Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2006.

V 1. členu Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 94/04 – uradno prečiščeno besedilo) se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije določbe Direktive Sveta 91/250/EGS z dne 14. maja 1991 o pravnem varstvu računalniških programov (UL L št. 122 z dne 17. 5. 1991, str. 42, s spremembami), Direktive Sveta 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine (UL L št. 346 z dne 27. 11. 1992, str. 61, s spremembami), Direktive Sveta 93/83/EGS z dne 27. septembra 1993 o uskladitvi določenih pravil o avtorski in sorodnih pravicah v zvezi s satelitskim radiodifuznim oddajanjem in kabelsko retransmisijo (UL L št. 248 z dne 6. 10. 1993, str. 15), Direktive Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic (UL L št. 290 z dne 24. 11. 1993, str. 9, s spremembami), Direktive 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L št. 077 z dne 27. 3. 1996, str. 20), Direktive 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L št. 167 z dne 22. 6. 2001, str. 10, s spremembami), Direktive 2001/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o sledni pravici v korist avtorja izvirnega umetniškega dela (UL L št. 272 z dne 13. 10. 2001, str. 32) ter Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L št. 195 z dne 2. 6. 2004, str. 16).".

V drugem odstavku 4. člena se za besedilom "sestavinah avtorskega dela," doda besedilo "o domnevi avtorstva,".

35. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če je izvirnik likovnega dela po prvi odsvojitvi s strani avtorja ponovno prodan, ima avtor pravico biti o tem obveščen in pravico do nadomestila v obsegu, ki je določen v tem členu, pod pogojem, da se prodajalec, kupec ali posrednik ukvarja s trženjem umetnin, kot so prodajni saloni, galerije in organizatorji dražb.
(2) Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so prodajalec, kupec in posrednik solidarno zavezani.
(3) Izvirniki likovnih del po prvem odstavku tega člena so izvirna dela likovne umetnosti, kot so slike, kolaži, risbe, grafike, fotografije, kipi, tapiserije, stvaritve v keramiki ali steklu in podobno, ki jih ustvari avtor sam ali gre za reprodukcije teh del, ki se štejejo za izvirnike. Reprodukcije del se štejejo za izvirnike, če so izdelane v omejenem številu in jih je ustvaril ali odobril sam avtor, ki jih praviloma tudi oštevilči in podpiše.
(4) Nadomestilo iz naslova sledne pravice se plačuje v odstotku od maloprodajne cene izvirnika brez javnih dajatev.
(5) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka, ki ne sme preseči 12.500 EUR, znaša:
1. 4% od cene do 50.000 EUR;
2. 3% od deleža cene nad 50.000 EUR in do 200.000 EUR;
3. 1% od deleža cene nad 200.000 EUR in do 350.000 EUR;
4. 0,5% od deleža cene nad 350.000 EUR in do 500.000 EUR;
5. 0,25% od deleža cene nad 500.000 EUR.
(6) Sledna pravica ne more biti predmet odpovedi, razpolaganja med živimi in izvršbe.".

V 72. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Aktivno legitimacijo za uveljavljanje varstva pravic svojih članov iz tega zakona pred sodišči in drugimi organi imajo tudi kolektivne organizacije iz tega zakona, sindikalne organizacije ter poklicna združenja, ustanovljena za varstvo avtorske in sorodnih pravic. O postopkih morajo prizadetim članom dati račun.".

V prvem odstavku 147. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:

"2. ponovna prodaja izvirnikov likovnih del (sledna pravica);".

Peti odstavek 159. člena se spremeni tako, da se glasi:

"(5) Osebe iz prvega odstavka 35. člena tega zakona so dolžne predložiti pristojni kolektivni organizaciji podatke, ki so potrebni za izračun dolžnega nadomestila, kot so vrsta in število prodanih izvirnikov, zavezanci in maloprodajna cena brez javnih dajatev, v 30 dneh po prodaji izvirnika likovnega dela.".

Za 163. členom se doda nov 163.a člen, ki se glasi:

