Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.
Št. 001-22-12/06
Ljubljana, dne 14. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O SODNIŠKI SLUŽBI
(ZSS-F)
1. člen
V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo) se za 1. členom doda nov 1.a člen, ki se glasi:
"1.a člen
Sodniška služba se na sodniškem mestu opravlja v sodniških nazivih okrajni sodnik, okrožni sodnik, višji sodnik, vrhovni sodnik oziroma na položajih okrajni sodnik svetnik, okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik in vrhovni sodnik svetnik.".
2. člen
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
"4.a člen
Glede sodnikovih pravic in dolžnosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene s tem zakonom, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja.".
3. člen
V prvem odstavku 8. člena se v 4. točki besedilo "ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo pravne fakultete" nadomesti z besedilom "ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja".
4. člen
V prvem odstavku 15. člena se beseda "petnajstih" nadomesti z besedo "sedmih".
5. člen
V prvem odstavku 16. člena se beseda "petnajstih" nadomesti z besedo "sedmih".
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: "O ustreznosti vsakega kandidata oblikuje personalni svet obrazloženo mnenje v 30 dneh.".
V četrtem odstavku se beseda "Po" nadomesti z besedilom "V 15 dneh po".
6. člen
V drugem odstavku 18. člena se za besedilom "zahteva od personalnega sveta, da" doda besedilo "v roku, ki ga določi sodni svet,".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh od prejema gradiva iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona oziroma od prejema mnenja iz prejšnjega odstavka.".
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
7. člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
"19.a člen
Z imenovanjem na sodniško mesto sodnik pridobi naziv, ki ustreza temu sodniškemu mestu.".
8. člen
V drugem odstavku 20. člena se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni", besedilo "razpisanemu sodniškemu mestu" pa nadomesti z besedama "pridobljenemu nazivu".
9. člen
Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
"21.a člen
Sodni svet vroči predlog za izvolitev iz 19. člena tega zakona oziroma odločbo o imenovanju iz 21. člena tega zakona vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove prijave niso bile zavržene oziroma zavrnjene po četrtem odstavku 15. člena oziroma prvem odstavku 18. člena tega zakona.".
10. člen
Drugi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Napredovanje zajema napredovanje v plačnih razredih znotraj razpona plačnih razredov za posamezni sodniški naziv ter napredovanje v višji sodniški naziv, napredovanje na višje sodniško mesto in napredovanje na položaj svetnika.".
V tretjem odstavku se beseda "plačilnih" nadomesti z besedo "plačnih".
V četrtem odstavku se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
11. člen
V prvem odstavku 25. člena se za besedilom "na sodniško mesto" doda vejica in besedilo "v sodniški naziv", beseda "plačilni" pa se nadomesti z besedo "plačni".
12. člen
V 26. členu se beseda "Sodnik" nadomesti z besedilom "Okrajni, okrožni in višji sodnik", beseda "plačilni" pa se nadomesti z besedo "plačni".
13. člen
V drugem odstavku 27. člena se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"Položaj svetnika pridobi višji sodnik pri tretjem napredovanju v višji plačni razred na istem sodniškem mestu, če ta zakon ne določa drugače. Položaj svetnika pridobi vrhovni sodnik po devetih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje, če ta zakon ne določa drugače.".
14. člen
V prvem odstavku 31. člena se besedilo "vsakih šest let" nadomesti z besedilom "vsaka tri leta".
V drugem odstavku se beseda "štirih" nadomesti z besedo "treh", besedilo "vsaki dve leti" pa z besedama "vsako leto".
15. člen
V 32. členu se pika na koncu besedila nadomesti z vejico in doda nova 5. točka, ki se glasi:
"5. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv.".
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"Ocena iz 4. točke prejšnjega odstavka se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona, izkazuje pa nadpovprečno strokovno znanje, nadpovprečne delovne sposobnosti in nadpovprečne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj (1. do 3. točka prvega odstavka 29. člena).
Ocena iz 5. točke prvega odstavka tega člena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik svetnik nadpovprečno izpolnjuje vse kriterije iz prvega odstavka 29. člena tega zakona ter izkazuje izjemno strokovno znanje, izjemne delovne sposobnosti in izjemne sposobnosti razreševanja pravnih vprašanj (1. do 3. točka prvega odstavka 29. člena).".
