Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (ZAzil-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o azilu (ZAzil-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.
Št. 001-22-14/06
Ljubljana, dne 14. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH
ZAKONA O AZILU (ZAzil-D)
1. člen
V Zakonu o azilu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 85/05 – odločba US) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
"1. člen
(pravica do mednarodne zaščite)
(1) S tem zakonom se določajo načela, pogoji in postopek za pridobitev in prenehanje mednarodne zaščite ter status, pravice in dolžnosti prosilcev za azil in beguncev v Republiki Sloveniji. Mednarodna zaščita pomeni status begunca in status subsidiarne oblike zaščite po tem zakonu.
(2) Republika Slovenija daje zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito iz razlogov, določenih v Konvenciji o statusu beguncev in v Protokolu o statusu beguncev (Uradni list RS – MP, št. 9/92 – v nadaljnjem besedilu: Ženevska konvencija).
(3) Republika Slovenija daje subsidiarno zaščito tujcem, ki zaprosijo za zaščito v Republiki Sloveniji in ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev statusa begunca, če obstaja utemeljen razlog za prepričanje, da bi bil tujec ob vrnitvi v matično državo oziroma v državo nekdanjega stalnega prebivališča, če gre za osebo brez državljanstva, soočen z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
(4) Pristojni organ ugotavlja pogoje za pridobitev mednarodne zaščite v enotnem postopku, pri čemer najprej presoja pogoje, določene v Ženevski konvenciji, in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne zaščite.".
2. člen
V prvem odstavku 2. člena se pika na koncu sedme alinee nadomesti s podpičjem, za njim pa se dodajo nove osma, deveta in deseta alinea, ki se glasijo:
"– resna škoda zajema:
a) smrtno kazen ali usmrtitev, ali
b) mučenje ali nehumano ali poniževalno ravnanje ali kazen prosilca za azil v izvorni državi, ali
c) resno in individualno grožnjo za življenje ali osebnost civilista zaradi samovoljnega nasilja v situacijah mednarodnega ali notranjega oboroženega spopada;
– notranja zaščita pomeni zaščito v delu izvorne države oziroma v delu države zadnjega stalnega prebivališča prosilca za azil, če gre za osebo brez državljanstva, kjer ni utemeljenega strahu pred preganjanjem in utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo, če se od prosilca lahko razumno pričakuje, da bo bival v tem delu države. Pri ugotavljanju se upoštevajo splošne okoliščine, ki prevladujejo v tem delu države, in osebne okoliščine prosilca;
– varna izvorna država je država, kjer je zagotovljena zaščita pred preganjanjem in resno škodo in:
1. je sprejela in dejansko izvaja zakone in predpise, ki to uveljavljajo,
2. spoštuje pravice in svoboščine, določene z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, države Sveta Evrope pa tudi pravice in svoboščine, določene z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
3. spoštuje načelo nevračanja v skladu z Ženevsko konvencijo,
4. ima vzpostavljen sistem učinkovitih pravnih sredstev zoper kršenje teh pravic in svoboščin,
5. prosilec za azil ni izkazal resnih razlogov, da glede na osebne okoliščine zanj ni varna izvorna država.".
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Minimalni skupni seznam varnih izvornih držav določi Evropski Svet. Seznam dodatnih varnih izvornih držav lahko določi Vlada Republike Slovenije.".
3. člen
Drugi odstavek 6. člena se črta.
4. člen
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
"15.a člen
(ranljive skupine)
(1) Ranljivim skupinam oseb s posebnimi potrebami, zlasti otrokom, otrokom brez spremstva, invalidnim osebam, starejšim, nosečnicam, roditeljem samohranilcem z otroki in žrtvam posilstva, mučenja ali drugih oblik psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zagotavlja posebna nega in skrb.
(2) Posebne potrebe in ranljivost po tem zakonu se ugotavljajo na podlagi individualne ocenitve potrebe posameznega prosilca za azil, begunca ali osebe, ki ji je priznana subsidiarna zaščita.
(3) Pri nastanitvi ranljivih skupin prosilcev za azil, beguncev in oseb, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita, se upošteva specifični položaj teh oseb in se mu prilagodijo materialni pogoji sprejema, zdravstveno in psihološko svetovanje ter nega.".
