Na podlagi petega odstavka 3. člena, 4.a člena, osmega in devetega odstavka 10. člena, šestega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 14.a člena, osmega odstavka 19. člena, desetega odstavka 20. člena, desetega odstavka 21. člena, dvanajstega odstavka 22. člena, drugega odstavka 26. člena in petega odstavka 36. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS z dne 28. aprila 1992 o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2003/111/ES (UL L, št. 157 z dne 10. 6. 1992, str. 10), Direktivo Komisije 93/48/EGS z dne 23. junija 1993 o določitvi načrtov s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati razmnoževalni material sadnih rastlin in sadne rastline, namenjene za pridelavo sadja, v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS (UL L, št. 250 z dne 7. 10. 1993, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 93/48/EGS), Direktivo Komisije 93/64/EGS z dne 5. julija 1993 o določitvi izvedbenih ukrepov za nadzor in spremljanje dobaviteljev in obratov v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (UL L št. 250 z dne 7. 10. 1993, str. 33) in Direktivo Komisije 93/79/EGS z dne 21. septembra 1993 o dodatnih izvedbenih določbah za sezname sort razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadik sadnih rastlin, ki jih hranijo dobavitelji v skladu z Direktivo Sveta 92/34/EGS (UL L, št. 256 z dne 14. 10. 1993, str. 25; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 93/79/EGS):
– vrste sadnih rastlin, za katere velja ta pravilnik;
– kategorije razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja, ter pogoje in zahteve, ki jih mora glede kakovosti, zdravstvenega stanja in sortne istovetnosti izpolnjevati posamezna kategorija razmnoževalnega materiala in sadik med pridelavo in na trgu;
– zahteve glede zagotavljanja sledljivosti ter glede pakiranja in označevanja razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja;
– zahteve za dobavitelja;
– postopek uradne potrditve in postopek nadzora in spremljanja dobaviteljev ter razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja.
2. člen
(obseg uporabe)
(1) Ta pravilnik se uporablja za razmnoževalni material sadnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: razmnoževalni material) in za sadike sadnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: sadike), namenjene za pridelavo sadja, ki se tržijo v Evropski Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost).
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za razmnoževalni material in sadike rodov ali vrst sadnih rastlin iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, in križancev teh rodov ali vrst.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se določbe tega pravilnika uporabljajo tudi za podlage in druge dele rastlin, ki pripadajo drugim rodovom ali vrstam ali križancem teh rodov ali vrst, če je ali če bo nanje cepljen razmnoževalni material rodov ali vrst sadnih rastlin iz prejšnjega odstavka.
(4) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za razmnoževalni material in sadike, ki so namenjeni izvozu v tretje države, če so pravilno označeni in ločeni od ostalega razmnoževalnega materiala in sadik in če izpolnjujejo zahteve iz predpisov, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »razmnoževalni material« je seme, deli rastlin in cele rastline, vključno s podlagami, ki so namenjeni za razmnoževanje in za pridelavo sadnih rastlin;
2. »sadike« so sadne rastline, ki so po trženju namenjene za sajenje ali za presajanje;
3. »kategorije« razmnoževalnega materiala oziroma sadik so:
3.1. »izvorni material« je razmnoževalni material:
– ki je bil pridobljen po splošno uveljavljenih postopkih z namenom vzdrževanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost, in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi osnovnega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za izvorni material, določene za posamezno vrsto s tem pravilnikom, in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz te točke;
3.2. »osnovni material« je razmnoževalni material:
– ki je bil pridelan na vegetativen način neposredno ali v znanem številu stopenj iz izvornega materiala po splošno uveljavljenih postopkih z namenom ohranjanja pristnosti sorte, vključno z lastnostmi, ki določajo njeno pomološko vrednost, in z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov,
– ki je namenjen pridelavi certificiranega materiala,
– ki izpolnjuje zahteve za osnovni material, določene za posamezno vrsto s tem pravilnikom in
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve iz te točke;
3.3. »certificiran material« je razmnoževalni material in sadike:
– ki so bili pridelani na vegetativen način neposredno ali v znanem številu stopenj iz osnovnega materiala,
– ki izpolnjujejo zahteve za certificiran material, določene za posamezno vrsto s tem pravilnikom in
– za katere je bilo na podlagi uradnih pregledov ugotovljeno, da izpolnjujejo zahteve iz te točke;
3.4. »CAC material« je razmnoževalni material in sadike, ki izpolnjujejo minimalne pogoje za pridelavo v Skupnosti (Conformitas Agraria Communitatis = skladnost s kmetijsko prakso Skupnosti) in so določeni s tem pravilnikom za kategorijo CAC material;
4. »brezvirusni material« (v nadaljnjem besedilu: 'b.v.' material) je material:
– za katerega je bilo s testiranjem v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen,
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom,
– ki se vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in
– ki ga je mogoče šteti za prostega vseh virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, za katere je znano, da se pri posamezni vrsti lahko pojavijo v Skupnosti.