16. člen
V prvem odstavku 34. člena se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
V drugem odstavku se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
V tretjem odstavku se v prvi alinei beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni", beseda "plačilnega" pa z besedo "plačnega". V drugi alinei se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni". V tretji alinei se črta besedilo "ali Vrhovnega sodišča Republike Slovenije", beseda "plačilni" pa se nadomesti z besedo "plačni".
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
"Vrhovni sodnik lahko napreduje na položaj svetnika po šestih letih opravljanja sodniške službe vrhovnega sodnika, če je z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.".
17. člen
Za 34. členom se dodata nova 34.a in 34.b člen, ki se glasita:
"34.a člen
Sodnik svetnik lahko iz posebno utemeljenih razlogov napreduje v neposredno višji sodniški naziv (okrožni, višji, vrhovni sodnik). O napredovanju odloči sodni svet na predlog personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodniške službe.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka odloči o izjemnem napredovanju v naziv vrhovni sodnik državni zbor na predlog sodnega sveta.
Posebno utemeljeni razlogi iz prvega odstavka tega člena so dani, če so potekla najmanj tri leta od zadnjega imenovanja sodnika na položaj svetnika in če iz ocene sodniške službe izhaja, da sodnik izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje v višji sodniški naziv.
34.b člen
Sodnik, ki napreduje v višji sodniški naziv ali na višje sodniško mesto, se uvrsti v plačni razred v skladu s 45. členom tega zakona oziroma v plačni razred, ki je za en plačni razred višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred napredovanjem.
Pri napredovanju v višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu lahko sodnik doseže plačni razred, ki je za največ deset plačnih razredov višji od izhodiščnega plačnega razreda sodniškega mesta.
Sodnik, ki napreduje na položaj svetnika, se uvrsti v plačni razred svetnika ustreznega sodniškega naziva.".
18. člen
V 43.a členu se črta drugi odstavek.
19. člen
Za 43.a členom se doda nov 43.b člen, ki se glasi:
"43.b člen
Sodniki opravljajo sodniško službo v okviru poslovnega časa sodišča, določenega v Sodnem redu, v okviru dežurstva in v okviru pripravljenosti.
Sodnik ima pravico do dnevnega počitka v trajanju nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka v trajanju nepretrgoma 24 ur.
Zaradi zagotavljanja dežurstva se lahko s sodnikovim soglasjem določi 24-urno ali tedensko dežurstvo.".
20. člen
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"44. člen
Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan.
Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, ki jih določajo ta zakon, zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in kolektivna pogodba za javni sektor.
Sodnik ima pravico do dela plače za delovno uspešnost in pravico do dela plače za dodatno delovno uspešnost pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Sodniku se osnovna plača v času trajanja sodniške službe ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določata ta zakon in odlok, ki ureja plače funkcionarjev.".
21. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
"45. člen
Sodnik se ob izvolitvi oziroma imenovanju uvrsti v plačni razred v skladu z odlokom, ki ureja plače funkcionarjev.
V plačni razred okrožnega kazenskega sodnika, v skladu z odlokom, ki ureja plače funkcionarjev, se ob izvolitvi oziroma imenovanju ali ob razporeditvi na kazensko področje uvrsti okrožni sodnik za čas, ko v skladu z letnim razporedom opravlja delo v celoti ali pretežno na kazenskem področju.
Sodnik se ob izvolitvi oziroma imenovanju iz posebej utemeljenih razlogov lahko uvrsti v plačni razred, ki je za dva plačna razreda višji od razreda iz prejšnjih odstavkov.
Posebej utemeljeni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, če je sodnik pred izvolitvijo oziroma imenovanjem dalj časa opravljal pravno delo in si z njim pridobil velik strokovni ugled.".
22. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
"46. člen
Okrajni in okrožni sodniki lahko napredujejo za največ devet plačnih razredov.
Višji sodniki lahko napredujejo za največ šest plačnih razredov.
Vrhovni sodniki ne napredujejo v plačnih razredih.
