Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO)
Razglašam Zakon o hipotekarni in komunalni obveznici (ZHKO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2006.
Št. 001-22-5/06
Ljubljana, dne 9. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O HIPOTEKARNI IN KOMUNALNI OBVEZNICI (ZHKO)
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Vsebina zakona
Ta zakon ureja hipotekarno in komunalno obveznico, pogoje za njuno izdajo in zahteve glede jamstva za ti obveznici.
2. člen
Hipotekarna in komunalna obveznica
Hipotekarna in komunalna obveznica sta obveznici, ki sta izdani pod pogoji iz tega zakona in katerih kritje se zagotavlja na podlagi kritnega premoženja, njuni imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) pa imajo ob stečaju izdajatelja prednostni položaj pri poplačilu iz tega premoženja.
3. člen
Kritno premoženje
(1) Kritno premoženje je premoženje izdajatelja, ki je vpisano v kritni register in je prednostno namenjeno poplačilu obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih ali komunalnih obveznic.
(2) Kritno premoženje hipotekarnih obveznic so terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov in sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom.
(3) Kritno premoženje komunalnih obveznic so terjatve iz naslova kreditov osebam javnega prava in sredstva nadomestnega kritnega premoženja, določena s tem zakonom.
4. člen
Zaščita imena
Besedna zveza »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« ter izpeljanke iz teh besed ali drugih označb, na podlagi katerih bi se dalo sklepati, da gre za hipotekarno ali komunalno obveznico, se ne smejo uporabljati za noben drug vrednostni papir.
5. člen
Hipotekarni kredit in kredit osebam javnega prava
(1) Hipotekarni kredit po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom in zavarovan z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na stanovanjskih in komercialnih nepremičninah, vendar le, če so nepremičnine na območju držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS-MP, št. 9/05; v nadaljnjem besedilu: Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru) in Švice.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo hipotekarni kredit, veljajo le za hipotekarne kredite, iz katerih izhajajo terjatve, ki predstavljajo kritno premoženje iz drugega odstavka 3. člena tega zakona.
(3) Kredit osebam javnega prava po tem zakonu je kredit, dan v skladu s tem zakonom državi, lokalni skupnosti ali drugi pravni osebi javnega prava, za katere obveznosti neomejeno jamči država.
(4) Za države iz prejšnjega odstavka se štejejo države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in Švica.
(5) Lokalna skupnost je lokalna skupnost v državah iz prejšnjega odstavka.
6. člen
Uporaba določb drugih zakonov
(1) Za hipotekarne in komunalne obveznice se uporablja zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za izdajatelja hipotekarnih in komunalnih obveznic se uporablja zakon, ki ureja bančništvo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Za hipotekarne kredite, odobrene potrošnikom, se uporablja zakon, ki ureja potrošniške kredite, če ni s tem zakonom drugače določeno.
7. člen
Uporabljene kratice in pojmi
(1) Kratici, uporabljeni v tem zakonu, imata naslednji pomen:
1. ZBan je Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 104/04 – uradno prečiščeno besedilo),
2. ZTVP je zakon, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. Stanovanjske nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, ki so namenjeni za bivanje, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, stanovanja, stanovanjske hiše, garaže in počitniške hiše.
2. Komercialne nepremičnine so zemljišča, stavbe in posamezni deli stavb v etažni lastnini, namenjeni opravljanju poslovne dejavnosti, ki so: zemljišča na območju, predvidenem za pozidavo, dokončani poslovni prostori, pisarne, trgovine, hoteli, poslovalnice ter skladišča.
II. IZDAJA HIPOTEKARNIH IN KOMUNALNIH
OBVEZNIC
8. člen
Dovoljenje za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic
(1) Hipotekarne in komunalne obveznice lahko izdaja samo banka, ki je pridobila dovoljenje za izdajanje hipotekarnih ali komunalnih obveznic v skladu s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).
(2) Banka mora pred začetkom izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic pridobiti dovoljenje, ki ga izda Banka Slovenije.
9. člen
Pogoji za pridobitev dovoljenja za izdajanje hipotekarnih
in komunalnih obveznic
(1) Banka iz prejšnjega člena lahko pridobi dovoljenje, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da razpolaga z ustreznimi sistemi za upravljanje s tveganji, ki so lastna izdaji hipotekarnih in komunalnih obveznic, ter tveganji, povezanimi s kritnim premoženjem;
2. da v kvalitativnem in številčnem smislu razpolaga z ustreznimi kadri in je organizacijsko in tehnično usposobljena za izdajo hipotekarnih in komunalnih obveznic ter financiranje nepremičnin in oseb javnega prava;
3. da zagotavlja poslovanje v zvezi z dajanjem hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanjem hipotekarnih in komunalnih obveznic ločeno od ostalega poslovanja banke (v nadaljnjem besedilu: ločeno poslovanje);
4. da ima izdelana pravila o vodenju kritnega registra iz 38. člena tega zakona;
5. da ima izdelana pravila o vrednotenju nepremičnin iz 27. člena tega zakona ter ima v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas vsaj enega pooblaščenega ocenjevalca oziroma ocenjevalko vrednostni nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin), ki ni udeležen v kreditni funkciji banke, z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo, ali ima sklenjeno podjemno pogodbo z zunanjim pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo;
6. da poda izjavo, da ima banka s svojimi upniki ustrezno urejena pogodbena razmerja, kar pomeni, da v teh razmerjih niso določene takšne pogodbene klavzule, ki bi upnikom omogočale odstopiti od pogodb v obsegu, ki bi ogrozil likvidnost ali solventnost banke.