Za 'b.v.' material se šteje tudi material:
– ki je bil pridelan na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj iz 'b.v.' materiala iz prejšnjega odstavka,
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov v času rasti ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, in
– ki se prideluje oziroma vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
5. »na viruse testiran material« (v nadaljnjem besedilu: 'v.t.' material) je material:
– za katerega je bilo s testiranjem v skladu z mednarodno priznanimi znanstvenimi metodami ugotovljeno, da ni okužen,
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom,
– ki se vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča, in
– ki ga je mogoče šteti za prostega tistih nevarnih virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, za katere je znano, da lahko v Skupnosti pri posamezni vrsti pomembno zmanjšajo uporabnost tega materiala.
Za 'v.t.' material se šteje tudi material:
– ki je bil pridelan na vegetativen način neposredno ali v predpisanem številu stopenj iz 'v.t.' materiala iz prejšnjega odstavka,
– za katerega je bilo na podlagi uradnih pregledov med rastjo ugotovljeno, da ne kaže znakov okužb s katerimkoli virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom,
– ki se prideluje oziroma vzdržuje v razmerah, v katerih okužba z virusi ali virusom podobnimi škodljivimi organizmi ni mogoča;
6. »uradni organ« je:
– v primeru izvornega materiala, osnovnega materiala in certificiranega materiala: organ za potrjevanje, imenovan v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: organ za potrjevanje),
– v primeru CAC materiala: fitosanitarna inšpekcija;
7. »uradni pregled« je pregled, ki ga izvede uradni organ iz prejšnje točke v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin in s tem pravilnikom;
8. »uradna izjava« je vsak uradni dokument, ki ga pri izvajanju uradnih pregledov iz prejšnje točke izda uradni organ iz 6. točke tega člena;
9. »imenovani laboratorij« je laboratorij, ki je imenovan za izvajanje diagnostičnih preiskav in drugih testov semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu s predpisi, ki urejajo semenski material kmetijskih rastlin, ali ki mu je dodeljeno javno pooblastilo za izvajanje diagnostičnih preiskav odvzetih vzorcev v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
10. »enota pridelave« je objekt ali zemljišče, kjer se pridobiva ali prideluje razmnoževalni material ali sadike (na primer: matični nasad, drevesnica, rastlinjak, plastenjak);
11. »matični nasad« je nasad matičnih rastlin; za matični nasad za pridobivanje razmnoževalnega materiala kategorije CAC material se lahko šteje tudi del nasada sadnih rastlin, ki je namenjen za pridelavo sadja, če se posamezne rastline ali skupina rastlin iz tega nasada uporabljajo kot matične rastline;
12. »matične rastline« so sadne rastline, ki izpolnjujejo zahteve za matične rastline po tem pravilniku in so namenjene za pridobivanje razmnoževalnega materiala;
13. »drevesnica« je objekt za pridelavo sadik.
II. ZAHTEVE ZA TRŽENJE RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IN SADIK
4. člen
(splošne zahteve)
(1) Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC lahko tržijo dobavitelji, ki izpolnjujejo zahteve iz 8. člena tega pravilnika, pod pogojem, da razmnoževalni material in sadike izpolnjujejo zahteve glede sorte iz 5. člena tega pravilnika ter pogoje in zahteve, določene v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Izvorni, osnovni in certificiran material se lahko uradno potrdi in trži, če izpolnjuje zahteve glede sorte iz prvega odstavka in iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika in če izpolnjuje najmanj pogoje in zahteve za uradno potrditev, ki so predpisane za posamezno kategorijo uradno potrjenega materiala v prilogi 2 tega pravilnika. Kategorija mora biti navedena na uradni etiketi oziroma drugem uradnem dokumentu, ki ga za ta material izda organ za potrjevanje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena dobaviteljem, ki se v skladu z 9. členom tega pravilnika štejejo za majhne pridelovalce, ni potrebno izpolnjevati zahtev iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika.
(4) Zahteve iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljajo, če so razmnoževalni material in sadike namenjeni za poskuse ali znanstvene namene, selekcijo ali ohranjanje genske raznolikosti. Vendar pa morajo v tem primeru razmnoževalni material in sadike izpolnjevati zahteve, določene v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, ter biti označeni tako, da je namen uporabe jasno razviden.
5. člen
(zahteve za sorto)
(1) Razmnoževalni material in sadike se lahko tržijo le z navedbo sorte, ki ji pripadajo. Če v primeru podlag razmnoževalni material ne pripada nobeni sorti, se lahko tak razmnoževalni material trži, če je navedena vsaj vrsta ali medvrstni križanec.