Okrajni sodnik svetnik, okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik in vrhovni sodnik svetnik se s pridobitvijo položaja svetnika uvrstijo za en plačni razred višje od najvišjega plačnega razreda posameznega sodniškega naziva.".
23. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
"47. člen
Sodnika uvrsti v plačni razred sodni svet. Če je to povezano z imenovanjem na višje sodniško mesto ali v višji naziv oziroma na položaj svetnika, je uvrstitev v plačni razred sestavni del odločbe o imenovanju. Uvrstitev v plačni razred se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.".
24. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
"48. člen
Sodniška plača se določi tako, da se vrednost plačnega razreda, v katerega je sodnik uvrščen, poveča za dodatek ali dodatke, do katerih je upravičen po določbah 49., 49.a, 49.b, 49.c in 49.č člena tega zakona, ter za del plače za delovno uspešnost oziroma dodatno delovno uspešnost po določbah 50. in 50.a člena tega zakona.".
25. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
"49. člen
Ob pogojih in v višini, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, ter kolektivna pogodba za javni sektor, pripadajo sodniku naslednji dodatki:
– položajni dodatek;
– dodatek za delovno dobo;
– dodatek za mentorstvo;
– dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat;
– dodatek za dvojezičnost;
– dodatki za delo v manj ugodnih delovnih pogojih;
– dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času.
O dodatkih predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odloča predsednik Sodnega sveta, o dodatkih predsednikov sodišč odloča predsednik neposredno višjega sodišča, o dodatkih podpredsednikov sodišč in drugih sodnikov pa odloča predsednik sodišča.".
26. člen
Za 49. členom se dodajo novi 49.a, 49.b, 49.c, 49.č in 49.d člen, ki se glasijo:
"49.a člen
Sodniku, ki vodi sodni oddelek, pripada položajni dodatek v odstotku od njegove osnovne plače, in sicer:
– 10%, če vodi oddelek z najmanj dvajsetimi razporejenimi sodniki;
– 8%, če vodi oddelek z najmanj desetimi razporejenimi sodniki;
– 6%, če vodi oddelek z najmanj petimi razporejenimi sodniki;
– 5%, če vodi oddelek z najmanj tremi razporejenimi sodniki.
Sodniku, ki vodi zunanji oddelek delovnega sodišča ali zunanji oddelek upravnega sodišča, pripada položajni dodatek v višini 10% njegove osnovne plače.
Sodniku, ki vodi službo za informatiko, pripada položajni dodatek v višini 5% njegove osnovne plače.
49.b člen
Preiskovalnemu sodniku in sodniku, ki opravlja dežurno preiskovalno službo, pripadajo dodatki za manj ugodne delovne pogoje v višini, določeni s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Za manj ugodne delovne pogoje se šteje delo preiskovalnega sodnika na ogledih krajev kaznivih dejanj, delo na terenu, delo v prostorih brez dnevne svetlobe, delo v okoliščinah, škodljivih za zdravje, in podobno.
Dodatki pripadajo sodniku le za čas dela v manj ugodnih delovnih pogojih.
49.c člen
Za delo v manj ugodnem delovnem času pripadajo sodniku dodatki za izmensko delo, za delo v deljenem delovnem času, za delo ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost ali kot praznik, za delo preko polnega delovnega časa, za čas dežurstva in za čas pripravljenosti. Višino dodatkov določa kolektivna pogodba za javni sektor.
Dodatki pripadajo sodniku le za čas dela v manj ugodnem delovnem času.
49.č člen
Za čas dežurstva oziroma pripravljenosti pripadajo sodniku dodatki v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in v višini, kakršno za javne uslužbence določa kolektivna pogodba za javni sektor.
Plačilo za dežurstvo oziroma pripravljenost se obračuna in izplača le za čas dežurstva oziroma pripravljenosti zunaj polnega delovnega časa.
Dežurstvo je posebna oblika dela, ki se izvaja na sodišču, da sodnik lahko opravlja nujna preiskovalna dejanja in druga nujna dejanja, določena v zakonu, ki ureja kazenski postopek, in v drugih zakonih.
Pripravljenost pomeni dosegljivost zunaj sedeža sodišča po telefonu ali z uporabo drugih sredstev zaradi prevzema dejanj iz prejšnjega odstavka, zaradi odločanja o pritožbah in odločanja o dovolitvi posegov v človekove pravice.