(1) Kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov lahko na podlagi arbitražnega sporazuma zahteva, da arbiter posameznik ali tričlanski arbitražni senat odloči o vsebini skupnega sporazuma iz 156. člena tega zakona, če po štirih mesecih od začetka pogajanj ni sklenjen skupni sporazum. Šteje se, da so se pogajanja začela, ko je kolektivna organizacija ali reprezentativno združenje uporabnikov nasprotno stran pisno pozvalo k pogajanjem za sklenitev skupnega sporazuma.
(2) Udeleženca arbitraže izbereta arbitra ali arbitre s seznama arbitrov, ki ga določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za gospodarstvo, in ministra, pristojnega za kulturo. Če se udeleženca arbitraže ne moreta sporazumeti o arbitru ali arbitrih, vsak udeleženec arbitraže imenuje po enega arbitra, imenovana arbitra pa imenujeta tretjega arbitra. Arbiter je neodvisen in nepristranski.
(3) Zoper arbitražno odločbo ni pritožbe. Arbitražna odločba nadomešča skupni sporazum. Kolektivne organizacije in člani reprezentativnega združenja uporabnikov so dolžni skleniti ustrezne pogodbe o neizključnem prenosu pravic v skladu z arbitražno odločbo.
(4) Udeleženca arbitraže krijeta stroške arbitražnega postopka, vključno z nagrado arbitru posamezniku ali arbitražnemu senatu.
(5) Pristojni organ zagotavlja administrativno pomoč v arbitražnem postopku.
(6) Če se udeleženca arbitraže ne dogovorita drugače, se v arbitražnem postopku uporabljajo določbe uredbe, s katero Vlada Republike Slovenije natančneje predpiše arbitražni postopek po tem členu, stroške tega postopka in pogoje, ki jih mora izpolnjevati arbiter (v nadaljnjem besedilu: uredba).
(7) V arbitražnem postopku lahko arbiter posameznik ali arbitražni senat poleg meril iz 156. člena tega zakona upošteva tudi druga merila, ki jih predlagajo udeleženca arbitraže ali arbiter posameznik oziroma arbitražni senat.
(8) Razveljavitev arbitražne odločbe se lahko zahteva, če:
1. je bila glede sestave arbitraže kršena kakšna določba tega zakona, dogovora strank ali uredbe;
2. je v arbitražnem postopku kot arbiter sodelovala oseba, ki bi morala biti po zakonu, ki ureja pravdni postopek, izločena;
3. kateremu udeležencu arbitraže ni bila dana možnost sodelovanja v arbitražnem postopku;
4. se je arbitražnega postopka kot udeleženec arbitraže udeleževal kdo, ki po določbah tega zakona ne more biti udeleženec arbitraže;
5. je izrek arbitražne odločbe nerazumljiv ali sam s seboj v nasprotju ali če kljub zahtevi katerega izmed udeležencev arbitraže arbitražna odločba ni obrazložena;
6. arbitražne odločbe ni podpisal arbiter posameznik ali vsi člani arbitražnega senata;
7. je arbiter posameznik ali arbitražni senat prekoračil meje svoje naloge;
8. je arbitražna odločba v nasprotju z določbami tega zakona;
9. je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je prišlo do arbitražne odločbe zaradi kaznivega dejanja priče, izvedenca, arbitra, udeleženca arbitraže, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ali drugega udeleženca v arbitražnem postopku, ali če se arbitražna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.
(9) Tožba za razveljavitev arbitražne odločbe se vloži pri pristojnem sodišču v 30 dneh od vročitve arbitražne odločbe udeležencu arbitraže, razen v primeru iz 9. točke prejšnjega odstavka, kjer teče ta rok od dneva, ko je udeleženec arbitraže dobil možnost uporabiti pravnomočno sodbo pristojnega sodišča. Postopek je prednosten in nujen.".

167. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Ob kršitvi izključnih pravic iz tega zakona lahko upravičenec zahteva:
1. da se prepovejo kršenje in bodoče kršitve;
2. da se odpokličejo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov z upoštevanjem interesov dobrovernih tretjih oseb;
3. da se odstrani stanje, ki je nastalo s kršitvijo;
4. da se nepreklicno odstranijo predmeti kršitve iz gospodarskih tokov;
5. da se uničijo predmeti kršitve;
6. da se uničijo sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev in so v lasti kršilca;
7. da se upravičencu prepustijo predmeti kršitve proti plačilu proizvodnih stroškov;
8. da se sodba objavi.
(2) Pri odločanju o odstranitvenih zahtevkih iz 2. do 7. točke prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interes upravičenca za zagotovitev učinkovitega varstva pravic. Določbi 3. in 5. točke prejšnjega odstavka ne veljata za zgrajene arhitekturne objekte, razen če je uničenje objekta glede na okoliščine primera ustrezno.
(3) V postopku proti osebi, katere storitve so bile uporabljene za kršitev pravice, obstoj te kršitve pa je že pravnomočno ugotovljen v postopku proti tretjemu, se domneva, da je kršitev podana.".

168. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za kršitve po tem zakonu veljajo splošna pravila o povzročitvi škode, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Kršilec je dolžan plačati upravičencu odškodnino v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode, ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
(3) Če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200%, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne.
(4) Pri odločanju o zahtevku za plačilo civilne kazni in odmeri njene višine sodišče upošteva vse okoliščine primera, zlasti pa stopnjo krivde kršilca, velikost dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila ter preventivni namen civilne kazni.
(5) Če je premoženjska škoda večja od civilne kazni, ima upravičenec pravico zahtevati razliko do popolne odškodnine.".

170. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po tem zakonu, če upravičenec izkaže za verjetno:
1. da je imetnik pravice iz tega zakona in
2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena.
(2) Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena;
2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali
3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu.
(3) Upravičenec, ki predlaga izdajo začasne odredbe brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izkazati za verjetno, da bi kakršnokoli odlašanje z izdajo začasne odredbe povzročilo upravičencu nastanek težko nadomestljive škode. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi odredb.
(4) Upravičenec ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena, če izkaže za verjetno, da bi kršilec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bili zahtevki uveljavljeni v tujini, razen v primeru, če naj bi se terjatev uveljavljala v državi članici Evropske unije.
(5) Sodišče sme za zavarovanje nedenarnih zahtevkov po prvem odstavku tega člena izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:
1. da se domnevnemu kršilcu prepove domnevno kršenje in bodoče kršitve;
2. da se zasežejo, izključijo iz prometa in shranijo predmeti kršitve ter sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabijo za kršitev.
(6) Sodišče mora odločiti o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi v 30 dneh od dneva vložitve odgovora na ugovor oziroma od poteka roka za vložitev odgovora na ugovor.
(7) V postopku za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, če ni s tem zakonom določeno drugače. Postopek je nujen.".

171. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče izda sklep za zavarovanje dokazov, če upravičenec predloži razumno dosegljive dokaze o tem, da:
1. je imetnik pravice iz tega zakona,
2. je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena, in
3. bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
(2) Upravičenec, ki zahteva izdajo sklepa za zavarovanje dokazov brez poprejšnjega obvestila in zaslišanja nasprotne stranke, mora poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izkazati za verjetno, da obstaja nevarnost, da bodo dokazi o kršitvi zaradi ravnanja nasprotne stranke uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. V tem primeru se nasprotno stranko obvesti najpozneje takoj po izvršitvi sklepa.
(3) Sodišče sme s sklepom iz prvega odstavka tega člena odrediti izvedbo kateregakoli dokaza, zlasti:
1. ogled prostorov, poslovne dokumentacije, inventarja, baz podatkov, računalniških pomnilnih enot ali drugih stvari;
2. zaseg vzorcev predmetov kršitve;
3. pregled in izročitev listin;
4. določitev in zaslišanje izvedencev in
5. zaslišanje prič.
(4) Zavarovanje dokazov je dovoljeno zahtevati tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če je to potrebno pred postopkom ali med postopkom z izrednimi pravnimi sredstvi.
(5) V postopku zavarovanja dokazov po tem členu se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvršbo in zavarovanje, o začasnih odredbah, razen če ni s tem zakonom drugače določeno. Postopek je nujen.
(6) Če se kasneje izkaže, da je predlog neutemeljen ali da ga upravičenec ni upravičil, ima nasprotna stranka pravico zahtevati:
1. vrnitev odvzetih predmetov;
2. prepoved uporabe pridobljenih informacij in
3. povračilo škode.
(7) Sodišče mora v postopku zavarovanja dokazov po tem členu zagotoviti varstvo zaupnih podatkov strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.".

Naslov 3. oddelka Sedmega poglavja "UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARSTVA" se prenese za 173. člen.

172. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Sodišče lahko v pravdi zaradi kršitve pravic na podlagi upravičene zahteve stranke naloži kršilcu, da sporoči podatke o izvoru in distribucijskih tokovih blaga ali storitev, ki kršijo pravico iz tega zakona.
(2) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prejšnjega odstavka sporočijo tudi naslednje osebe, ki v gospodarskem obsegu:
1. posedujejo blago, s katerim se krši pravica,
2. uporabljajo storitve, s katerimi se krši pravica, ali
3. zagotavljajo storitve, uporabljene v dejavnosti, s katero se krši pravica.
Šteje se, da je bilo dejanje storjeno v gospodarskem obsegu, če se izvaja za neposredno ali posredno gospodarsko korist.
(3) Sodišče lahko naloži, da podatke iz prvega odstavka tega člena sporoči tudi oseba, za katero je katera od oseb iz prejšnjega odstavka navedla, da je bila vpletena v proizvodnjo, izdelavo ali distribucijo blaga ali opravljanja storitev.
(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena lahko vključujejo:
1. imena in naslove oziroma firme in sedeže proizvajalcev, izdelovalcev, distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ali ponudnikov storitev ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in
2. podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih ali naročenih količinah in cenah, doseženih za blago ali storitve.".

173. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če je sodišče odločilo, da bo izvedlo predlagani dokaz, predlagana dokazna sredstva pa so pri nasprotni stranki, mora nasprotna stranka na zahtevo sodišča predložiti dokazna sredstva, s katerimi razpolaga.
(2) Prejšnji odstavek velja tudi glede bančnih, finančnih in poslovnih listin, ki so pod nadzorom nasprotne stranke, če gre za kršitev v gospodarskem obsegu.
(3) V postopku predložitve dokazov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(4) Sodišče mora po izvedbi dokaza iz prvega odstavka tega člena zagotoviti varstvo zaupnih podatkov pravdnih strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke.".

V 184. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

"(5) O prekršku iz tega člena se odloča po hitrem postopku.".

Postopki, ki ob uveljavitvi tega zakona tečejo na podlagi 2. oddelka Sedmega poglavja zakona, se končajo po do sedaj veljavnih določbah zakona.

Do uvedbe evra kot denarne enote v Republiki Sloveniji se zneski iz 3. člena tega zakona, določeni v evrih, obračunavajo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan prodaje izvirnika likovnega dela.

Uredbo iz 7. člena tega zakona izda Vlada Republike Slovenije v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.