(2) Sorta iz prejšnjega odstavka mora biti:
– splošno znana in zavarovana v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, ali vpisana v sortno listo v skladu s predpisi, ki urejajo vpis sorte v sortno listo, ali
– vpisana v seznam sort, ki ga vodi dobavitelj, z natančnim opisom in imenom sorte.
(3) Seznam sort iz druge alinee prejšnjega odstavka mora za vsako sorto iz seznama vsebovati:
– ime sorte, skupaj z njenimi splošno znanimi sinonimi, kjer obstajajo;
– podatke o vzdrževanju sorte in o uporabljeni tehniki razmnoževanja;
– opis sorte glede na lastnosti sorte in na stopnje izražanja lastnosti, kot so navedene v prilogi k Direktivi 93/79/EGS;
– če je mogoče, navedbo, kako se sorta razlikuje od drugih sort, ki so ji najbolj podobne.
(4) Dobavitelju, katerega dejavnost je izključno trženje razmnoževalnega materiala in sadik, v seznamu sort iz druge alinee drugega odstavka tega člena ni potrebno voditi podatkov iz druge in četrte alinee tretjega odstavka tega člena.
6. člen
(zagotavljanje sledljivosti in označevanje – pogoji in zahteve)
(1) Zaradi zagotavljanja sledljivosti morajo biti razmnoževalni material in sadike med pridobivanjem od starševskih rastlin, pridelavo oziroma izkopom ves čas ločeni po partijah.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj med pakiranjem, skladiščenjem, transportom ali dostavo združi ali pomeša razmnoževalni material ali sadike različnega izvora, pod pogojem da o tem vodi evidenco s podatki o sestavi združene partije in izvoru posameznih partij, ki jo sestavljajo.
(3) Razmnoževalni material in sadike smejo biti dani na trg le v homogenih partijah, za katere je bilo ugotovljeno, da:
– izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika za CAC material in so označene oziroma opremljene z etiketami oziroma potrdili, ki jih izda dobavitelj v skladu s tem pravilnikom,
– izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika za izvorni, osnovni ali certificiran material in jih je organ za potrjevanje uradno potrdil ter označil z uradnimi etiketami.
(4) Podrobnejše zahteve glede pakiranja ter označevanja oziroma opremljanja razmnoževalnega materiala in sadik z etiketami in potrdili dobavitelja ali z uradnimi etiketami so določene v prilogi 2 tega pravilnika.
7. člen
(zagotavljanje sledljivosti in označevanje – izjeme)
(1) Ne glede na določbe tretjega odstavka prejšnjega člena se v primeru prodaje na drobno osebam, ki so končni porabniki in ki se s pridelavo sadnih rastlin ne ukvarjajo poklicno, šteje, da so razmnoževalni material in sadike označeni v skladu s tem pravilnikom, če so označeni z osnovnimi podatki o proizvodu (na primer s podatki o vrsti in sorti). Pri navajanju osnovnih podatkov se lahko uporabijo splošno razumljivi simboli in slike.
(2) Določbe glede označevanja iz prve alinee tretjega odstavka prejšnjega člena se ne uporabljajo za dobavitelje razmnoževalnega materiala in sadik kategorije CAC, ki izpolnjujejo kriterije za majhne pridelovalce iz 9. člena tega pravilnika.
III. ZAHTEVE ZA DOBAVITELJA
8. člen
(splošne zahteve)
(1) Dobavitelj, ki v Republiki Sloveniji prideluje, pripravlja za trg, trži oziroma uvaža razmnoževalni material in sadike, mora biti vpisan v register dobaviteljev pri Fitosanitarni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Uprava),v skladu s predpisom, ki ureja vodenje registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin.
(2) Dobavitelji, ki izdajajo etikete oziroma potrdila dobavitelja za označevanje oziroma opremljanje razmnoževalnega materiala in sadik kategorije CAC iz prve alinee tretjega odstavka 6. člena tega pravilnika, morajo imeti za izdajanje teh etiket in potrdil dovoljenje, ki ga dobavitelju izda Uprava v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, in s tem pravilnikom.
9. člen
(majhni pridelovalci, lokalni trg)
(1) Dobavitelji, katerih celotna pridelava in prodaja razmnoževalnega materiala in sadik je namenjena prodaji oziroma dobavi na lokalnem trgu osebam, ki so končni uporabniki in ki se s pridelavo sadja ne ukvarjajo poklicno, se po tem pravilniku štejejo za majhne pridelovalce.
(2) Za prodajo na lokalnem trgu se šteje, če majhni pridelovalec iz prejšnjega odstavka prodaja razmnoževalni material in sadike na svojem mestu pridelave ali na lokalni tržnici.