(2) Banka Slovenije lahko predpiše način ugotavljanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
10. člen
Ločeno poslovanje
Ločeno poslovanje iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena pomeni, da banka vodi poslovne knjige in drugo dokumentacijo, ki se tiče dajanja hipotekarnih kreditov in kreditov osebam javnega prava ter izdajanja hipotekarnih in komunalnih obveznic, ločeno od dokumentacije, povezane z drugim poslovanjem banke.
11. člen
Zahteva za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih
in komunalnih obveznic
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic je treba priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 9. člena tega zakona.
(2) Za izdajo dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo izdajo dovoljenja za opravljanje bančnih storitev po ZBan.
12. člen
Zavrnitev zahteve za izdajo dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic
Banka Slovenije zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če:
1. banka ne izpolnjuje pogojev iz 9. člena tega zakona;
2. iz poslovnega načrta izhaja, da niso zagotovljeni pogoji za opravljanje dejavnosti v skladu z določbami tega zakona.
13. člen
Prenehanje dovoljenja za izdajanje hipotekarnih
in komunalnih obveznic
Dovoljenje za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic preneha, če banka ne izda obveznic, za katere je pridobila dovoljenje iz 8. člena tega zakona, v enem letu od izdaje dovoljenja.
14. člen
Odvzem dovoljenja za izdajanje hipotekarnih
in komunalnih obveznic
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje iz 8. člena tega zakona, če:
– izdajatelj ne izpolnjuje več pogojev iz 9. člena tega zakona;
– če izdajatelj, potem ko je skrbniku kritnega registra dovoljenje prenehalo ali mu je bilo odvzeto, v roku 30 dni ne imenuje novega skrbnika kritnega registra.
(2) Za postopek odvzema dovoljenja se smiselno uporablja ZBan.
15. člen
Izločitev kritnega premoženja
(1) Ob odvzemu dovoljenja za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic iz 14. člena tega zakona se kritno premoženje in obveznosti iz izdanih hipotekarnih in komunalnih obveznic izločijo iz premoženja in obveznosti izdajatelja, hkrati pa Banka Slovenije imenuje upravitelja kritnega premoženja.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 48. člena, prvega do tretjega ter šestega do desetega odstavka 49. člena in 50. člena tega zakona.
16. člen
Odkup kreditov od drugih bank
(1) Izdajatelj lahko zaradi potrebe izdaje hipotekarnih in komunalnih obveznic sam sklepa hipotekarne kredite in kredite osebam javnega prava ali pa jih odkupi od druge banke (v nadaljnjem besedilu: drug kreditodajalec).
(2) Drug kreditodajalec se z izdajateljem lahko dogovori, da še naprej deloma ali v celoti izvaja posle v zvezi z izvajanjem kreditne pogodbe.
(3) Za primer iz prejšnjega odstavka drug kreditodajalec in izdajatelj skleneta pisno pogodbo.
17. člen
Sklep o izdaji hipotekarnih obveznic
(1) Izdajatelj izda hipotekarne obveznice na podlagi sklepa o izdaji.
(2) Sklep o izdaji hipotekarnih obveznic mora vsebovati:
1. celoten nominalni znesek izdanih obveznic;
2. znesek ali zneske, na katere se glasijo posamezne obveznice;
3. število obveznic po zneskih, na katere se glasijo posamezne obveznice;
4. višino obrestne mere;
5. način obračunavanja ter roke plačevanja glavnice in obresti;
6. izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem;
7. oznaka, da gre za obveznico na prinosnika ali imetnika.
(3) Hipotekarne obveznice se izdajo v nematerializirani obliki.
18. člen
Prva prodaja hipotekarnih obveznic
(1) Prva prodaja hipotekarnih obveznic se lahko opravi z javno ponudbo ali kot ponudba, namenjena največ petdesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo kupile celotno izdajo.
(2) Ne glede na določbe ZTVP dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za prvo javno prodajo hipotekarnih obveznic po tem zakonu ni potrebno.
(3) Prospekt in izvleček prospekta za javno ponudbo hipotekarnih obveznic mora vsebovati izjavo skrbnika kritnega registra, da je izdaja v skladu z določbami tega zakona in pokrita s kritnim premoženjem.
III. KRITNO PREMOŽENJE
19. člen
Kritno premoženje hipotekarnih obveznic
(1) Za kritno premoženje hipotekarnih obveznic v obtoku se lahko upoštevajo le terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki so zavarovani s hipoteko ali zemljiškim dolgom na stanovanjski ali komercialni nepremičnini in so skladni z določbami tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko največ 20% kritnega premoženja zagotavlja z nadomestnim kritnim premoženjem iz 20. člena tega zakona.
20. člen
Nadomestno kritno premoženje
Za nadomestno kritno premoženje se štejejo:
1. sredstva na računih pri Banki Slovenije;
2. naložbe v tržne vrednostne papirje, ki jih je izdala država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, njena centralna banka ali Evropska centralna banka;
3. naložbe v druge dolžniške vrednostne papirje, ki jih je izdala Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj ali druga banka ter se po merilih Evropske centralne banke, katera so objavljena v statutu, ki ureja Evropski sistem centralnih bank, uporabljajo za zavarovanje terjatve v okviru evropskega sistema centralnih bank.
21. člen
Kritno premoženje iz odkupljenih terjatev iz naslova hipotekarnih kreditov
Terjatve iz naslova hipotekarnih kreditov, ki jih je izdajatelj v skladu s 16. členom tega zakona odkupil od drugega kreditodajalca, se lahko upoštevajo za kritno premoženje le, če poleg pogojev iz tega zakona izpolnjujejo še naslednja pogoja:
1. da je drug kreditodajalec poleg terjatve iz kreditne pogodbe prenesel na izdajatelja tudi vsa zavarovanja, če ta ne preidejo nanj že po samem zakonu, in tudi upravičenja iz sklenjenih zavarovalnih pogodb v zvezi z zastavljeno nepremičnino, ki so nanj vinkulirane;
2. da se je drug kreditodajalec pogodbeno zavezal za nadomestitev hipotekarnih kreditov v primeru iz prvega odstavka 29. člena tega zakona.