5. člen
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
"16. člen
(svetovalci za begunce)
(1) Minister, pristojen za notranje zadeve, za podporo in pravno pomoč prosilcem za azil v zvezi z azilnim postopkom na Upravnem in Vrhovnem sodišču imenuje svetovalce za begunce. Za postopek imenovanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Razpis za svetovalce za begunce objavi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v Uradnem listu Republike Slovenije. Odločba o imenovanju svetovalca za begunce je dokončna.
(3) Za svetovalca za begunce je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
– je državljan Republike Slovenije,
– je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost,
– je univerzitetni diplomirani pravnik,
– je opravil pravniški državni izpit,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– je vreden zaupanja za opravljanje dela svetovalca za begunce.
(4) Svetovalec za begunce se razreši:
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev,
– če je pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na kazen zapora šestih mesecev ali na hujšo kazen,
– na lastno željo.
(5) Seznam svetovalcev za begunce se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Svetovalci za begunce imajo za opravljena dejanja pravne pomoči v postopkih pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem pravico do nagrade za opravljeno delo in povračila stroškov v skladu s kriteriji, ki jih določi minister, pristojen za notranje zadeve, iz sredstev proračuna Republike Slovenije.".
6. člen
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
"26. člen
(ravnanje s tujcem, ki izrazi namen vložiti prošnjo za azil)
(1) Tujca, ki nezakonito vstopi ali nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji in izrazi namen vložiti prošnjo za azil, v zvezi z nezakonitim vstopom ali nezakonitim prebivanjem predhodno obravnava policija.
(2) V primeru, da iz izjave tujca niso razvidne okoliščine iz drugega in tretjega odstavka 1. člena tega zakona, ali če tujec na zahtevo pristojnega organa ne daje izjav ali če zapusti prostore azilnega doma, namenjene za nastanitev tujcev, ki so izrazili namen vložiti prošnjo za azil, organ iz prejšnjega odstavka ravna po zakonu o tujcih.
(3) Dejstva iz prvega in drugega odstavka tega člena ugotavlja policija v sodelovanju z organom, ki vodi postopek, kar se ne šteje za odločanje policije v azilnem postopku.
(4) Če tujec izrazi namen vložiti prošnjo za azil v času zadrževanja v letalskem tranzitnem prostoru na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, pristojni organi ugotovijo skladnost izjave iz prvega odstavka tega člena najkasneje v 48 urah.
(5) Pristojni organ, ki vodi postopek za pridobitev azila, pridobi ustrezno fotografijo obraza in prstne odtise prosilca za azil, tako, da je možno preverjanje njegove istovetnosti za potrebe izvajanja in odločanja v postopkih po tem zakonu.".
7. člen
Za drugim odstavkom 27. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"(3) Omejitev gibanja izven azilnega doma oziroma njegove izpostave se izvaja v za to namenjenem objektu Azilnega doma ali v drugih ustreznih objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.
(4) Omejitev gibanja iz razloga druge alinee prvega odstavka tega člena se izvaja v objektu azilnega doma, namenjenem izolaciji oseb.".
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: "Pisni odpravek sklepa pristojni organ izda najkasneje v roku 48 ur od ustnega izreka sklepa.".
Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
"(6) Zoper sklep o omejitvi gibanja ima prosilec za azil pravico do tožbe na upravno sodišče v treh dneh po njegovi vročitvi. Sodišče mora po predhodnem ustnem zaslišanju o tožbi odločiti v treh dneh.".
8. člen
Za prvim odstavkom 29. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) V primeru očitno neutemeljene prošnje se izjava prosilca za azil iz dvaintridesete alinee drugega odstavka 63.b člena tega zakona šteje kot zaslišanje.".
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
9. člen
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
"34. člen
(odločba organa na prvi stopnji)
(1) Organ prve stopnje z odločbo:
– prošnji za azil ugodi, če ugotovi, da prosilec za azil izpolnjuje pogoje za pridobitev azila v Republiki Sloveniji po drugem ali tretjem odstavku 1. člena tega zakona;
– prošnjo za azil kot neutemeljeno zavrne.
(2) Organ v odločbi, s katero prošnji za azil ugodi, prosilcu za azil prizna status begunca v skladu s tem zakonom.
(3) Prosilec za azil mora zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe, s katero se prošnja za azil zavrne. Pristojni organ lahko zaradi osebnih okoliščin določi rok, v katerem mora prosilec za azil zapustiti državo.
(4) O pravnomočno končanem azilnem postopku pristojni organ obvesti policijo.".