10. člen
(dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja)
(1) Za pridobitev dovoljenja za izdajo etiket in potrdil dobavitelja iz drugega odstavka 8. člena tega pravilnika vloži dobavitelj pri Upravi vlogo, ki vsebuje naslednje podatke:
– o dobavitelju: osebno ime in naslov stalnega prebivališča ali firmo in sedež ter davčno številko ali neponovljivo registrsko številko dobavitelja,
– o razmnoževalnem materialu in sadikah, za katere namerava izdajati etikete in potrdila dobavitelja, po rodovih in vrstah iz priloge 1 tega pravilnika,
– o dejavnosti, ki jo opravlja (priprava za trg oziroma trženje razmnoževalnega materiala in sadik lastne pridelave oziroma iz nakupa od drugih dobaviteljev),
– o osebi z izkušnjami v pridelavi razmnoževalnega materiala in sadik, ki bo odgovorna za izdajo etiket in potrdil dobavitelja ter za označevanje oziroma opremljanje razmnoževalnega materiala in sadik s temi etiketami oziroma potrdili in ki bo na voljo za stike z inšpektorjem, pristojnim za nadzor dobavitelja v skladu z 26. členom tega pravilnika.
(2) Dobavitelj mora vlogi iz prejšnjega odstavka priložiti:
– vzorec etikete oziroma potrdila dobavitelja, ki jih namerava izdajati,
– izjavo, da je seznanjen z obveznostmi dobavitelja, ki izdaja etikete in potrdila dobavitelja, v skladu z zakonom, ki ureja semenski material, in s tem pravilnikom.
(3) Če je vloga popolna, Uprava z odločbo dovoli dobavitelju izdajo etiket in potrdil dobavitelja za rodove in vrste sadnih rastlin, ki so navedene v vlogi.
IV. URADNA POTRDITEV RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA IN SADIK
1. Splošno
11. člen
(splošno)
(1) Postopek uradne potrditve razmnoževalnega materiala in sadik vodi organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja.
(2) Razmnoževalni material in sadike se sprejmejo v postopek uradne potrditve, če:
– izvirajo iz razmnoževalnega materiala, ki je bil pridobljen v skladu s postopki in metodami za pridelavo zdravega razmnoževalnega in sadilnega materiala, določenimi s tem pravilnikom, in v skladu s tem pravilnikom uradno potrjen kot izvorni, osnovni ali certificiran material,
– pripadajo sorti iz prve alinee drugega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(3) Postopki in metode za pridelavo zdravega razmnoževalnega in sadilnega materiala iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: certifikacijske sheme) ter pogoji in zahteve, ki morajo biti izpolnjeni za uradno potrditev, se določajo za naslednje vrste sadnih rastlin:
– jablano (Malus Mill.), hruško (Pyrus L.) in kutino (Cydonia oblonga Mill.);
– sadne vrste iz rodu Prunus L.: češnjo (Prunus avium L), višnjo (Prunus cerasus L.), breskev in nektarino (Prunus persica (L.) Batsch), slivo in češpljo (Prunus domestica L.), kitajsko-japonsko slivo (Prunus salicina Lindl.), marelico (Prunus armeniaca L.) in mandljevec (Prunus amygdalus Batsch).
2. Postopki in metode za pridelavo zdravega razmnoževalnega materiala in sadik
12. člen
(odbira rastlin kandidatk za izvorne matične rastline)
(1) V primeru sorte se v proizvodnem nasadu, v kolekcijskem nasadu ali poskusnem sortnem nasadu odberejo rastline, ki imajo za sorto značilne pomološke in druge lastnosti, pomembne za pridelavo.
(2) V primeru vegetativno razmnoženih podlag se v zarodišču podlag ali v poskusnem sortnem nasadu odberejo na videz zdrave in močne rastline z znanimi lastnostmi.
(3) V primeru podlag iz sejancev se rastline, primerne za pridobivanje semena, v kolikor je mogoče izberejo v območjih, kjer se ne pojavljajo viroidi sadnih rastlin. Rastline, vzgojene iz semena teh rastlin, morajo biti čim bolj izenačene in močne, podobno kot vegetativno razmnožene podlage.
(4) Rastline iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena morajo biti na videz zdrave, brez znakov škodljivih organizmov. Zlasti ne smejo biti prisotni škodljivi organizmi, določeni v predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: karantenski škodljivi organizmi) ter virusi in virusom podobni škodljivi organizmi, ki so za posamezno sadno vrsto navedeni v shemah za pridelavo zdravih rastlin za saditev, ki jih je sprejela Evropska in mediteranska organizacija za zdravstveno varstvo rastlin (European and Mediterranean Plant Protection Organization, EPPO; v nadaljnjem besedilu: EPPO certifikacijske sheme). EPPO certifikacijske sheme so dostopne na Upravi ter na spletni strani Uprave (http://www.furs.si, v nadaljnjem besedilu: spletna stran Uprave) in organizacije EPPO (http://www.eppo.org).