22. člen
Obseg in usklajenost naložb kritnega premoženja
z izdanimi hipotekarnimi obveznicami
(1) Izdajatelj lahko izda hipotekarne obveznice samo v obsegu, ki zagotavlja, da imajo vse obveznosti iz naslova obveznic v obtoku ves čas kritje v kritnem premoženju, in sicer najmanj v enaki nominalni vrednosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora biti skladnost kritnega premoženja in obveznosti na podlagi hipotekarnih obveznic ves čas zagotovljena tudi na osnovi načela neto sedanje vrednosti.
(3) Izdajatelj mora pri izdaji hipotekarnih obveznic usklajevati roke in obrestovanje ter valutno izpostavljenost kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic.
(4) Podrobnejša navodila za usklajevanje kritja iz drugega in tretjega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
23. člen
Izvedeni finančni instrumenti
(1) Izdajatelj lahko v zvezi z naložbami kritnega premoženja uporablja terminske pogodbe, opcije in druge izvedene finančne instrumente, če ti prispevajo k zmanjševanju tveganja oziroma doseganju usklajenosti naložb kritnega premoženja iz 22. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije predpiše največji možni obseg izvedenih finančnih instrumentov, vključenih v kritno premoženje, vrsto in boniteto strank, s katerimi se lahko sklepajo ti posli, in druga podrobnejša navodila za uporabo izvedenih finančnih instrumentov.
24. člen
Omejitve posameznih naložb kritnega premoženja
(1) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na stanovanjskih nepremičninah v gradnji, je lahko največ 5% kritnega premoženja.
(2) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na komercialnih nepremičninah, je lahko največ 20% kritnega premoženja.
(3) Delež hipotekarnih kreditov, katerih zastavna pravica je ustanovljena na nepremičninah zunaj Republike Slovenije, je lahko največ 50% kritnega premoženja pod pogojem, da zastavljene nepremičnine zagotavljajo prednostni položaj imetnikov hipotekarnih obveznic ob stečaju izdajatelja v skladu s 46. členom tega zakona.
(4) Delež hipotekarnih kreditov posamezni osebi oziroma medsebojno povezanim osebam je lahko največ 20% kritnega premoženja, vendar izpostavljenost banke do teh oseb ne sme preseči največje dopustne izpostavljenosti, določene z ZBan.
25. člen
Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine
(1) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine je ocenjena dolgoročna tržna vrednost nepremičnine, ki se uporablja kot osnova za hipotekarni kredit.
(2) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine je vrednost premoženja, kakršno določi pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo s preudarno oceno tržljivosti premoženja v prihodnosti, tako da upošteva dolgoročne trajnostne vidike premoženja, običajne in lokalne razmere na trgu, trenutno uporabo in alternativne primerne uporabe premoženja.
26. člen
Višina hipotekarnega kredita
(1) Višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva za kritno premoženje, ne sme preseči 60% hipotekarne kreditne vrednosti obremenjene nepremičnine.
(2) Če višina terjatev iz naslova hipotekarnega kredita presega omejitev iz prejšnjega odstavka, se lahko upošteva za kritno premoženje samo ustrezni del kredita.
27. člen
Pravila vrednotenja nepremičnin
(1) Metodologija ocenjevanja hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine se oblikuje v Pravilih vrednotenja nepremičnin, ki jih sprejme vsak izdajatelj.
(2) K pravilom vrednotenja nepremičnin mora izdajatelj pridobiti soglasje Slovenskega inštituta za revizijo.
28. člen
Vrednotenje nepremičnin
(1) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine se ugotavlja individualno za vsako nepremičnino posebej na podlagi pravil vrednotenja nepremičnin.
(2) Hipotekarno kreditno vrednost nepremičnine mora ugotoviti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin z dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo.
(3) Hipotekarna kreditna vrednost nepremičnine mora biti dokumentirana pregledno in jasno z datumom cenitve in podpisom ocenjevalca.
(4) Med trajanjem razmerja zavarovanja hipotekarnega kredita z ustanovitvijo hipoteke ali zemljiškega dolga na nepremičnini mora izdajatelj redno spremljati vrednost zastavljene nepremičnine in oceno te vrednosti za poslovne nepremičnine izdelati najmanj enkrat na leto, za stanovanjske nepremičnine pa najmanj enkrat na tri leta. Za spremljanje vrednosti in identifikacijo nepremičnin, pri katerih je treba opraviti prevrednotenje, lahko izdajatelj uporablja tudi statistične metode.
(5) Najmanj vsako tretje leto ali če tržne cene padejo za več kakor 10%, se znova ocenijo temeljne predpostavke hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine.
(6) Pri prenosu hipotekarnih kreditov z drugega kreditodajalca iz 16. člena tega zakona na izdajatelja, mora ta preveriti, da so nepremičnine, na katerih je ustanovljena hipoteka, vrednotene v skladu s tem zakonom.
(7) Če drug kreditodajalec nima izdelanih in s strani Slovenskega inštituta za revizijo potrjenih pravil vrednotenja nepremičnin, mora izdajatelj pred prenosom premoženja opraviti vrednotenje nepremičnin na podlagi določb tega zakona.