10. člen
V drugem odstavku 35. člena se na koncu tretje alinee pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi četrta in peta alinea, ki se glasita:
"– prosilec lahko poišče zaščito v delu svoje izvorne države, kjer razmere ustrezajo kriterijem iz desete alinee 2. člena tega zakona;
– prosilec za azil prihaja iz varne izvorne države.".
11. člen
Drugi odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Zoper sklep o zavrženju prošnje za azil lahko prosilec za azil v treh dneh vloži tožbo na upravno sodišče, ki mora o tožbi odločiti v sedmih dneh. Tožba ne zadrži izvršitve sklepa.".
12. člen
Za drugim odstavkom 38. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Če je izdan sklep na podlagi 42. člena tega zakona, se tožba lahko vloži v treh dneh od vročitve sklepa.".
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
13. člen
Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(1) Prosilca za azil, ki mu je bila prošnja za azil v azilnem postopku zavrnjena s pravnomočno odločbo, pa ozemlja Republike Slovenije po pravnomočnosti odločbe ne zapusti, se iz države prisilno odstrani v skladu s postopkom prisilne odstranitve tujca po Zakonu o tujcih.".
14. člen
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
"40.a člen
(dublinski postopki)
(1) Prosilca za azil, ki mu je bil izdan sklep na podlagi Uredbe Sveta (ES) o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države, št. 343/2003 z dne 18. 2. 2003 (Uradni list L 050 z dne 25. 2. 2003), da Republika Slovenija ne bo obravnavala njegove prošnje za azil, ali z dnem, ko je bil pridobljen rezultat o obstoju prstnih odtisov iz baze Eurodac na podlagi Uredbe Sveta (ES) glede ustanovitve Eurodac-a za primerjavo prstnih odtisov za dejansko izvajanje Dublinske konvencije št. 2725/2000 z dne 11. 12. 2000 (Uradni list L 316 z dne 15. 12. 2000), se do predaje pristojni državi nastani pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.
(2) Tožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka se lahko vloži v treh dneh od vročitve. Tožba ne zadrži izvršitve sklepa.".
15. člen
V 41. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
"(2) Tožba zoper sklep iz prejšnjega odstavka se lahko vloži v treh dneh od vročitve sklepa. Tožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(3) V primeru vložitve prošnje po prvem odstavku tega člena se tujec, ki je v postopku prisilne odstranitve, ali tujec, ki ni zapustil Republike Slovenije, nastani pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.".
16. člen
V prvem odstavku 42. člena se beseda "ali" na koncu četrte alinee in pika na koncu pete alinee nadomestita s podpičjem, za peto alineo pa se doda nova šesta alinea, ki se glasi:
"– če se prosilec za azil v roku treh dni od obvestila stanodajalca pristojnemu organu, ki vodi postopek, ni vrnil na zasebni naslov iz 45.b člena tega zakona.".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Pristojni organ v sklepu iz prvega odstavka tega člena določi, da mora prosilec za azil zapustiti Republiko Slovenijo po pravnomočnosti sklepa.".
17. člen
V prvem odstavku 43. člena se v tretji alinei črta beseda "osnovnega".
Četrta alinea se spremeni tako, da se glasi:
"– do dela;".
Peta alinea se spremeni tako, da se glasi:
"– brezplačne pravne pomoči v postopkih pred Upravnim in Vrhovnim sodiščem;".
Za peto alineo se doda nova šesta alinea, ki se glasi:
"– finančne pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu pod pogoji iz 45.b člena tega zakona;".
Dosedanji šesta in sedma alinea postaneta sedma in osma alinea.
Tretji odstavek se črta.
18. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
"45. člen
(azilni dom in bivanje v domu)
(1) Za nastanitev tujcev, ki so v postopku zaradi pridobitve azila, se organizira azilni dom. Azilni dom ustanovi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki lahko za organizacijo delovanja in bivanja v azilnem domu pooblasti na podlagi javnega razpisa izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo nepridobitno pravno osebo, katere dejavnost obsega področje nastanitve prosilcev za azil.
(2) Prosilci za azil, ki bivajo v azilnem domu, morajo spoštovati določila hišnega reda, ki ga izda minister, pristojen za notranje zadeve.
(3) Prosilce za azil ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, nastani v azilnem domu ali v njegovi izpostavi, kjer jim zagotovi oskrbo, ki vključuje obleko in prehrano.
(4) Stroške nastanitve iz prejšnjega odstavka krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Prosilci za azil, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, morajo sami nositi stroške ali sorazmeren del stroškov nastanitve v azilnem domu oziroma izpostavi.