Z dežurstvom in pripravljenostjo se zagotavlja neprekinjeno opravljanje nalog 24 ur na dan ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih.
Ure dežurstva, pripravljenosti in opravljanje sodniškega dela v poslovnem času se medsebojno izključujejo.
Ure dežurstva in ure pripravljenosti se ne vštevajo v polni delovni čas.
49.d člen
Sodnik, ki opravlja dežurstvo na dela proste dneve, ima pravico do tedenskega počitka na kakšen drug dan v tednu.".
27. člen
50. člen se spremeni tako, da se glasi:
"50. člen
Sodniku, ki je pri opravljanju sodniške službe v tekočem letu dosegel nadpovprečne delovne rezultate na sodnem oddelku ali sodišču oziroma je bil nadpovprečno delovno obremenjen, pripada del plače za delovno uspešnost.
O izplačilu dela plače za delovno uspešnost odloči predsednik sodišča po merilih, ki jih ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in kolektivne pogodbe za javni sektor, določi sodni svet.
O izplačilu dela plače za delovno uspešnost predsednika sodišča odloči predsednik neposredno višjega sodišča, o izplačilu tega dela plače predsednika Vrhovnega sodišča pa personalni svet Vrhovnega sodišča na podlagi meril, ki jih, ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in kolektivne pogodbe za javni sektor, določi sodni svet v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje."
28. člen
Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:
"50.a člen
Sodniku, zaposlenemu ali dodeljenemu na sodišče, ki je z uresničitvijo programa racionalizacije doseglo prihranke pri obsegu sredstev za plače, pripada del plače za dodatno delovno uspešnost.
O izplačilu dela sodnikove plače za dodatno delovno uspešnost zaradi racionalizacije odloči predsednik sodišča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in podzakonskega akta, ki ga za javni sektor sprejme vlada.
O izplačilu dela plače za dodatno delovno uspešnost predsednika sodišča odloči predsednik neposredno višjega sodišča, o izplačilu tega dela plače predsednika Vrhovnega sodišča pa personalni svet Vrhovnega sodišča na podlagi meril iz prejšnjega odstavka.".
29. člen
51. člen se spremeni tako, da se glasi:
"51. člen
Če je mogoče zagotoviti učinkovito izvajanje pristojnosti sodišča tako, da se poveča obseg dela oziroma določi dodatne delovne obremenitve za posamezne sodnike v okviru polnega delovnega časa in dovoljenega obsega dela preko polnega delovnega časa, lahko predsednik sodišča, na podlagi dogovora s sodnikom, sprejme pisno odločitev o povečanem obsegu dela oziroma nadpovprečni obremenitvi posameznega sodnika ter o plačilu za povečan obseg dela oziroma nadpovprečno obremenjenost.
Vlada Republike Slovenije z uredbo določi pogoje, merila in obseg plačila za povečan obseg dela oziroma dodatne delovne obremenitve za posamezne sodnike.".
30. člen
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
"53. člen
Sodnik ima za čas letnega dopusta in izrednega plačanega dopusta pravico do nadomestila plače v višini 100% plače za pretekli mesec. Delodajalec sodniku za zadržanost z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačuje nadomestilo plače v višini 80% plače sodnika v preteklem mesecu, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu.".
31. člen
V prvem odstavku 66. člena se besedi "skupni predlog" nadomestita z besedilom "predlog predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in s soglasjem".
V drugem odstavku se v 2. točki za besedilom "zmanjša obseg dela sodišča" doda besedilo "ali se zaradi zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest pri sodišču".
V tretjem odstavku se beseda "plačilni" dvakrat nadomesti z besedo "plačni".
32. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
"67. člen
Sodnik je lahko, tudi brez privolitve, dodeljen, da opravlja sodniško službo na drugem sodišču istega ali nižjega položaja, za polni delovni čas ali za del polnega delovnega časa:
– če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti pri sodišču,
– če je to potrebno, da se odpravijo zaostanki pri delu sodišča,
– če na sodišču, na katero je imenovan, zaradi začasno zmanjšanega pripada zadev ne more dosegati pričakovanega obsega dela.
