odlok ureja na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) način opravljanja obvezne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Javna kanalizacija so omrežje, objekti in naprave, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz priključenih stavb, padavinske odpadne vode iz priključenih stavb in zasebnih površin ali samo odvajanju padavinske vode z javnih površin.
Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo zagotavlja MOL v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju MOL v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki vsebuje tudi program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela izvajalec vsako leto do konca junija za naslednje leto in ga sprejme pristojni organ ustanoviteljev.

Javna služba obsega naslednje storitve:
– upravljanje in vzdrževanje ter čiščenje javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode iz javne kanalizacije,
– pregledovanje kanalizacijskih priključkov,
– čiščenje peskolovov, lovilcev olj in maščob na javnih površinah,
– prevzem blata komunalnih čistilnih naprav ter obdelavo blata,
– prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč,
– praznjenje in sprejem vsebine greznic ter obdelavo njihove vsebine,
– izvajanje obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave,
– ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav in odpadki iz peskolovov, lovilcev olj in maščob.
S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: odpadna voda), da se prepreči onesnaženje voda, tal in zraka ter preprečijo okužbe.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v greznice ali male komunalne čistilne naprave.

Čiščenje odpadne vode se izvaja na območju MOL v:
– centralni čistilni napravi Ljubljana za odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– lokalnih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,
– pretočnih, nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Pogoji za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode so:
– javna kanalizacija in priključitev na javno kanalizacijo,
– izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
– javna pooblastila izvajalcu.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šest (6) mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom izvajalca. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da ne nastane škoda na priključeni stavbi, če je v omrežju javne kanalizacije na mestu priključitve tlak, ki je ekvivalenten koti terena.

Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec na stroške uporabnika.

Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi tehnološka odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za tehnološko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo ter, da je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom tehnološke odpadne vode.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako se izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javni kanalizaciji,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj se izvaja širitev javne kanalizacije v okviru opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdelati pravilnik, ki bo določal smernice za projektiranje in tehnično izvedbo javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, ki ga sprejme Mestni svet MOL,
– dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitve,
– voditi kataster javne kanalizacije in predpisane evidence in omogočati MOL dostop do podatkov iz katastra,
– redno obračunavati storitve javne službe,
– izvajati redna vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
– izvajati kvalitativni nadzor nad gradnjo javne kanalizacije,
– voditi investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji in vzdrževalna dela v javno korist,
– izvajati javna pooblastila,
– priključevati stavbe bodočih uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih obveščati o tem,
– kontrolirati skladnost kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije z odobreno tehnično dokumentacijo ob priključitvi stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika,
– kontrolirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika na njegove stroške, v naslednjih časovnih presledkih:
1. na območju zajetja z oznako VVO 0 na 5 let,
2. na najožjem vodovarstvenem območju z oznako VVO I na 5 let,
3. na ožjem vodovarstvenem območju s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A na 10 let,
4. na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B na 15 let,
5. na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III na 20 let,
6. izven vodovarstvenih območij na 30 let,
– dvigovati raven odpornosti kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec prevzema in obdeluje vsebino iz malih komunalnih čistilnih naprav, greznic in premičnih suhih stranišč ter izvaja monitoring malih komunalnih čistilnih naprav na podlagi pogodbe.
Če izvajalec ugotovi, da prevzeta vsebina iz prejšnjega odstavka tega člena ne ustreza pogojem za sprejem, na stroške uporabnika naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine.

Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine oskrbo s pitno vodo in odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– uporabnik ne poravna stroškov niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
– z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, o času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanje odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– naravne in druge nesreče.

Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za tehnološke odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
6. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške v višini, ki jo določi Mestni svet MOL.

Uporabniki javne službe so fizične ali pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb in utrjenih površin na območju MOL.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
Če izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Izvajalec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

Vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.

Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja tehnološko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za tehnološko odpadno vodo, posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 15. marca za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino tehnološke odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Uporabniki morajo:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– vzdrževati greznice in male komunalne čistilne naprave,
– v devetdesetih (90) dneh po prejemu pogodbe iz prvega odstavka 19. člena tega odloka, podpisati pogodbo in jo vrniti izvajalcu,
– dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– dovoliti opravljanje del na svoji lastnini, kadar gre za kontrolo kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ali ugotavljanje količin in lastnosti odpadne vode,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati podpisan delilnik stroškov ali naslov upravnika stavbe,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah o količini in o lastnostih tehnološke odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja odpadne vode po krivdi izvajalca.
Lastniku nepremičnine pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev v prvotno stanje, kar zagotovi izvajalec.
Izvajalec mora po končani gradnji ali vzdrževanju omrežja, javno površino vrniti v prvotno stanje.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna MOL,
– takse,
– okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in
– drugih virov.
Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe, Mestni svet MOL s pravilnikom določi elemente za določitev cene storitev javne službe.

Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo in so potrebni za izvajanje javne službe na območju MOL, so:
– sekundarno kanalizacijsko omrežje: to je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, kor so peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– primarno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih, ki rabijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključujejo v komunalni ali skupni čistilni napravi ali z navezavo na magistralno kanalizacijsko omrežje;
– magistralno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave kot so črpališča in druge naprave za preprečevanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje tehnoloških odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih, ki se zaključijo v skupni čistilni napravi;
– skupna čistilna naprava: to je čistilna naprava za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh s tehnološko odpadno vodo;
– komunalna čistilna naprava: to je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana kazenska sankcija, opravlja organ Mestne uprave MOL, pristojen za nadzor.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnik.
Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik – uporabnik.

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 15. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 25. člena
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom.

Pravilnik iz pete alineje 18. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL v roku enega (1) leta od uveljavitve tega odloka.
Akt iz zadnjega odstavka 23. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka.
Pravilnik iz 32. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka.

Lokalne sisteme kanalizacije, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh (2) let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo, na podlagi pregleda in pisnega strokovnega mnenja izvajalca, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadnih voda in padavinskih voda (Uradni list SRS, št. 11/87) za območje MOL.

Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. opravlja javno službo po tem odloku.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.