29. člen
Nadomeščanje neustreznih hipotekarnih kreditov
(1) Izdajatelj mora na zahtevo skrbnika kritnega registra nadomestiti terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim premoženjem, ki izpolnjuje zahteve iz tega zakona glede kritnega premoženja:
1. v 60 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če pride v času trajanja hipotekarnega kredita do zmanjšanja vrednosti nepremičnine do te mere, da je vrednost neodplačanega hipotekarnega kredita večja od 60% hipotekarne kreditne vrednosti nepremičnine, ali
2. v 30 dneh od dneva prejema pisne zahteve skrbnika kritnega registra, če kreditojemalec oziroma kreditojemalka (v nadaljnjem besedilu: kreditojemalec) ne izpolni svoje obveznosti iz kreditne pogodbe.
(2) Če je bila terjatev iz naslova kredita iz prejšnjega odstavka v skladu s 16. členom pridobljena od drugega kreditodajalca, mora ta na zahtevo izdajatelja zagotoviti terjatev iz naslova nadomestnega hipotekarnega kredita oziroma drugo premoženje, ki izpolnjuje zahteve tega zakona glede kritnega premoženja.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko izdajatelj oziroma drug kreditodajalec ob zmanjšanju vrednosti nepremičnine iz 1. točke prvega odstavka tega člena dopolni obstoječe terjatve iz naslova hipotekarnega kredita s terjatvami iz naslova drugih hipotekarnih kreditov ali drugim ustreznim premoženjem le v višini primanjkljaja v kritnem premoženju, ki je nastal zaradi zmanjšanja vrednosti nepremičnine.
IV. HIPOTEKARNI KREDIT
30. člen
Pogodba o hipotekarnem kreditu
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu mora biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zavarovana z ustanovitvijo zastavne pravice ali zemljiškega dolga na eni ali več nepremičninah.
(2) Če je na nepremičnini iz prejšnjega odstavka zgrajena stavba, mora biti stavba zavarovana pri zavarovalnici za ves čas trajanja kreditne pogodbe proti vsem rizikom najmanj za zavarovalno vsoto v vrednosti dela kredita, ki je vpisan v kritnem registru, zavarovalna polica pa vinkulirana v korist kreditodajalca.
31. člen
Vsebina pogodbe o hipotekarnem kreditu
(1) Pogodba o hipotekarnem kreditu mora vsebovati tudi:
1. višino provizije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona;
2. sporazum strank o obstoju terjatve kreditodajalca do kreditojemalca;
3. navedbo, da bo terjatev kreditodajalca vpisana v kritni register izdajatelja.
(2) Če je hipotekarni kredit zavarovan z zastavno pravico na nepremičninah, mora pogodba o hipotekarnem kreditu vsebovati še zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim lastnik nepremičnine dovoljuje vpis hipoteke v zemljiško knjigo, in soglasje kreditojemalca, da se, če terjatev zapade, opravi izvršba zaradi njenega poplačila iz zastavljene nepremičnine. Če kreditojemalec ni lastnik zastavljene nepremičnine, mora njen lastnik prav tako skleniti pogodbo o hipotekarnem kreditu.
(3) Če je hipotekarni kredit zavarovan z zemljiškim dolgom, mora kreditojemalec ob sklenitvi pogodbe o hipotekarnem kreditu veljavno prenesti zemljiško pismo na kreditodajalca.
32. člen
Kreditni pogoji
(1) Kreditne pogoje za hipotekarne kredite opredeli kreditodajalec v svojih aktih.
(2) V kreditnih pogojih mora biti posebej razvidno, kakšne posledice zadenejo kreditojemalca ob nepravočasnem poravnavanju kreditnih obveznosti in pod kakšnimi pogoji je kreditodajalec upravičen zahtevati predčasno poplačilo hipotekarnega kredita, vključenega v kritni register.
33. člen
Predčasno poplačilo kredita
(1) Ne glede na zakon, ki ureja potrošniške kredite, lahko kreditojemalec predčasno poplača del ali celotni hipotekarni kredit.
(2) V primeru predčasnega poplačila iz prejšnjega odstavka mora kreditojemalec plačati provizijo, ki lahko znaša največ 1% zneska predčasnega poplačila za vsako polno leto do konca trajanja kreditne pogodbe.
34. člen
Zastavna pravica in zemljiški dolg
(1) Hipoteka za zavarovanje terjatve iz naslova hipotekarnega kredita se lahko ustanovi samo, če se vpiše v zemljiško knjigo z najboljšim vrstnim redom.
(2) Zemljiški dolg se lahko uporabi za zavarovanje terjatve iz naslova hipotekarnega kredita samo, če zagotavlja najboljši vrstni red. Ta dolg se vpiše v kritni register le, če se zemljiško pismo izroči skrbniku kritnega registra, ki ga hrani do celotnega poplačila hipotekarnega kredita.
(3) Nepremičnina iz prvega odstavka 30. člena tega zakona mora biti na dan ustanovitve zastavne pravice ali zemljiškega dolga prosta osebnih služnosti in najemnih razmerij, na njej pa ne sme biti ustanovljena stavbna pravica.
(4) Za potrebe tega zakona sta zemljiški dolg in hipoteka enakovredna.
35. člen
Zaznamba kritnega registra
(1) Pri vpisu kreditodajalčeve zastavne pravice v zemljiško knjigo se poleg vpisa hipoteke predlaga tudi vpis zaznambe, da je zavarovana terjatev namenjena vpisu v kritni register za izdajo hipotekarnih obveznic (zaznamba kritnega registra). Ob zaznambi se vpiše tudi oznaka kritnega registra, firma in sedež izdajatelja ter ime in naslov skrbnika kritnega registra.
(2) Vpis zaznambe iz prejšnjega odstavka se lahko predlaga tudi po vpisu hipoteke v zemljiško knjigo.
(3) Zaznamba kritnega registra pomeni, da je izvršba ali vsaka sprememba vpisa hipoteke ali zaznambe mogoča samo na podlagi pisnega soglasja skrbnika kritnega registra.