(5) Razmnoževalni material, pridobljen od odbranih rastlin, se posadi posamično v lonce v steriliziran rastni substrat. V primeru sorte se ta razmnoževalni material cepi na podlage, ki morajo biti uradno potrjene v kategorijo izvorni material. Na ta način pridobljene rastline so rastline kandidatke za izvorne matične rastline (v nadaljnjem besedilu: rastline kandidatke), ki se posamično označijo.
13. člen
(pridobivanje izvornih matičnih rastlin)
(1) Rastline kandidatke se posamično testira na viruse in virusom podobne organizme, navedene v EPPO certifikacijskih shemah. Pred testiranjem se lahko na rastlinah kandidatkah izvedejo postopki za odstranitev (eliminacijo) škodljivih organizmov (npr. termo terapija).
(2) Rastline kandidatke se ves čas testiranja vzdržuje v izoliranem rastlinjaku, ločeno od izvornega materiala v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko stikov korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji (rastlinjak mora imeti zaščito pred insekti). Testiranje na viruse in virusom podobne organizme prejšnjega odstavka se izvede v skladu z metodami, določenimi v EPPO certifikacijskih shemah. Testiranja morajo biti opravljena v imenovanem laboratoriju.
(3) Pri rastlinah kandidatkah se v času testiranja izvajajo redni vizualni pregledi na karantenske škodljive organizme ter na škodljive organizme, ki pomembno vplivajo na kakovost razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin in so navedeni v prilogi k Direktivi 93/48/EGS (v nadaljnjem besedilu: gospodarsko pomembni škodljivi organizmi), zlasti:
– pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus L.) in kutini (Cydonia oblonga Mill.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Erwinia amylovora (Burril)Winslow et al., Pseudomonas spp., Armillariella mellea (Vahl) P. Kumm., Chondrostereum purpureum (Pers.) Pouzar, Glomerella cingulata (Stonem.) Spauld. & Schrenk, Pezicula malicorticis (H.Jackson) Nannf., Pezicula alba Guthrie, Nectria galligena Bres., Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter, Roessleria pallida, Verticillium spp., Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)] in Eriosoma lanigerum (Hausmann, 1802);
– pri češnji (Prunus avium L), višnji (Prunus cerasus L.), breskvi in nektarini (Prunus persica (L.) Batsch), slivi in češplji (Prunus domestica L.), mandljevcu (Prunus amygdalus Batsch) in kitajsko-japonski slivi (Prunus salicina Lindl.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)];
– pri marelici (Prunus armeniaca L.) na: Agrobacterium tumefaciens [Rhizobium radiobacter (Beijerinck & van Delden 1902) Young et al. 2001], Pseudomonas syringae pv. morsprunorum (Wormald 1931) Young et al. 1978, Pseudomonas syringae pv. syringae van Hall 1902, Pseudomonas viridiflava (Burkholder 1930) Dowson 1939, Xantomonas arboricola pv. pruni (Smith 1903) Vauterin et al. 1995, Phytophthora cactorum (Lebert & Cohn) Schröter in Quadraspidiotus perniciosus [Diaspidiotus perniciosus (Comstock, 1881)].
(4) Rastline kandidatke, za katere se s testiranjem ugotovi, da so brez virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijskih shemah in ki so tudi brez drugih škodljivih organizmov iz prejšnjega odstavka, se vključijo v kolekcijo izvornih matičnih rastlin.
14. člen
(vzdrževanje izvornih matičnih rastlin)
(1) Izvorne matične rastline se, razen rastlin za pridobivanje semena za vzgojo podlag iz semena, vzdržujejo v rastlinjaku v steriliziranem rastnem substratu v posodah, izolirano od tal, in v pogojih, v katerih ni mogoča okužba preko korenin, s cvetnim prahom, z zračnimi ali talnimi vektorji. Vzdržuje se omejeno število izvornih matičnih rastlin vsake sorte. Vsaka izvorna matična rastlina mora biti označena, da se zagotovi sledljivost.
(2) Rastlinjak, v katerem se vzdržujejo izvorne matične rastline, mora imeti zaščito, ki onemogoča vstop insektom, prenašalcem virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov. Opremljen mora biti s predprostorom oziroma z dvojnim vhodom ter varen pred površinskimi in meteornimi vodami.
(3) Vsaka izvorna matična rastlina mora biti preverjena glede sortne pristnosti, ki se izvede tako, da se od vsake izvorne matične rastline vegetativno razmnoži najmanj tri rastline, ki se jih med vegetacijo opazuje v referenčnem kolekcijskem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline.
(4) Izvorne matične rastline je potrebno stalno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, škodljivih organizmov, določenih v EPPO certifikacijskih shemah in drugih gospodarsko pomembnih škodljivih organizmov ter na morebitne mutacije. Matične rastline se redno vzorči in ponovno testira na določene viruse in virusom podobne škodljive organizme v skladu z EPPO certifikacijskimi shemami.
