Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2006.

V Zakonu o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 in 56/02) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:

"Naloge državnega pravobranilstva opravljajo generalna državna pravobranilka oziroma generalni državni pravobranilec in državne pravobranilke oziroma državni pravobranilci (v nadaljnjem besedilu: državni pravobranilec) ter pomočnice oziroma pomočniki državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: pomočnik državnega pravobranilca).".

V drugem odstavku se črta beseda "razen".

Za četrtim odstavkom 5. člena se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

"Ministrstvo za pravosodje zagotavlja in izplačuje sredstva najemnin za najete prostore državnega pravobranilstva.".

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V prvem odstavku 7. člena se za besedo "pravobranilstvo" doda besedilo "na podlagi usmeritvenih navodil zastopanega".

V prvem odstavku 10. člena se besedilo "diplomiranega pravnika z opravljenim državnim pravniškim izpitom" nadomesti z besedilom "posameznika z opravljenim pravniškim državnim izpitom".

Na koncu 14. člena se doda besedilo, ki se glasi: "V primeru doseženega sporazuma državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca sklene izvensodno poravnavo. Tako sklenjena izvensodna poravnava je izvršilni naslov, če je terjatev iz poravnave zapadla.".

Prva alinea 18. člena se črta.
Dosedanja druga alinea postane prva alinea.
V dosedanji tretji alinei, ki postane druga alinea, se na koncu pika nadomesti s podpičjem. Dodajo se tretja, četrta, peta in šesta alinea, ki se glasijo:

"– zastopanje javnega interesa v upravnih sporih;

– izvajanje postopkov po 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku;
– izvajanje postopkov po 14. poglavju Zakona o prekrških;
– vlaganje zahtevkov v postopkih za revizijo postopkov javnega naročanja.".

V prvem odstavku 19. člena se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Ljubljani" doda vejica in besedilo "Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, Upravnim sodiščem Republike Slovenije", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Ljubljani" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V drugem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Mariboru, Delovnim sodiščem v Mariboru – zunanjim oddelkom v Slovenj Gradcu, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Mariboru" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V tretjem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Celju" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Celju, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Celju", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Celju" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V četrtem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Kopru" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Kopru, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Novi Gorici", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Kopru" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V petem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Kranju" doda vejica in besedilo "Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani – zunanjim oddelkom v Kranju, Upravnim sodiščem Republike Slovenije", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Ljubljani" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V šestem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Murski Soboti" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Mariboru – zunanjim oddelkom v Murski Soboti, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Mariboru" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V sedmem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Novi Gorici" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Kopru – zunanjim oddelkom v Novi Gorici, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Novi Gorici", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Kopru" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V osmem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem v Krškem" doda vejica in besedilo "Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani – zunanjim oddelkom v Brežicah in zunanjim oddelkom v Novem mestu, Upravnim sodiščem Republike Slovenije", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Ljubljani" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".
V devetem odstavku se za besedilom "Okrožnim sodiščem na Ptuju" doda vejica in besedilo "Delovnim sodiščem v Mariboru – zunanjim oddelkom na Ptuju, Upravnim sodiščem Republike Slovenije – zunanjim oddelkom v Mariboru", za besedilom "pred Višjim sodiščem v Mariboru" se beseda "in" nadomesti z vejico in doda besedilo "Višjim delovnim in socialnim sodiščem,", za besedilom "Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije" se doda besedilo "in Ustavnim sodiščem Republike Slovenije".

V 24. členu se besedilo "1. marca" nadomesti z besedilom "31. maja".

V prvem odstavku 25. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

"3. da ima v Republiki Sloveniji priznan strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik oziroma temu strokovnemu naslovu enakovreden, v tujini pridobljen strokovni naslov,".

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

"Za opravljanje nalog državnega pravobranilstva v zadevah pred mednarodnimi sodišči mora oseba poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoj višje ravni znanja enega od tujih jezikov, v katerem se posluje pred mednarodnim sodiščem.".

Drugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Pomočnik državnega pravobranilca zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona v zadevah, ki sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, okrožnih sodišč, delovnih in socialnih sodišč ter upravnih organov in v okviru pooblastila generalnega državnega pravobranilca ali državnega pravobranilca zastopa subjekte iz 7. člena tega zakona v drugih zadevah ter opravlja druge naloge po tem zakonu.".

Za 33. členom se doda nov 33.a člen, ki se glasi:

Minister, pristojen za pravosodje, vroči predlog za imenovanje iz 33. člena tega zakona oziroma akt o imenovanju iz 29. člena tega zakona vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto mesto državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, pa njihove prijave niso bile zavržene po tretjem odstavku 31. člena tega zakona.".