36. člen
Prenos terjatev iz kreditnih pogodb na izdajatelja
(1) Drug kreditodajalec iz 16. člena tega zakona mora pri vpisu svoje zastavne pravice v zemljiško knjigo poleg vpisa hipoteke predlagati tudi vpis zaznambe kritnega registra iz prvega odstavka 35. člena tega zakona.
(2) Če je na izdajatelja prenesena terjatev iz naslova kredita, ki je zavarovan z zemljiškim dolgom, se na izdajatelja prenese zemljiško pismo, vpis zaznambe iz prvega odstavka tega člena pa ni potreben.
(3) Terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, označena v zemljiški knjigi z zaznambo iz prvega odstavka tega člena, se šteje za premoženje izdajatelja, označeno v zaznambi v trenutku vknjižbe v kritni register izdajatelja in v znesku, ki je vknjižen v tem registru.
(4) Če je na izdajatelja prenesen samo del terjatve iz naslova kredita, ki je zavarovana s hipoteko, mora drug kreditodajalec zagotoviti, da je preneseni del terjatve iz naslova kredita zavarovane s hipoteko, ki ima boljši vrstni red od vrstnega reda hipoteke za nepreneseni del terjatve iz naslova kredita.
(5) Zemljiško pismo, ki služi kot zavarovanje za terjatve iz naslova hipotekarnega kredita, se prenese na izdajatelja z indosamentom in izročitvijo v posest izdajatelju.
(6) Tudi če je na izdajatelja prenesen samo del terjatve iz naslova kredita, ki je zavarovan z zemljiškim pismom, se na izdajatelja prenese celoten zemljiški dolg. Izdajatelj upravlja z delom zemljiškega dolga, ki ni potreben za zavarovanje prenesene terjatve iz naslova kredita, v dobro drugega kreditodajalca.
(7) Za prenos terjatev iz kreditnih pogodb iz tega člena ni potrebno soglasje kreditojemalca.
37. člen
Prenos dokumentov na izdajatelja
(1) Drug kreditodajalec iz 16. člena tega zakona mora izročiti izdajatelju naslednje dokumente:
1. kreditno pogodbo,
2. cenitev nepremičnine in
3. dokaz o vpisu zastavne pravice v zemljiško knjigo skupaj z zaznambo iz 35. člena tega zakona ali zemljiško pismo.
(2) Na podlagi prejetih dokumentov mora izdajatelj drugemu kreditodajalcu v sedmih delovnih dneh od dneva prejema dokumentov sporočiti, ali je bila kreditna pogodba vpisana v kritni register izdajatelja.
(3) Izdajatelj lahko zavrne vpis v kritni register samo, če so pri sklepanju kreditne pogodbe kršene določbe tega zakona ali pogodbe med njim in drugim kreditodajalcem.
(4) Če izdajatelj zavrne vpis hipotekarnega kredita v kritni register, mora drug kreditodajalec nemudoma predlagati izbris zaznambe iz 35. člena tega zakona.
V. KRITNI REGISTER IN SKRBNIK KRITNEGA
REGISTRA
38. člen
Obveznost vodenja kritnega registra
(1) Vsak izdajatelj mora voditi kritni register in tega opravila ne sme prenesti na drugega izvajalca.
(2) V kritnem registru so posamično vpisane terjatve iz naslova hipotekarnega kredita in druge naložbe ter izvedeni finančni instrumenti, ki predstavljajo kritno premoženje za izdane hipotekarne obveznice.
(3) V kritnem registru so vpisane tudi vse izdane hipotekarne obveznice.
(4) Iz kritnega registra mora biti ves čas razvidna nominalna vrednost kritnega premoženja in hipotekarnih obveznic v obtoku.
(5) Na premoženje, vpisano v kritni register, lahko v izvršbi posežejo samo imetniki hipotekarnih obveznic, ki jim kritni register zagotavlja kritje, s terjatvami iz naslova plačila obveznosti iz obveznic.
39. člen
Vpis podatkov v kritni register in njihov izbris
(1) V kritni register se lahko vpiše samo premoženje, ki ga odobri skrbnik tega registra.
(2) Za vpis terjatve iz naslova hipotekarnega kredita v kritni register je poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo potreben vpis zaznambe kritnega registra iz 35. člena tega zakona.
(3) Skrbnik kritnega registra zavrne odobritev vpisa, če predlagana terjatev iz naslova kredita ali drugo premoženje ne izpolnjuje pogojev za kritno premoženje oziroma če bi se z vpisom kršil ta zakon.
(4) Premoženje, vpisano v kritni register, se lahko iz njega izbriše samo s pisnim soglasjem skrbnika kritnega registra.
40. člen
Skrbnik kritnega registra
(1) Vsak izdajatelj mora imeti skrbnika oziroma skrbnico kritnega registra (v nadaljnjem besedilu: skrbnik kritnega registra).
(2) Skrbnik kritnega registra je od izdajatelja in od Banke Slovenije neodvisna oseba, ki zagotavlja, da se register vodi v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov in ki opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.
(3) Skrbnika kritnega registra imenuje izdajatelj.
41. člen
Pogoji za imenovanje skrbnika kritnega registra
(1) Za skrbnika kritnega registra je lahko imenovana samo oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je pooblaščeni revizor, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja revidiranje, oziroma drugače strokovno usposobljena oseba;
2. da je predhodno pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje poslov skrbnika kritnega registra;
3. da njena predhodna dejavnost ne vzbuja dvoma o njeni primernosti za opravljanje skrbniških storitev.
(2) Banka Slovenije predpiše način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka.
(3) Za postopek izdaje in odvzema dovoljenja Banke Slovenije za skrbnika kritnega registra ter za nadzor nad delom tega skrbnika se smiselno uporabljajo določbe ZBan.
