Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu
(ZDT-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.
Št. 001-22-11/06
Ljubljana, dne 14. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-C)
1. člen
V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) se v 4. členu dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:
"Funkcija državnega tožilca se na državnotožilskih mestih opravlja v državnotožilskih nazivih okrožni državni tožilec, višji državni tožilec, vrhovni državni tožilec oziroma na položajih okrožni državni tožilec svetnik, višji državni tožilec svetnik in vrhovni državni tožilec svetnik.
Funkcija pomočnice okrožnega državnega tožilca oziroma pomočnika okrožnega državnega tožilca (v nadaljnjem besedilu: pomočnik državnega tožilca) se na mestu pomočnika državnega tožilca opravlja v nazivu pomočnik državnega tožilca oziroma na položaju pomočnik državnega tožilca svetnik.
Z imenovanjem na državnotožilsko mesto pridobi državni tožilec naziv, ki ustreza temu mestu. Z imenovanjem na mesto pomočnika državnega tožilca pridobi pomočnik državnega tožilca naziv pomočnik državnega tožilca.".
2. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
"10. člen
Pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo) kot posebna organizacijska enota deluje Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala (v nadaljnjem besedilu: skupina).
Skupina je pristojna za kazniva dejanja na področju organiziranega klasičnega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in pregon zahtevata posebno organiziranost in usposobljenost.
Skupina je krajevno pristojna na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
Okrožno državno tožilstvo, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, je dolžno sodelovati s skupino pri opravljanju njenih nalog.".
3. člen
10.a člen se spremeni tako, da se glasi:
"10.a člen
Vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva in direktor oziroma direktorica uprave kriminalistične policije pri generalni upravi Policije (v nadaljnjem besedilu: direktor uprave) sta dolžna nemudoma obvestiti vodjo skupine o zadevah iz prejšnjega člena.
O dodelitvi zadeve skupini odloča generalni državni tožilec s pisno odredbo, po predhodnem mnenju vodje skupine.
Vodja skupine o dodelitvi zadeve nemudoma obvesti vodjo krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva in direktorja uprave, ki sta mu dolžna takoj posredovati spise zadeve z vsemi zbranimi dokazi.
Vodja skupine lahko predlaga generalnemu državnemu tožilcu, da skupini dodeli zadevo pristojnega okrožnega državnega tožilstva, če je ta vsebinsko povezana z zadevo, ki jo obravnava skupina.
Generalni državni tožilec lahko na predlog vodje skupine odredi, da se zadeva, ki je bila dodeljena skupini, dodeli krajevno pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu, če ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.".
4. člen
10.b člen se spremeni tako, da se glasi:
"10.b člen
Za organiziranost, vodenje in delo skupine ter imenovanje vodje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o okrožnem državnem tožilstvu.
Državni tožilci se v skupino dodelijo za štiri leta z možnostjo ponovne dodelitve.
Državni tožilci se prijavijo za dodelitev v skupino na podlagi poziva, ki ga objavi generalni državni tožilec.
O dodelitvi odloča državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju vodje skupine.
O prenehanju dodelitve v skupino pred iztekom mandata odloča državnotožilski svet na predlog generalnega državnega tožilca, po predhodnem mnenju vodje skupine.".
5. člen
10.c člen se spremeni tako, da se glasi:
"10.c člen
Dodelitev državnega tožilca oziroma pomočnika državnega tožilca v skupino ne posega v njegov naziv in položaj.
Za čas dodelitve pripada državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca.".
6. člen
Za 10.c členom se dodata nova 10.č in 10.d člen, ki se glasita:
"10.č člen
Število mest državnih tožilcev v skupini določi z odredbo, na predlog generalnega državnega tožilca, minister, pristojen za pravosodje. Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Organizacijo, obveščanje in delo skupine podrobneje ureja navodilo o delu skupine, ki ga izda generalni državni tožilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje. Navodilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z navodilom iz prejšnjega odstavka se določi tudi način in rok za objavo poziva, način in rok za vložitev prijav, postopek oblikovanja predloga za dodelitev v skupino ter način sodelovanja okrožnega državnega tožilstva s skupino.