(5) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da izvorna matična rastlina kaže znake okužb ali da je okužena s karantenskim škodljivim organizmom ali z virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, določenim v EPPO certifikacijski shemi, jo je treba nemudoma odstraniti iz rastlinjaka, kjer se vzdržujejo izvorne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom, je treba tako izvorno matično rastlino izolirati in o tem nemudoma obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(6) Del razmnoževalnega materiala vsake izvorne matične rastline se lahko shrani v laboratoriju v 'in vitro' pogojih kot rezervni izvorni material. V tem primeru je treba ta material, potem ko zapusti 'in vitro' pogoje, ponovno preveriti glede sortne pristnosti.
15. člen
(pridobivanje in vzdrževanje osnovnih matičnih rastlin)
(1) Za vzgojo osnovnih matičnih rastlin se praviloma uporabi uradno potrjen material, pridobljen od izvornih matičnih rastlin. Če se za vzgojo uporabi uradno potrjen material, pridobljen od osnovnih matičnih rastlin, se tako vzgojene osnovne matične rastline obvezno označijo tudi s stopnjo množitve, in sicer kot osnovne matične rastline II. stopnje.
(2) Če se osnovne matične rastline pridobijo s cepljenjem, mora biti razmnoževalni material cepljen na uradno potrjene podlage, ki so najmanj kategorije osnovni material. V primeru rastlin iz rodu Prunus L. se lahko za vzgojo osnovnih matičnih rastlin kot podlage uporabijo sejanci, vzgojeni iz uradno potrjenega certificiranega semena iz 17. člena tega pravilnika, če so bili sejanci vzgojeni najmanj v pogojih, v katerih se vzdržujejo osnovne matične rastline.
(3) Osnovne matične rastline se posadi na zemljišču, na katerem najmanj 4 leta niso rasle sadne rastline. Zemljišče, na katerem bo nasad, ter pripadajoči varovalni pas morata izpolnjevati pogoje in zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Pri vrstah iz rodu Prunus L. mora biti z uradnimi testi potrjeno, da zemljišče, na katerem se posadijo osnovne matične rastline, ni okuženo z ogorčicami, prenašalkami virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema.
(4) Nasad osnovnih matičnih rastlin mora biti homogeno zasajen. Nasad osnovnih matičnih rastlin mora obkrožati najmanj 3 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova; če je 3-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen. Nasad osnovnih matičnih rastlin se mora vzdrževati tako, da je mogoče preverjanje zdravstvenega stanja rastlin in sortne pristnosti.
(5) V matičnem nasadu so lahko posajene osnovne matične rastline in osnovne matične rastline II. stopnje, pod pogojem, da so posajene v ločenih delih nasada, ki morata biti med seboj ločena s pasom, katerega širina je najmanj dvojna medvrstna razdalja sajenja. V nasprotnem primeru se tak matični nasad šteje za nasad osnovnih matičnih rastlin II. stopnje. Vsaka osnovna matična rastlina mora biti v nasadu označena.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti v osnovnem matičnem nasadu za pridelavo podlag ali semena sadne vrste in sorte oziroma tipi podlag sajeni v ločenih vrstah, ki morajo biti označene. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort oziroma tipov podlag, mora biti razdalja med njimi vsaj 2 m.
(7) V nasadu osnovnih matičnih rastlin se morajo izvajati ukrepi, ki preprečujejo pojav oziroma širjenje škodljivih organizmov. Vse osnovne matične rastline se mora stalno vizualno pregledovati na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijskih shemah, ter ostalih gospodarsko pomembnih škodljivih organizmov. Poleg vizualnih pregledov se vsako leto odvzame vzorce rastlin za ponovno testiranje na prisotnost virusov in virusom podobnih organizmov, navedenih v prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika:
– v osnovnem matičnem nasadu, namenjenem za pridelavo cepičev: od največ 10% matičnih rastlin,
– v osnovnem matičnem nasadu, namenjenem za pridelavo podlag in semena: reprezentativni vzorec od največ 5% posajenih matičnih podlag.
(8) Vzorčenja in testiranja zemlje in osnovnih matičnih rastlin v skladu s tem členom morajo biti izvedena v postopku uradne potrditve.
(9) V osnovnem matičnem nasadu se vsako leto opravi tudi pregled fenotipskih lastnosti sorte zaradi morebitnih mutacij. Pri osnovnih matičnih rastlinah za pridobivanje cepičev se za preveritev sortne pristnosti vsaj enkrat, čim prej v življenjski dobi rastline, izvede tudi pomološka kontrola pridelka. Pri jablani (Malus Mill.) in hruški (Pyrus L.), pri katerih se rastline v matičnem nasadu praviloma vzdržujejo tako, da se prepreči cvetenje, se lahko pomološko kontrolo pridelka opravi v osnovnem matičnem nasadu. V tem primeru se eno leto dopusti, da rastline normalno cvetijo in rodijo. Lahko pa se od vsakega izvora (partije) osnovnih matičnih rastlin vegetativno razmnoži najmanj tri rastline, ki se jih med vegetacijo opazuje v referenčnem kolekcijskem nasadu, ločenem od lokacije, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru genetsko nestabilnih sort se pomološko kontrolo pridelka opravlja vsako leto.