42. člen
Dolžnosti skrbnika kritnega registra
(1) Skrbnik kritnega registra mora zagotavljati, da se s kritnim premoženjem v vsakem trenutku pokriva celotna vrednost hipotekarnih obveznic v obtoku v skladu z 22. členom tega zakona.
(2) Skrbnik kritnega registra mora zagotoviti, da je premoženje vpisano v kritnem registru v skladu z določbami tega zakona.
(3) Pred izdajo hipotekarne obveznice mora skrbnik kritnega registra potrditi, da ima obveznica zadostno in ustrezno kritje v kritnem premoženju v skladu z 22. členom tega zakona.
(4) Hipoteke, vpisane kot kritje v kritnem registru in v zemljiški knjigi, se lahko izbrišejo samo s predhodnim soglasjem skrbnika kritnega registra. Pisno soglasje skrbnika kritnega registra je treba priložiti predlogu za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
(5) Če skrbnik kritnega registra ugotovi, da kritno premoženje ne zadostuje za pokritje hipotekarnih obveznic ali da je drugače v neskladju z določbami tega zakona, mora o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije.
(6) Skrbnik kritnega registra je redno dolžan obveščati Banko Slovenije o svojih ugotovitvah na podlagi tega zakona.
43. člen
Pristojnosti skrbnika kritnega registra
(1) Skrbnik kritnega registra ima pravico in dolžnost, da pregleduje poslovne knjige in druge dokumente izdajatelja, ki so kakorkoli povezani s hipotekarnimi obveznicami in kritnim premoženjem.
(2) Izdajatelj mora skrbnika kritnega registra sproti obveščati o izpolnjevanju poplačil, povezanih s kritnim premoženjem in o vseh drugih spremembah, ki se nanašajo na to premoženje.
44. člen
Reševanje sporov med izdajateljem in skrbnikom
kritnega registra
Morebitne spore med skrbnikom kritnega registra in izdajateljem glede dolžnosti in pristojnosti skrbnika kritnega registra rešuje Banka Slovenije.
45. člen
Odvzem dovoljenja skrbniku kritnega registra
(1) Banka Slovenije odvzame dovoljenje skrbniku kritnega registra, če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. skrbnik huje krši dolžnosti, določene s tem zakonom, pri čemer se za določitev hujših kršitev smiselno uporablja drugi odstavek 28. člena ZBan;
3. nastopijo okoliščine, ki kažejo na utemeljen dvom o primernosti osebe za opravljanje skrbniške funkcije.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izdajatelj v roku 30 dni od dneva prejema odločbe o odvzemu dovoljenja imenovati novega skrbnika kritnega registra.
VI. STEČAJ IZDAJATELJA
46. člen
Prednostni položaj imetnikov hipotekarnih obveznic
ob stečaju izdajatelja
(1) Imetniki hipotekarnih obveznic imajo pri poplačilu iz kritnega premoženja, vključno s stroški, prednost pred vsemi drugimi upniki izdajatelja.
(2) Zahtevke proti stečajni masi v svojem imenu in za račun imetnikov hipotekarnih obveznic uveljavlja upravitelj kritnega premoženja.
(3) V medsebojnem razmerju imajo vsi imetniki hipotekarnih obveznic isti vrstni red.
47. člen
Začetek stečajnega postopka nad izdajateljem
(1) V primeru začetka stečajnega postopka nad izdajateljem se kritno premoženje, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 23. člena tega zakona, izloči iz stečajne mase in je prednostno namenjeno nadaljnjemu nepretrganemu poplačilu obveznosti iz hipotekarnih obveznic.
(2) Pravne posledice začetka stečajnega postopka ne vplivajo na terjatve imetnikov hipotekarnih obveznic in na terjatve upnikov iz naslova izvedenih finančnih instrumentov iz 23. člena tega zakona.
(3) Imetniki hipotekarnih obveznic so stranke v stečajnem postopku izdajatelja le v primeru iz 51. člena tega zakona.
48. člen
Določitev upravitelja kritnega premoženja
(1) V primeru iz prvega odstavka 47. člena tega zakona stečajni senat na predlog Banke Slovenije določi upravitelja oziroma upraviteljico kritnega premoženja (v nadaljnjem besedilu: upravitelj kritnega premoženja).
(2) Upravitelj kritnega premoženja ne sme biti ista oseba kot stečajni upravitelj izdajatelja.
(3) Za upravitelja kritnega premoženja se smiselno uporabljajo določbe o stečajnem upravitelju iz zakona, ki ureja stečaj in ZBan.
49. člen
Pristojnosti upravitelja kritnega premoženja
(1) Upravitelj kritnega premoženja z dnem imenovanja pridobi pravico upravljanja in razpolaganja s kritnim premoženjem v obsegu, ki je potreben za nadaljnjo in nepretrgano poravnavo obveznosti do imetnikov hipotekarnih obveznic.
(2) Upravitelj kritnega premoženja pridobi pravico razpolaganja tudi s tistim delom terjatev iz naslova hipotekarnega kredita, ki v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega zakona ne šteje kot kritno premoženje. Ob dospelosti terjatev iz naslova tega kredita bo upravitelj kritnega premoženja sorazmerni del izločil v stečajno maso izdajatelja.
(3) Upravitelj kritnega premoženja predstavlja imetnike obveznic pred sodiščem.
(4) Stečajni upravitelj izdajatelja lahko kadarkoli zahteva, da upravitelj kritnega premoženja del tega premoženja, za katerega je nesporno ugotovljeno, da ne bo potreben za poravnavo obveznosti iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic, izloči v stečajno maso izdajatelja.
(5) O zahtevi stečajnega upravitelja iz prejšnjega odstavka odloča sodišče, ko pridobi mnenje upravitelja kritnega premoženja.