10.d člen
Generalni državni tožilec lahko določi drugo krajevno pristojno državno tožilstvo za postopanje v posamezni zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi, zlasti varovanje nepristranskosti, samostojnega delovanja ali ugleda državnega tožilstva.
O določitvi drugega pristojnega državnega tožilstva odloči z odločbo generalni državni tožilec na lastno pobudo ali na podlagi obrazloženega predloga pristojnega državnega tožilca, vodje okrožnega državnega tožilstva ali vodje skupine. Odločba se vroči državnemu tožilstvu, ki je bilo krajevno pristojno v posamezni zadevi ter državnemu tožilstvu, ki mu je določena krajevna pristojnost v posamezni zadevi.
Če državno tožilstvo zaradi posebnih okoliščin, ki onemogočajo izvajanje njegovih funkcij, ne more delovati na sedežu, lahko generalni državni tožilec po predhodno pridobljenem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, z odločbo določi začasni sedež državnega tožilstva.".
7. člen
V šestem odstavku 12. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Državni tožilci imajo dostop do tajnih podatkov v skladu s pogoji iz zakona, ki ureja tajne podatke.".
8. člen
V prvem in drugem odstavku 13. člena se beseda "položaj" nadomesti z besedo "naziv".
9. člen
V drugem odstavku 14. člena se za besedo "pravosodje," dodata besedi "z odredbo".
V tretjem odstavku se besedilo "aktu o določitvi mest" nadomesti z besedilom "odredbi iz prejšnjega odstavka" ter doda nov stavek, ki se glasi: "Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."
10. člen
Drugi odstavek 23. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Napredovanje zajema napredovanje v plačnih razredih znotraj določene plačne lestvice za posamezni državnotožilski naziv, napredovanje na višje državnotožilsko mesto in napredovanje v višji državnotožilski naziv oziroma položaj.".
V petem odstavku se beseda "plačilnih" nadomesti z besedo "plačnih".
11. člen
Za 27. členom se doda 27.a člen, ki se glasi:
"27.a člen
Državni tožilci opravljajo funkcijo državnega tožilca v okviru poslovnega časa, določenega v Državnotožilskem redu, v okviru dežurstva in v okviru pripravljenosti.
Dežurstvo je posebna oblika dela, ki se izvaja na državnem tožilstvu, da lahko državni tožilec opravlja usmerjanje predkazenskega postopka, zagotavlja udeležbo pri procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega postopka ter za druga nujna dejanja, določena v zakonu, ki ureja kazenski postopek, in v drugih zakonih.
Pripravljenost pomeni dosegljivost izven sedeža državnega tožilstva po telefonu ali z uporabo drugih sredstev zaradi izvajanja dejanj iz prejšnjega odstavka.
Z dežurstvom in pripravljenostjo se zagotavlja neprekinjeno opravljanje pristojnosti državnega tožilstva 24 ur na dan ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih.
Državni tožilec je dolžan izvajati izobraževanje za funkcijo državnega tožilca, tožilsko osebje in tožilske pripravnike, pod pogoji, ki so določeni v tem zakonu.".
12. člen
V prvem odstavku 28. člena se za besedo "ustreznega" dodata besedi "naziva oziroma".
V tretjem odstavku se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni" ter doda nov stavek, ki se glasi: "Uvrstitev v plačni razred se ne objavlja v Uradnem listu Republike Slovenije."
13. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
"30. člen
Državni tožilec oziroma pomočnik državnega tožilca ima poleg plače pravico do prejemkov, dodatkov, plačil, nadomestil in povračil v enakih primerih in v enaki višini, kot sodnik ustreznega naziva oziroma položaja, če ta zakon ne določa drugače.
Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za odločanje o pravicah iz prejšnjega odstavka smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo.