(5) Obseg in način nastanitve in oskrbe določi minister, pristojen za notranje zadeve, s predpisom iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.".
19. člen
Za 45.a členom se doda nov 45.b člen, ki se glasi:
"45.b člen
(razselitev)
(1) Pristojni organ lahko po vložitvi prošnje za azil prosilca nastani v drugih nastanitvenih objektih, če mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.
(2) Pristojni organ lahko odobri prosilcu za azil nastanitev na zasebnem naslovu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnemu domu ali izpostavi oziroma v nastanitvenih objektih iz prejšnjega odstavka in
– da je bil že zaslišan v rednem postopku.
(3) Prosilcu za azil iz 15.a člena tega zakona, pristojni organ lahko odobri nastanitev na zasebnem naslovu tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, če so za to podani zdravstveni razlogi.
(4) V primeru izrednih okoliščin Vlada Republike Slovenije sprejme sklep, da se prosilci za azil lahko nastanijo na zasebnem naslovu tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena.
(5) Prosilcem za azil, ki so nastanjeni v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena ter nimajo dohodkov in zagotovljene brezplačne nastanitve in oskrbe, se dodeli finančna pomoč v višini, določeni s predpisom iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.
(6) Stanodajalec mora pristojni organ nemudoma obvestiti o samovoljni zapustitvi prosilca za azil, ki je bil nastanjen na zasebnem naslovu.".
20. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
"46. člen
(zdravstveno varstvo)
Zdravstveno varstvo prosilca za azil obsega pravico do:
1. nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;
2. nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:
– ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve,
– preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij,
– zdravljenje šoka,
– storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt,
– zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja,
– zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev,
– zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika,
– zdravila s pozitivne liste v skladu s seznamom medsebojno zamenljivih zdravil, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih bolezni in stanj;
3. zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijskih sredstev, prekinitve nosečnosti, zdravstvene oskrbe v nosečnosti in ob porodu.".
21. člen
Za 46. členom se dodata nova 46.a člen in 46.b člen, ki se glasita:
"46.a člen
(pravica do dela)
(1) Prosilec za azil lahko opravlja delo, če je njegova identiteta nesporno ugotovljena. Z delom lahko prične eno leto po vložitvi prošnje za azil, če v tem času ni bila sprejeta odločitev pristojnega organa in te zamude ni mogoče pripisati prosilcu za azil.
(2) Za opravljanje dela mora prosilec za azil pridobiti delovno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje zaposlovanja in dela tujcev.
(3) Prosilec za azil lahko pridobi delovno dovoljenje za tri mesece, ki se lahko v primeru pravnomočno končanega azilnega postopka podaljša ali prekine.
46.b člen
(pomoč pri vzdrževalnih delih v azilnem domu)
(1) Prosilec za azil lahko pomaga v azilnem domu pri delih, povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo. Za opravljeno delo lahko prejme nagrado.
(2) Dela, ki jih prosilec za azil sme opravljati, ter višina nagrade se določijo v predpisu iz drugega odstavka 43. člena tega zakona.".
22. člen
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
"47. člen
(pravice beguncev)
(1) Begunci, ki jim je bil priznan status begunca v skladu z drugim in tretjim odstavkom 1. člena tega zakona, imajo pravico do:
– stalnega prebivanja;
– denarne pomoči;
– nastanitve v nastanitvenih zmogljivostih ministrstva najdalj za obdobje enega leta od dneva pridobitve statusa begunca oziroma denarnega nadomestila za zasebno nastanitev najdlje za obdobje treh let od dneva pridobitve statusa begunca;
– zdravstvenega varstva;
– šolanja in izobraževanja;
– pomoči pri vključevanju v okolje;
– zaposlitve in vključevanja v druge oblike aktivne politike zaposlovanja.
(2) Vlada Republike Slovenije izda predpise o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic iz prejšnjega odstavka.
(3) Za nastanitev tujcev, ki so pridobili status begunca, se organizirajo integracijske hiše. Integracijsko hišo ustanovi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki lahko za organizacijo delovanja in bivanja v integracijski hiši pooblasti na podlagi javnega razpisa izbrano društvo, ustanovo, zavod ali drugo nepridobitno pravno osebo, katere dejavnost obsega področje integracije beguncev.
(4) Begunci, ki bivajo v integracijski hiši, morajo spoštovati določila hišnega reda, ki ga izda minister, pristojen za notranje zadeve.