(6) V primeru preostanka kritnega premoženja, po poravnavi zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic in plačilu vseh stroškov upravljanja, upravitelj kritnega premoženja prenese preostanek v stečajno maso izdajatelja. V stečajno maso prenese tudi premoženje, ki ostane po zastaranju zadnje obveznosti iz naslova hipotekarnih obveznic.
(7) V 30 dneh po nastopu svoje funkcije mora upravitelj kritnega premoženja sestaviti otvoritveno bilanco stanja, s katero zajame kritno premoženje in obveznosti, ter pojasnila k tej bilanci. 30 dni po vsakem koledarskem letu mora sestaviti letno poročilo o kritnem premoženju in obveznostih.
(8) Upravitelj kritnega premoženja mora na zahtevo poročati stečajnemu sodišču ali Banki Slovenije.
(9) Po zapadlosti zadnje obveznosti iz hipotekarnih obveznic upravitelj kritnega premoženja sestavi zaključno bilanco in zaključno poročilo.
(10) Stroški in nagrada upravitelja kritnega premoženja se plačajo iz kritnega premoženja.
50. člen
Prenos kritnega premoženja na drugega izdajatelja
(1) Upravitelj kritnega premoženja lahko s pogodbo prenese na drugega izdajatelja celotno kritno premoženje in celotne obveznosti iz izdanih hipotekarnih obveznic.
(2) Pogodba iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti firmo prenosnika ter prevzemnika premoženja in obveznosti, dogovor o prenosu premoženja in prevzemu obveznosti kot celote, natančno oznako vsake premoženjske pravice in obveznosti, ki je predmet prenosa in znesek nadomestila, do katerega je upravičen prenosnik.
(3) Za sklenitev pogodbe iz prejšnjega odstavka je potrebno predhodno soglasje Banke Slovenije. Za postopek izdaje soglasja se smiselno uporablja ZBan.
51. člen
Ločen stečajni postopek
(1) Če kritno premoženje ne zadostuje za nadaljevanje nepretrganega poplačila obveznosti iz hipotekarnih obveznic, se na zahtevo Banke Slovenije začne ločen stečajni postopek nad kritnim premoženjem izdajatelja, v skladu z ZBan.
(2) Predlog za začetek ločenega stečajnega postopka iz prejšnjega odstavka lahko Banki Slovenije predlaga tudi skrbnik kritnega registra.
(3) Če imetniki hipotekarnih obveznic v ločenem stečajnem postopku iz prvega odstavka tega člena niso v celoti poplačani, imajo pravico prijaviti preostanek svojih terjatev iz hipotekarnih obveznic v rednem stečajnem postopku izdajatelja v roku 30 dni od zaključka ločenega stečajnega postopka iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z dnem začetka ločenega stečajnega postopka ne prenehajo teči obresti od terjatev iz hipotekarnih obveznic proti izdajatelju.
(5) V primeru ločenega stečajnega postopka, v rednem stečajnem postopku nad izdajateljem, ne sme priti do poplačila upnikov pred iztekom roka iz tretjega odstavka tega člena.
VII. KOMUNALNA OBVEZNICA
52. člen
Uporaba določil tega zakona za komunalno obveznico
in kredit osebam javnega prava
(1) Za izdajo komunalnih obveznic se smiselno uporabljajo določbe 17. in 18. člena, 19. do 23. člena, tretjega odstavka 24. člena, 2. točke prvega odstavka in drugi odstavek 29. člena, prvega odstavka 31. člena, 32. člena, sedmega odstavka 36. člena, 1. točke prvega odstavka ter drugega in tretjega odstavka 37. člena, 38. člena, prvega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena, 40. do 41. člena, prvega do tretjega in petega do šestega odstavka 42. člena ter 43. do 51. člena tega zakona, pri čemer se namesto besed »hipotekarna obveznica« uporabljata besedi »komunalna obveznica« ter namesto »hipotekarni kredit« besede »kredit osebam javnega prava« v ustreznem sklonu.
(2) Če izdajatelj izdaja hipotekarne in komunalne obveznice, mora voditi ločena kritna registra.
(3) Ob stečaju izdajatelja se terjatve imetnikov komunalnih obveznic lahko poplačajo le iz kritnega premoženja komunalnih obveznic.
VIII. POROČANJE BANKI SLOVENIJE
53. člen
Poročanje
(1) Izdajatelj mora vsako trimesečje posredovati Banki Slovenije izpis iz kritnega registra na zadnji dan trimesečja, ki mora biti podpisan s strani skrbnika kritnega registra. Izpis mora izdajatelj posredovati v roku 10 dni po izteku trimesečja.
(2) Iz letnega poročila izdajatelja mora biti razvidno tudi:
1. število hipotekarnih kreditov, iz katerih izhajajo terjatve, vpisanih v kritni register in razporejenih po velikostnih razredih glede na višino zneska, prenesenega v kritni register in po območjih, kjer se nahaja nepremičnina;
2. zneski hipotekarnih kreditov, iz katerih izhajajo terjatve, preneseni v kritni register, katerih zastavna pravica je ustanovljena na:
– komercialnih nepremičninah;
– na stanovanjskih nepremičninah;
– na stanovanjskih objektih v gradnji;
3. število prodaj na podlagi izvršbe in število začetih postopkov izvršbe na dan 31. decembra preteklega leta, kot tudi število izpeljanih postopkov izvršbe tekom leta.
(3) Informacije, ki se nanašajo na 1. in 3. točko prejšnjega odstavka, morajo biti prikazane ločeno za komercialne in stanovanjske nepremičnine.
(4) Zahteve poročanja iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kredite osebam javnega prava.