Za povečan obseg dela državnega tožilca ali pomočnika državnega tožilca oziroma dodatnih delovnih obremenitev državnega tožilca ali pomočnika državnega tožilca se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo, glede povečanega obsega dela sodnika oziroma dodatnih delovnih obremenitev sodnika.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma dodatne delovne obremenitve za posamezne državne tožilce ali pomočnike državnih tožilcev.".
14. člen
Za 30. členom se dodajo novi 30.a, 30.b in 30.c člen, ki se glasijo:
"30.a člen
Položajni dodatek pripada državnim tožilcem, ki opravljajo vodstveno funkcijo na sedežu državnega tožilstva ali v njegovem zunanjem oddelku, v odstotku od njihove osnovne plače, in sicer:
– vodjem oddelkov in organizacijskih enot na Vrhovnem državnem tožilstvu 10%,
– vodjem zunanjih oddelkov državnih tožilstev 6%,
– vodjem oddelkov z najmanj petimi razporejenimi državni tožilci 8%,
– vodjem oddelkov z najmanj tremi razporejenimi državnimi tožilci 5%.
30.b člen
Državnemu tožilcu, ki opravlja dežurno službo, pripadajo dodatki, kot so določeni za preiskovalnega sodnika in sodnika, ki opravlja dežurno preiskovalno službo.
30.c člen
O izplačilih za delovno in dodatno delovno uspešnost ter izplačilih po posebnih programih (racionalizacija, reševanje zaostankov) za vodje državnih tožilstev in generalnega državnega tožilca odloča državnotožilski svet.
O drugih dodatkih in izplačilih za vodje okrožnih državnih tožilstev odloča generalni državni tožilec.
O dodatkih in izplačilih za okrožne državne tožilce in pomočnike odloča vodja državnega tožilstva, za državne tožilce na Vrhovnem državnem tožilstvu pa generalni državni tožilec.".
15. člen
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
"32. člen
Za strokovno izpopolnjevanje ter usposabljanje državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev, tožilskega osebja ter pripravnikov za delo na državnih tožilstvih se smiselno uporabljajo določbe glede sodnikov, sodnega osebja in sodniških pripravnikov o izobraževanju iz zakona, ki ureja sodišča, zakona, ki ureja sodniško službo ter zakona, ki ureja pravniški državni izpit.
Izobraževanje na podlagi nadzorstvenih pregledov pripravlja in izvaja notranja organizacijska enota Vrhovnega državnega tožilstva iz 58.b člena tega zakona. Oblike in načini izobraževanja s strani strokovnega centra se podrobneje predpišejo z državnotožilskim redom.
Za štipendiranje državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo.
Državnotožilski svet odloči, katerim najboljšim kandidatom iz prejšnjega odstavka se, glede na letna razpoložljiva sredstva za štipendije državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev, dodelijo štipendije.".
16. člen
37.a člen se črta.
17. člen
V prvem odstavku 49. člena se za besedo "zaradi" doda besedilo "utemeljenega suma storitve".
18. člen
Za 58. členom se dodata nova 58.a člen in 58.b člen, ki se glasita:
"58.a člen
Pri Vrhovnem državnem tožilstvu deluje Pravnoinformacijski center kot notranja organizacijska enota Vrhovnega državnega tožilstva.
Pravnoinformacijski center je pristojen za razvoj, enotnost ter delovanje informacijske podpore poslovanja državnih tožilstev in njeno usklajevanje z drugimi informacijskimi sistemi na kazenskem področju.
Pravnoinformacijski center vodi državni tožilec, katerega z letnim razporedom imenuje generalni državni tožilec.
Naloge iz pristojnosti centra opravljajo razporejeni in dodeljeni državni tožilci, uradniki, strokovno-tehnični javni uslužbenci in zunanji strokovnjaki računalniške stroke.
Sredstva za delovanje centra se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.
58.b člen
Pri Vrhovnem državnem tožilstvu deluje Strokovni center kot notranja organizacijska enota Vrhovnega državnega tožilstva.