Soglasje sodnika za dodelitev po prejšnjem odstavku je potrebno, če gre za dodelitev na sodniško mesto na sodišču, ki je od kraja sodišča, na katerem je imenovan, oddaljeno več kakor 70 kilometrov oziroma več kakor eno uro vožnje z javnim prevoznim sredstvom, če je sodnica noseča ali doji otroka in če sodnik ali sodnica neguje otroka, starega do treh let.
Dodelitev po tem členu lahko, glede na potrebe, traja največ dve leti, s soglasjem sodnika pa se lahko podaljša.".
33. člen
V 68. členu se črtata prvi in drugi odstavek.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.
34. člen
V petem odstavku 71. člena se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
35. člen
V četrtem odstavku 71.c člena se beseda "plačilni" nadomesti z besedo "plačni".
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
Sodnik, ki je uvrščen v plačilni razred na podlagi določb Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo), se uvrsti v plačni razred v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju tako, da vrednost plačnega razreda, v katerega je uvrščen, ustreza njegovi osnovni plači, ki zajema doseženi koeficient plačilnega razreda in sodniški dodatek zaradi nezdružljivosti sodniške funkcije, pri predsednikih in podpredsednikih sodišč pa zajema še dodatek za vodstveno funkcijo.
Odločbe o uvrstitvi sodnikov v nove plačne razrede, ki jih izda Sodni svet, začnejo veljati z začetkom uporabe tega zakona.
Izdaja odločbe o uvrstitvi sodnika v plačni razred ne sme poslabšati položaja sodnika v zvezi z njegovim napredovanjem.
37. člen
Če sodnik lahko napreduje v plačnih razredih, se ocena sodniške službe izdela ob prvem možnem napredovanju v plačnih razredih po uveljavitvi tega zakona. Če sodnik ne more napredovati v plačnih razredih, pa je od zadnje ocene preteklo več kot tri leta, se ocena sodniške službe izdela najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za sodnika v prvih treh letih opravljanja sodniške službe izdela ocena sodniške službe najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, če je od zadnje ocene sodniške službe preteklo več kot eno leto.
38. člen
Do uveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor se začasno uporablja višina dodatkov, do katerih so upravičeni sodniki, in sicer:
– dodatek za delovno dobo v višini 0,3% od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe;
– dodatek za mentorstvo za največ 20 ur mesečno, pri čemer je dodatek za mentorstvo določen v višini 15% urne postavke osnovne plače mentorja in se obračunava le za čas, ko sodnik dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat, pri čemer je dodatek določen v nominalnem znesku, in sicer dodatek za specializacijo znaša 10.000 tolarjev bruto, za magisterij 15.000 tolarjev bruto in za doktorat 25.000 tolarjev bruto;
– dodatek za manj ugodne delovne pogoje v višini 5% urne postavke osnovne plače;
– dodatek za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni v višini 5% urne postavke osnovne plače, ki se obračunava le za čas, ko sodnik dela v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada;
– dodatek za delo v deljenem delovnem času v višini 3% urne postavke osnovne plače, če prekinitev delovnega časa traja več kot 3 ure, ki se obračuna le za čas, ko sodnik dela v deljenem delovnem času;
– dodatek za delo ponoči v višini 10% urne postavke osnovne plače, za delo v nedeljo ali delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik, pa v višini 20% urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas, ko sodnik dela ponoči, v nedeljo in na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan ali praznik;
– dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 10% urne postavke osnovne plače, ki se obračuna le za čas, ko sodnik dela preko polnega delovnega časa;
– za ure pripravljenosti, v primeru opravljanja stalne pripravljenosti zaradi zagotavljanja možnosti prihoda na delovno mesto v višini 10% urne postavke osnovne plače, pri čemer se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas; za ure dejanskega opravljanja dela v tem času sodniku pripada 100% urna postavka osnovne plače;
– za ure dežurstva, ki niso bile razporejene v polni delovni čas, sodniku pripada 100% urna postavka osnovne plače.
39. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe Odloka o plačah funkcionarjev.
Št. 700-01/93-24/40
Ljubljana, dne 6. februarja 2006
EPA 652-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