(5) Banka Slovenije lahko za potrebe nadzora nad izvajanjem določil tega člena podrobneje predpiše način poročanja.
IX. NADZOR
54. člen
Nadzor nad izvajanjem določb zakona
(1) Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja Banka Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, izvaja nadzor nad izvrševanjem določb 17. in 18. člena tega zakona Agencija za trg vrednostnih papirjev.
X. KAZENSKE DOLOČBE
55. člen
Hujši prekrški izdajatelja
(1) Z globo od 20.000.000 do 90.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
1. kot kritno premoženje upošteva premoženje v nasprotju z 19. členom tega zakona;
2. kot nadomestno kritno premoženje šteje premoženje v nasprotju z 20. členom tega zakona;
3. kot kritno premoženje upošteva terjatve iz naslova kreditov drugih kreditodajalcev v nasprotju z 21. členom tega zakona;
4. izda hipotekarne obveznice v obsegu, ki je v nasprotju s prvim odstavkom 22. člena tega zakona;
5. ne zagotavlja skladnosti kritnega premoženja z obveznostmi na podlagi hipotekarnih obveznic tudi po načelu neto sedanje vrednosti (drugi odstavek 22. člena tega zakona);
6. ne usklajuje kritnega premoženja z obveznostmi iz naslova izdanih hipotekarnih obveznic, v skladu z določbo tretjega odstavka 22. člena tega zakona;
7. uporablja izvedene finančne instrumente v nasprotju s predpisom Banke Slovenije iz drugega odstavka 23. člena tega zakona;
8. ne upošteva posamičnih omejitev glede naložb kritnega premoženja iz 24. člena tega zakona;
9. ne upošteva omejitev glede višine terjatve iz naslova hipotekarnega kredita, ki se lahko upošteva kot kritno premoženje iz 26. člena tega zakona;
10. ne vrednoti nepremičnin v skladu z 28. členom tega zakona;
11. ne izpolni zahteve skrbnika kritnega registra glede nadomestitve terjatve iz naslova hipotekarnega kredita iz prvega odstavka 29. člena tega zakona;
12. ne izda hipotekarnih obveznic na način, določen v 17. in 18. členu tega zakona;
13. ne upošteva določil glede hipotekarnega kredita iz 30. člena tega zakona;
14. ne upošteva določil glede hipoteke in zemljiškega dolga iz 34. člena tega zakona;
15. ne upošteva določil glede vpisa v zemljiško knjigo iz 35. člena tega zakona;
16. ne vodi kritnega registra v skladu z določbami 38., 39. in prvega odstavka 40. člena tega zakona;
17. ne obvešča skrbnika kritnega registra v skladu z drugim odstavkom 43. člena tega zakona.
(2) Z globo od 250.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
56. člen
Lažji prekrški izdajatelja
(1) Z globo od 1.000.000 do 30.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje izdajatelj, če:
1. ne sklene pogodbe iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
2. ne upošteva določil glede vsebine hipotekarne pogodbe iz 31. člena tega zakona;
3. ne upošteva določil glede kreditnih pogojev iz 32. člena tega zakona;
4. pri prevzemu kreditnih pogodb in dokumentov drugega kreditodajalca ne ravna na način, določen v 36. in 37. členu tega zakona;
5. ne poroča Banki Slovenije na način, določen v 53. členu tega zakona.
(2) Z globo od 100.000 do 1.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
57. člen
Prekrški skrbnika kritnega registra
Z globo od 10.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje skrbnik kritnega registra, če:
1. pri vpisu premoženja v kritni register ravna v nasprotju z določbo tretjega odstavka 39. člena tega zakona;
2. ne ravna v skladu z določili 42. člena tega zakona.
58. člen
Prekrški drugih oseb
(1) Z globo od 20.000.000 do 90.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje:
1. pravna oseba, če izda vrednostni papir v nasprotju s 4. členom tega zakona;
2. banka, če izdaja hipotekarne ali komunalne obveznice, ne da bi za to pridobila dovoljenje Banke Slovenije (prvi odstavek 8. člena tega zakona), oziroma ji je dovoljenje prenehalo (13. člen tega zakona) ali bilo odvzeto (14. člen tega zakona);
3. drug kreditodajalec, če ne izpolni zahteve izdajatelja glede nadomestitve kredita iz drugega odstavka 29. člena tega zakona;
4. drug kreditodajalec, če ne upošteva določil glede prenosa kreditnih pogodb in dokumentov na izdajatelja iz prvega do petega odstavka 36. člena ter prvega in četrtega odstavka 37. člena tega zakona.
(2) Z globo od 250.000 do 3.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 10.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje upravitelj kritnega premoženja, če ne ravna v skladu z 49. členom tega zakona.
59. člen
Postopek o prekršku
(1) Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Banke Slovenije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške in na njegovi podlagi izdanih predpisih.
(2) Banka Slovenije z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbo 172. člena ZBan se postopek o prekršku vodi v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(4) Za prekrške, določene s tem zakonom, se v hitrem postopku lahko izreče globa v znesku, ki je višji od najnižjega zneska globe, predpisane v razponu.
(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za postopek o prekrških, o katerem odločajo pooblaščene osebe Agencije za trg vrednostnih papirjev.
XI. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
60. člen
Podzakonski akti
Banka Slovenije izda podzakonske akte v skladu z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
61. člen
Izvzetje že obstoječih hipotekarnih obveznic
Obveznice, izdane pred uveljavitvijo tega zakona, ki vsebujejo besedni zvezi »hipotekarna obveznica« ali »komunalna obveznica« ter izpeljanke iz njiju, se ne štejejo za hipotekarne ali komunalne obveznice.
62. člen
Uveljavitev
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-12/05-16/1
Ljubljana, dne 1. februarja 2006
EPA 530-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