(10) Če se pri vizualnih pregledih oziroma na podlagi rezultatov testiranja odvzetih vzorcev ugotovi, da osnovna matična rastlina ni sortno pristna, oziroma da kaže znake okužb ali da je okužena s karantenskim škodljivim organizmom ali z virusom ali virusom podobnim škodljivim organizmom, navedenim v EPPO certifikacijski shemi, jo je treba nemudoma odstraniti iz nasada, kjer se vzdržujejo osnovne matične rastline. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom je treba o tem nemudoma obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(11) Če so bile matične rastline odstranjene zaradi zdravstvenih razlogov, na prazna mesta dve rastni dobi ni mogoče nasaditi novih matičnih rastlin.
16. člen
(pridelava certificiranih sadik)
(1) Certificirane sadike se pridelajo v drevesnici iz razmnoževalnega materiala, pridobljenega od osnovnih matičnih rastlin. Če se pridelujejo certificirane sadike, ki se cepijo, se razmnoževalni material cepi na uradno potrjene vegetativno razmnožene podlage, ki so najmanj enake kategorije, ali na podlage, ki so bile pridelane iz uradno potrjenega certificiranega semena iz drugega odstavka 17. člena tega pravilnika.
(2) Zemljišče, na katerem bo drevesnica, ter pripadajoči varovalni pas morata izpolnjevati pogoje in zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Pri vrstah iz rodu Prunus L. morajo biti uradno odvzeti vzorci zemlje za testiranje na prisotnost ogorčic, prenašalk virusnih bolezni, iz rodov Longidorus in Xiphinema in s testi mora biti potrjeno, da zemljišče ni okuženo s temi ogorčicami. Vzorčenja in testiranja zemlje morajo biti izvedena v postopku uradne potrditve.
(3) Zemljišče, kjer se pridelujejo certificirane sadike, mora biti ločeno od zemljišč, na katerih se pridelujejo sadike kategorije CAC material. Obkrožati ga mora najmanj 2 m čistega pasu, brez rastlinskega pokrova. V primeru, da je 2-metrski pas zatravljen, mora biti stalno košen.
(4) V drevesnici morajo biti sadike homogeno zasajene. Sadne vrste ali sorte morajo biti posajene v ločenih vrstah. Če je v posamezni vrsti posajenih več različnih sadnih vrst ali sort, mora biti vsak začetek nove sadne vrste ali sorte označen.
(5) Sadike se v drevesnici med rastjo in ob izkopu vizualno pregledujejo na prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijskih shemah, in ostalih gospodarsko pomembnih škodljivih organizmov. Rastline, ki kažejo znake okužbe ali ki so okužene s karantenskim škodljivim organizmom oziroma z virusom ali virusom podobnim organizmom iz EPPO certifikacijske sheme, je treba nemudoma odstraniti iz drevesnice. Ob izkopu je potrebno odstraniti tudi rastline, ki kažejo znake okužbe z Agrobacterium tumefaciens. V primeru okužbe ali suma na okužbo s karantenskim škodljivim organizmom je treba o tem nemudoma obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(6) Sadike se v drevesnici med rastjo vizualno pregledujejo tudi glede sortne pristnosti na podlagi fenotipskih lastnosti. Sortno netipične sadike se odstranijo.
17. člen
(pridobivanje certificiranega semena)
(1) Certificirano seme za vzgojo podlag sadnih rastlin iz rodu Prunus L. se lahko pridobi le v osnovnem matičnem nasadu od osnovnih matičnih rastlin, ki so bile pridobljene in se vzdržujejo v skladu s 15. členom tega pravilnika, pod pogojem, da so od drugih rastlin iz rodu Prunus L. oddaljene najmanj 300 m.
(2) Osnovne matične rastline za pridelavo certificiranega semena se morajo med rastjo pregledovati, kot je določeno v 15. členu tega pravilnika. S testiranjem mora biti ugotovljeno, da niso okužene z virusi, ki se prenašajo s semenom.