Strokovni center državnim tožilstvom in državnim tožilcem:
– zagotavlja potrebno strokovno pomoč s področja davčne, finančne, računovodske in drugih strok, ki so potrebne za strokovno in učinkovito delovanje,
– pripravlja in izvaja izobraževanje državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev, tožilskega osebja ter pripravnikov za delo na državnih tožilstvih,
– zagotavlja strokovne podlage za mednarodno državnotožilsko sodelovanje.
Strokovni center vodi vrhovni državni tožilec, katerega z letnim razporedom imenuje generalni državni tožilec.
Naloge iz pristojnosti centra opravljajo razporejeni in dodeljeni državni tožilci, uradniki, zaposleni ali zunanji strokovnjaki.
Sredstva za delovanje centra se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.".
19. člen
Prvi in drugi odstavek 59. člena se črtata.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.
20. člen
V 60. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"Če ni s tem zakonom drugače določeno, se za urejanje dežurstva in odločanje o pravicah do dodatkov za dežurno službo, za manj ugodne delovne pogoje, nevarnost, posebne obremenitve in delo v manj ugodnem delovnem času smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo.".
21. člen
V 66.a členu se doda četrti odstavek, ki se glasi:
"Kadar je treba v zadevi državnotožilske uprave odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom drugače določeno.".
22. člen
V drugem odstavku 66.c člena se za besedilom "tehničnih in prostorskih pogojev," dodata besedilo "vključno z zagotavljanjem sredstev za najemnine za najete prostore državnih tožilstev" in vejica.
23. člen
Četrti in peti odstavek 66. člena se črtata.
24. člen
Za 69. členom se doda nov 69.a člen, ki se glasi:
"69.a člen
Generalni državni tožilec lahko dovoli vpogled, prepis, kopiranje ali izpis iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva posamezniku, ki izkaže, da podatke iz njih potrebuje za znanstvenoraziskovalno delo. Dovoljenje se lahko nanaša le na vpisnike, imenike, evidence in spise, ki so arhivirani. Posameznik lahko podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva vpogleda ali prepiše brezplačno, kopira ali izpiše pa na svoje stroške. Vpogled, prepis, kopiranje ali izpis se opravi pod nadzorom državnega tožilca, pomočnika državnega tožilca ali javnega uslužbenca državnega tožilstva, ki je za to pisno pooblaščen.
Pravico do vpogleda v osebne ali druge podatke iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva ima tudi vsaka pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Vpogled dovoli vodja pristojnega državnega tožilstva.
Odredba iz drugega, četrtega in petega odstavka 10.a člena tega zakona je dostopna fizičnim in pravnim osebam po pravnomočnosti obtožnega akta ali najpozneje dve leti pred zastaranjem kazenskega pregona. Fizične ali pravne osebe jo lahko brezplačno vpogledajo ali prepišejo, kopirajo pa na lastne stroške. Uporabljajo jo lahko le v postopkih pred sodišči ali drugimi državnimi organi ali za namene iz prvega odstavka tega člena.".
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
25. člen
Državni tožilec, ki je uvrščen v plačilni razred na podlagi določb Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tako da vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen, ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema doseženi koeficient plačilnega razreda in tožilski dodatek zaradi nezdružljivosti funkcije državnega tožilca, pri generalnem državnem tožilcu, namestniku generalnega državnega tožilca, vodjih in namestnikih vodij državnih tožilstev pa zajema še dodatek za vodstveno funkcijo.
Pomočnik državnega tožilca, ki je uvrščen v plačilni razred na podlagi določb Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, tako da vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen, ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema doseženi koeficient plačilnega razreda.
Odločbe o uvrstitvi državnih tožilcev in pomočnikov državnih tožilcev v nove plačne razrede, ki jih izda Državnotožilski svet, začnejo veljati z začetkom uporabe tega zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi državnega tožilca in pomočnika državnega tožilca v plačni razred ne sme poslabšati položaja državnega tožilca ali pomočnika državnega tožilca v zvezi z njegovim napredovanjem.