(5) Stroške nastanitve iz prejšnjega odstavka krije ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Begunci, ki imajo lastna sredstva za preživljanje ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, so dolžni sami nositi stroške ali sorazmeren del stroškov nastanitve v integracijski hiši.".
23. člen
V drugem stavku tretjega odstavka 56. člena se črta besedilo "in zakona o tujcih pa tudi pristojne upravne enote.".
24. člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
"59. člen
(potni list za begunca)
(1) Potni list za begunca izda na vlogo begunca ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v skladu z zakonom, ki ureja pridobitev potnih listin za državljane Republike Slovenije, kolikor ta zakon ne določa drugače.
(2) Vlogo osebno vloži begunec, ki je dopolnil 18 let starosti oziroma pridobil poslovno sposobnost. Za begunca, mlajšega od 18 let, oziroma begunca, ki mu je delno ali popolno odvzeta poslovna sposobnost, vloži vlogo zakoniti zastopnik.
(3) Pristojni organ izda vlagatelju potrdilo o prejemu vloge.
(4) Potni list za begunca se izda z veljavnostjo, ki ne sme biti daljša od enega leta.
(5) Potni list za begunca se po poteku veljavnosti iz prejšnjega odstavka na vlogo begunca podaljša.
(6) Potni list se podaljša z veljavnostjo, ki ne sme biti daljša od enega leta.
(7) Begunec je v postopku izdaje in podaljšanja veljavnosti potnega lista oproščen plačila stroškov postopka in obrazcev.
(8) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru, če begunec v obdobju dveh let izgubi, pogreši ali odtuji dva ali več potnih listov, razen če dokaže, da je z odtujenim potnim listom ravnal z dolžno skrbnostjo in je odtujitev prijavil kot kaznivo dejanje pristojnemu organu.
(9) Begunec mora potni list po prenehanju statusa begunca izročiti ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve.".
25. člen
Naslov VI. poglavja ter členi 61., 62. in 63. se črtajo.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(1) Navodilo o postopku in načinu ravnanja s tujci, ki vstopijo v Republiko Slovenijo in želijo vložiti prošnjo za azil, ter o sprejemanju, vsebini in ravnanju z vloženimi prošnjami za azil oziroma izjavami, sprejetimi na zapisnik (Uradni list RS, št. 65/00), Pravilnik o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (Uradni list RS, št. 103/04), Pravilnik o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite (Uradni list RS, št. 80/02) in Uredbo o pravicah in dolžnostih beguncev v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 33/04 in 129/04) je treba uskladiti z določbami tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Potni list za begunce se ne glede na določbo 3. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o azilu (Uradni list RS, št. 98/03) izdajajo na obrazcih, določenih z Ženevsko konvencijo.
(3) Do sprejema seznama iz tretjega odstavka 2. člena zakona o vprašanju, ali ima prosilec za azil možnost pridobiti zaščito v varni izvorni državi, v vsakem posameznem primeru odloči pristojni organ.
(4) Hišni red azilnega doma in hišni red integracijske hiše se izdata v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
27. člen
(1) Za tujce, ki jim je bila pred uveljavitvijo tega zakona podeljena posebna oblika zaščite v Republiki Sloveniji, se ne glede na določbo 25. člena tega zakona še naprej uporabljajo določbe zakona o posebni obliki zaščite v Republiki Sloveniji, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, razen določbe o podaljševanju. Posebna oblika zaščite preneha s potekom časa veljavnosti, določenega v odločbi o priznanju zaščite, ali iz drugih razlogov iz 63. člena zakona.
(2) Za obravnavo prošenj za posebno obliko zaščite v Republiki Sloveniji, o katerih ob uveljavitvi tega zakona še ni dokončno odločeno, se ne glede na določbo 25. člena tega zakona še naprej uporabljajo določbe zakona o posebni obliki zaščite v Republiki Sloveniji, ki so veljale do uveljavitve tega zakona, razen določbe o podaljševanju.
28. člen
Višina denarne pomoči se za prosilce za azil, ki jo prejemajo ob uveljavitvi tega zakona, ponovno odmeri v skladu s kriteriji, določenimi v podzakonskem predpisu iz drugega odstavka 43. člena zakona.
29. člen
Azilni postopki, ki so bili začeti do uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona.
30. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem letu Republike Slovenije.
Št. 213-04/98-25/11
Ljubljana, dne 6. februarja 2006
EPA 572-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