V drugem odstavku 34. člena se izraz "plačilni" nadomesti z izrazom "plačni".

V drugem odstavku 37. člena se izraz "določi" nadomesti z izrazom "imenuje".
Za drugim odstavkom se dodajo nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:

"Generalni državni pravobranilec z letnim razporedom imenuje namestnika generalnega državnega pravobranilca ter vodje notranjih in zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva.

Če je vodja oddelka dalj časa odsoten oziroma zadržan, suspendiran ali iz drugih razlogov ne more opravljati svojih funkcij in nalog, generalni državni pravobranilec imenuje začasnega vodjo za šest mesecev. Začasno vodenje se lahko podaljša za največ šest mesecev, če je to potrebno zaradi učinkovitega delovanja oddelka.
Začasno vodenje ne vpliva na položaj, plačo in druge pravice, ki jih je imel državni pravobranilec, preden je bil imenovan za začasnega vodjo, pripada pa mu ustrezen položajni dodatek za obdobje začasnega vodenja.
Z letnim razporedom generalni državni pravobranilec razporeja državne pravobranilce, pomočnike državnega pravobranilca, višje strokovne sodelavce in strokovne sodelavce v posamezne notranje oddelke in določi notranje oddelke.".

Za 37. členom se doda nov 37.a člen, ki se glasi:

Zaradi zagotovitve nemotenega dela državnega pravobranilstva lahko generalni državni pravobranilec s pisno odredbo prerazporedi državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca, največ za čas do enega leta, na drug zunanji oddelek ali na sedež.

V času prerazporeditve državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca s sedeža na zunanji oddelek se državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca ne spremenita položaj in plača, državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca z zunanjega oddelka, ki je prerazporejen na državno pravobranilstvo na sedežu, pridobi za čas prerazporeditve pravico do plače in dodatkov, kot jih ima državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca na sedežu.".

Naslov VII. poglavja se spremeni tako, da se glasi: "VII. JAVNI USLUŽBENCI DRŽAVNEGA PRAVOBRANILSTVA".

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državno pravobranilstvo ima potrebno število uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest. Za izvrševanje zadev pravobranilske uprave ima državno pravobranilstvo generalnega sekretarja, ki je položajno uradniško delovno mesto.

Za opravljanje strokovnih nalog ima državno pravobranilstvo potrebno število strokovnih sodelavcev in višjih strokovnih sodelavcev.
Strokovni sodelavec je lahko, kdor izpolnjuje splošne pogoje za sklenitev pogodbe o zaposlitvi v državnem organu, je državljan Republike Slovenije, aktivno obvlada slovenski jezik, ima v Republiki Sloveniji priznan strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik oziroma temu strokovnemu naslovu enakovreden v tujini pridobljen strokovni naslov in ima opravljen pravniški državni izpit.
Višji strokovni sodelavec je lahko, kdor izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka in ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na pravnih delih.".

Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:

Sistemizacijo uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest določi generalni državni pravobranilec.

Merila za določitev števila delovnih mest iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za pravosodje, glede na povprečno obremenitev in pričakovano storilnost za posamezno vrsto delovnih mest.

Državno pravobranilstvo ima potrebno število pripravniških mest za pripravnike, ki se v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, usposabljajo za delo v državnem pravobranilstvu.".

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Višji strokovni sodelavci in strokovni sodelavci v posameznih zadevah pripravljajo strokovne podlage za sprejetje odločitev, pripravljajo predloge vlog, po pooblastilu državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca nadomeščajo le-te pri zastopanju pred okrajnimi in okrožnimi sodišči, delovnimi in socialnimi sodišči ter upravnimi organi, spremljajo in proučujejo prakso tujih sodišč ter opravljajo druge strokovne naloge po odredbi državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca.".

Drugi odstavek se črta.

42. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za funkcijo, na katero je imenovan.

Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dela plače za delovno uspešnost pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dela plače za dodatno delovno uspešnost pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ima pravico do dodatkov kot dela plače v višini in pod pogoji, ki jih določa ta zakon, zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in kolektivna pogodba za javni sektor.
Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca se osnovna plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon in Odlok o plačah funkcionarjev.".

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Plača državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca se določi tako, da se vrednost plačnega razreda, v katerega je državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca uvrščen, poveča za dodatek ali dodatke, do katerih je državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca upravičen po določbah tega zakona in za del plače za delovno uspešnost ter dodatno delovno uspešnost.".

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Generalni državni pravobranilec in namestnik generalnega državnega pravobranilca sta ob imenovanju uvrščena v plačni razred, določen z Odlokom o plačah funkcionarjev.

Državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca sta ob prvem imenovanju uvrščena v izhodiščni plačni razred, določen z Odlokom o plačah funkcionarjev. V plačni razred ju uvrsti generalni državni pravobranilec.
Državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca lahko generalni državni pravobranilec ob prvem imenovanju iz posebej utemeljenih razlogov uvrsti v višji plačni razred in sicer za največ dva plačna razreda višji od plačnega razreda funkcije.
Posebej utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, kadar je kandidat pred prvim imenovanjem dalj časa opravljal pravno delo in si je s svojim delom pridobil visok strokovni ugled.
Državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca je ob ponovnem imenovanju na to funkcijo uvrščen najmanj v plačni razred, ki ga je pridobil ob zadnjem napredovanju.".

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca, ki je pri opravljanju funkcije v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate, pripada del plače za delovno uspešnost.

O izplačilu dela plače za delovno uspešnost generalnega državnega pravobranilca, državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca odloči personalna komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija) na podlagi meril, ki jih ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in kolektivne pogodbe za javni sektor, določi komisija v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavlja pet članov, ki jih imenuje generalni državni pravobranilec za štiri leta. Tri člane komisije imenuje med državnimi pravobranilci s sedeža državnega pravobranilstva in dva člana med državnimi pravobranilci iz zunanjih oddelkov državnega pravobranilstva. Predsednika komisije izvolijo člani komisije med seboj. Komisija sprejme poslovnik o delu.".

Za 45. členom se dodajo novi 45.a, 45.b in 45.c člen, ki se glasijo:

Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca, zaposlenemu ali prerazporejenemu na državno pravobranilstvo na sedežu ali na zunanjem oddelku, ki je z uresničitvijo programa racionalizacije dosegel prihranke pri obsegu sredstev za plače, pripada del plače za dodatno delovno uspešnost.

O izplačilu dela plače za dodatno delovno uspešnost generalnega državnega pravobranilca, državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca odloči komisija iz 45. člena tega zakona ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in podzakonskega akta, ki ga za javni sektor sprejme vlada.

Če je mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti državnega pravobranilstva tako, da se poveča obseg dela oziroma določijo dodatne delovne obremenitve za posamezne državne pravobranilce oziroma pomočnike državnega pravobranilca v okviru polnega delovnega časa in dovoljenega obsega dela preko polnega delovnega časa, lahko generalni državni pravobranilec, na podlagi dogovora z državnim pravobranilcem oziroma pomočnikom državnega pravobranilca, sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi posameznega državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca in o plačilu za povečani obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma dodatne delovne obremenitve za posamezne državne pravobranilce in pomočnike državnega pravobranilca.

Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca, ki je z letnim razporedom razporejen na oddelek za evropske zadeve, pripada plačilo za posebne obremenitve v višini 8%.".

46. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca pripadajo, ob pogojih in v višini, ki jih urejajo ta zakon in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ter kolektivna pogodba za javni sektor, naslednji dodatki:

– položajni dodatek,
– dodatek za delovno dobo,
– dodatek za mentorstvo,
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat,
– dodatek za dvojezičnost,
– dodatek za posebne obremenitve,
– dodatek za delo v manj ugodnih delovnih pogojih,
– dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času.
O dodatkih iz prejšnjega odstavka odloča za državne pravobranilce in pomočnike državnega pravobranilca generalni državni pravobranilec, o dodatkih za generalnega državnega pravobranilca pa komisija iz 45. člena tega zakona.".

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Položajni dodatek pripada državnemu pravobranilcu, ki opravlja vodstveno funkcijo, v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:

– državnemu pravobranilcu, ki vodi zunanji oddelek, v višini 10%;
– državnemu pravobranilcu, ki vodi notranji oddelek, v višini 8%;
– državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca, ki vodi službo za informatiko, v višini 5%.".

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

"Državnemu pravobranilcu oziroma pomočniku državnega pravobranilca pripadajo dodatki za delo v manj ugodnih delovnih pogojih in dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.

Za manj ugodne delovne pogoje se šteje udeležba na obravnavah na terenu, delo v prostorih brez dnevne svetlobe, delo v pogojih zdravju škodljivih vplivov in podobno.
Za delo v manj ugodnem delovnem času se šteje izmensko delo, delo v deljenem delovnem času, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik ter delo prek polnega delovnega časa.
Višina dodatkov iz tega člena se določi v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in kot jo za javne uslužbence določa kolektivna pogodba za javni sektor.
Dodatki iz tega člena pripadajo le za čas dela v manj ugodnih delovnih pogojih oziroma za čas dela v manj ugodnem delovnem času.".

Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Z nastopom funkcije pridobita državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca pravico do napredovanja.".

V drugem odstavku se izraz "plačilni" nadomesti z izrazom "plačni".
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

"Napredovanje zajema napredovanje v višje plačne razrede znotraj določene plačne lestvice za posamezno funkcijo. Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se ugotovi z oceno dela državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca (v nadaljnjem besedilu: ocena dela).

Državni pravobranilci lahko napredujejo za šest, pomočniki državnih pravobranilcev pa za devet plačnih razredov.".
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

"Iz ocene dela mora biti razvidno izpolnjevanje meril iz prejšnjega odstavka.".

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:

Oceno dela izdela generalni državni pravobranilec in z njo seznani ocenjevanega državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca.

Če iz ocene dela izhaja, da državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, ne more napredovati v skladu s prejšnjim členom.

Ocenjevani državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca, ki se z oceno dela ne strinja, se lahko v osmih dneh pritoži pri komisiji iz 45. člena tega zakona. Komisija lahko pritožbo zavrne ali pa oceno dela razveljavi in zahteva od generalnega državnega pravobranilca ponovno izdelavo ocene.".

Prvi odstavek 52. člena se spremeni tako, da se glasi:

"Državni pravobranilec in pomočnik državnega pravobranilca lahko napredujeta v višji plačni razred vsaka tri leta.".

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

"Izjemoma lahko državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca, ki v krajšem času izkaže izpolnjevanje pogojev za napredovanje, napreduje prej kakor v treh letih, vendar ne prej kakor v dveh letih od imenovanja oziroma zadnjega napredovanja. Če iz ocene dela izhaja, da državni pravobranilec oziroma pomočnik državnega pravobranilca izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje, lahko napreduje v plačni razred, ki je po vrsti naslednji višji od plačnega razreda, v katerega bi napredoval po prvem odstavku tega člena.".

Četrti odstavek se črta.

V prvem odstavku 53. člena se za besedama "državni pravobranilec" doda besedilo "oziroma pomočnik državnega pravobranilca".
Drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo.

Drugi odstavek 54. člena se črta.

Za 55. členom se doda nov 55.a člen, ki se glasi:

Za strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje državnih pravobranilcev oziroma pomočnikov državnega pravobranilca, javnih uslužbencev državnega pravobranilstva in pripravnikov za delo na državnem pravobranilstvu se smiselno uporabljajo določbe glede sodnikov, sodnega osebja in sodniških pripravnikov o izobraževanju iz zakona, ki ureja sodišča, zakona, ki ureja sodniško službo in zakona, ki ureja pravniški državni izpit.".

V prvem odstavku 57. člena se črta beseda "razen".

Državni pravobranilec, ki je uvrščen v plačilni razred na podlagi določb Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 in 56/02), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema doseženi koeficient plačilnega razreda in dodatek za državnega pravobranilca.
Odločbe o uvrstitvi državnih pravobranilcev v nove plačne razrede, začnejo veljati z začetkom uporabe tega zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi državnega pravobranilca v plačni razred ne sme poslabšati položaja državnega pravobranilca v zvezi z njegovim napredovanjem.

Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni državni pravobranilci in pomočniki državnega pravobranilca in sicer:
– dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
– dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko državni pravobranilec dela v pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada;
– dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000 tolarjev bruto, za magisterij 15.000 tolarjev bruto in za doktorat 25.000 tolarjev bruto;
– dodatek za manj ugodne delovne pogoje v višini 5% urne postavke osnovne plače;
– dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni v višini 5% urne postavke osnovne plače in se obračunava le za čas, ko državni pravobranilec dela v pogojih, zaradi katerih mu ta dodatek pripada;
– dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 3% urne postavke osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 3 ure in se obračuna le za čas, ko državni pravobranilec dela v deljenem delovnem času;
– dodatek za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik v višini 20% urne postavke osnovne plače in se obračuna le za čas, ko državni pravobranilec dela v nedeljo ali na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik;
– dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 10% urne postavke osnovne plače in se obračuna le za čas, ko državni pravobranilec dela preko polnega delovnega časa.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe Odloka o plačah funkcionarjev.
Določba 2. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2007 za obveznosti, ki so dospele od 1. januarja 2007 dalje. Obveznosti zagotavljanja in plačevanja sredstev najemnin za najete prostore državnega pravobranilstva, ki so dospele pred 1. januarjem 2007, pa gredo v breme državnega pravobranilstva, ki ima te prostore najete.