26. člen
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni državni tožilci in pomočniki državnih tožilcev, in sicer:
– dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
– dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko državni tožilec ali pomočnik državnega tožilca dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000,00 SIT bruto, za magisterij 15.000,00 SIT bruto in za doktorat 25.000,00 SIT bruto;
– dodatek za manj ugodne delovne pogoje v višini 5% urne postavke osnovne plače;
– dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni v višini 5% urne postavke osnovne plače in se obračunava le za čas, ko državni tožilec dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 3% urne postavke osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 3 ure, in se obračuna le za čas, ko državni tožilec ali pomočnik državnega tožilca dela v deljenem delovnem času;
– dodatek za delo ponoči v višini 10% urne postavke osnovne plače, za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, pa v višini 20% urne postavke osnovne plače, in se obračuna le za čas, ko državni tožilec ali pomočnik državnega tožilca dela ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik;
– dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 10% urne postavke osnovne plače in se obračuna le za čas, ko državni tožilec ali pomočnik državnega tožilca dela preko polnega delovnega časa;
– za ure pripravljenosti v primeru opravljanja stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v višini 10% urne postavke osnovne plače, pri čemer se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas; za ure dejanskega opravljanja dela v tem času državnemu tožilcu ali pomočniku državnega tožilca pripada 100% urna postavka osnovne plače;
– za ure dežurstva, ki niso bile razporejene v polni delovni čas, pripada državnemu tožilcu ali pomočniku državnega tožilca 100% urna postavka osnovne plače.
27. člen
Minister, pristojen za pravosodje, uskladi Državnotožilski red (Uradni list RS, št. 109/04) in Pravilnik o določitvi števila mest državnih tožilcev na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, na okrožnih državnih tožilstvih in v Skupini državnih tožilcev za posebne zadeve ter o določitvi števila mest pomočnikov državnega tožilca (Uradni list RS, št. 81/03) z določbami tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
Generalni državni tožilec v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, uskladi navodilo o delu skupine iz 6. člena tega zakona z določbami tega zakona v enem mesecu po njegovi uveljavitvi.
28. člen
Skupina, ustanovljena na podlagi dosedanjih določb 10. člena zakona, nadaljuje z delom kot skupina po tem zakonu. Vodja skupine, imenovan po dosedanjih določbah 10.b člena zakona, nadaljuje delo kot vodja skupine po določbah tega zakona do izteka mandata.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati dodelitev državnim tožilcem, ki so bili dodeljeni v skupino po določbah Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena državni tožilci nadaljujejo z delom v skupini z dosedanjimi pooblastili, do dodelitve novih državnih tožilcev v skupino po določbah tega zakona.
29. člen
Vodji Pravnoinformacijskega centra in Strokovnega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije po prvem in drugem odstavku 59. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo) opravljata svoje naloge do imenovanja novih vodij centrov po določbah tega zakona.
30. člen
Generalni državni tožilec objavi poziv za dodelitev državnih tožilcev v skupino po določbah tega zakona najpozneje v petnajstih dneh po začetku veljavnosti navodila iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in uskladitvi pravilnika iz prvega odstavka 27. člena tega zakona.
Državnotožilski svet dodeli državne tožilce v skupino po določbah tega zakona najpozneje v dveh mesecih po začetku veljavnosti navodila iz drugega odstavka 27. člena tega zakona in začetku veljavnosti odredbe iz 9. člena v zvezi s prvim odstavkom 27. člena tega zakona.
31. člen
Določba 22. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2007 za obveznosti, ki so dospele od 1. januarja 2007 dalje, obveznosti zagotavljanja in plačevanja sredstev najemnin za najete prostore državnih tožilstev, ki so dospele pred 1. januarjem 2007, pa gredo v breme državnih tožilstev, ki imajo najete prostore.
32. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe Odloka o plačah funkcionarjev, razen določb 2., 3., 4., 5., 6., 7., 9., 15., 16., 17., 18., 19., 21., 22., 23., 24., 27., 28., 29., 30. in 31. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati petnajsti dan po začetku veljavnosti zakona.
Št. 700-06/90-4/28
Ljubljana, dne 6. februarja 2006
EPA 651-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