3. Uradna potrditev razmnoževalnega materiala
in sadik
18. člen
(uradna potrditev izvornih matičnih rastlin)
(1) Dobavitelj, ki je pridobil izvorne matične rastline in namerava od njih pridobivati razmnoževalni material, mora najpozneje do 30. aprila v letu pred nameravanim prvim pridobivanjem razmnoževalnega materiala vložiti pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev izvornih matičnih rastlin. V prijavi navede vsaj naslednje podatke:
– o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
– o mestu pridelave: naziv, naslov ter KMG-MID številko mesta pridelave;
– o enoti pridelave: o objektu v katerem vzdržuje izvorne matične rastline;
– o izvornih matičnih rastlinah: o številu matičnih rastlin posameznega izvora po vrstah in sortah, v primeru cepljenih matičnih rastlin tudi podatke o uporabljenih podlagah za cepljenje (izvor, sorta oziroma klon podlage in kategorija).
(2) Organ za potrjevanje opravi na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka:
– pregled zapisov in dokazil o postopkih in metodah, uporabljenih pri pridobivanju izvornih matičnih rastlin, ki jih hrani dobavitelj. Iz njih mora biti razvidno vsaj, da so bile izvorne matične rastline pridobljene v skladu z 12. in 13. členom tega pravilnika, da so bila pri tem opravljena predpisana testiranja in da je bila preverjena sortna pristnost izvornih matičnih rastlin v skladu s 14. členom tega pravilnika;
– pregled zapisov o vizualnih pregledih izvornih matičnih rastlin in o ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov v objektih, v katerih se izvorne matične rastline vzdržujejo, ki jih dobavitelj izvaja v skladu s 14. členom tega pravilnika;
– vizualni pregled zdravstvenega stanja izvornih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov iz tretjega odstavka 13. člena tega pravilnika. Pri tem preveri tudi, ali se matične rastline vzdržujejo v pogojih iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika;
– v primeru suma na prisotnost karantenskega škodljivega organizma ali virusa ali virusom podobnega škodljivega organizma, navedenega v EPPO certifikacijskih shemah, odvzame vzorce za testiranje v imenovanem laboratoriju. O najdbi ali o sumu na prisotnost karantenskega škodljivega organizma takoj obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi izvorne matične rastline, če na podlagi pregledov in morebitnih testiranj iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so bile pridobljene v skladu z 12. in 13. členom tega pravilnika, da so brez karantenskih škodljivih organizmov in virusov ali virusom podobnih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijskih shemah, da so sortno pristne in da se vzdržujejo v objektu, ki izpolnjuje pogoje iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika. Obenem za največ eno leto dovoli pridobivanje razmnoževalnega materiala od teh matičnih rastlin.
(4) Če želi dobavitelj še nadalje pridobivati razmnoževalni material od uradno potrjenih izvornih matičnih rastlin iz prejšnjega odstavka, mora vsako leto do 30. aprila vložiti pri organu za potrjevanje letno prijavo pridelave razmnoževalnega materiala. V prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena. Na podlagi prijave izvede organ za potrjevanje uradne preglede v skladu z drugim odstavkom tega člena ter vzorčenja in testiranja na prisotnost virusov in virusom podobnih organizmov v skladu z EPPO certifikacijskimi shemami, da preveri, ali so še izpolnjeni pogoji za uradno potrditev izvornih matičnih rastlin. Če pogoji za uradno potrditev posamezne izvorne matične rastline niso več izpolnjeni, prepove pridobivanje razmnoževalnega materiala od te matične rastline oziroma prekliče uradno potrditev izvornih matičnih rastlin.
19. člen
(uradna potrditev nasada osnovnih matičnih rastlin)
(1) Dobavitelj lahko zasadi nov nasad osnovnih matičnih rastlin samo na zemljišču, ki izpolnjuje pogoje in zahteve iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika in za katerega je pridobil ustrezna dovoljenja za zasaditev matičnega nasada v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Dobavitelj, ki namerava v nasadu iz prejšnjega odstavka pridobivati uradno potrjen razmnoževalni material, mora od zasaditve matičnega nasada dalje vsako leto najpozneje do 30. aprila pri organu za potrjevanje vložiti prijavo osnovnega matičnega nasada v uradno potrditev oziroma letno prijavo pridelave. V prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, dobavitelj navede vsaj naslednje podatke:
– o dobavitelju: ime, priimek in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko dobavitelja;
– o mestu pridelave: naziv, naslov ter KMG-MID številko mesta pridelave;
– o enoti pridelave: vrsta objekta (matični nasad za pridelavo cepičev, podlag, certificiranega semena), katastrska občina, parcelne številke ter površina zemljišča, na katerem je matični nasad;
– o izvoru razmnoževalnega materiala, uporabljenega za postavitev matičnega nasada (vrsta, sorta oziroma podlaga, kategorija, dobavitelj oziroma država porekla) ter o številu rastlin posameznega izvora.
(3) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka izvede organ za potrjevanje preglede, s katerimi:
– v prvem letu po zasaditvi na podlagi dokazil o uporabljenem razmnoževalnem materialu preveri, ali uporabljeni razmnoževalni material izpolnjuje zahteve iz prvega oziroma drugega odstavka 15. člena tega pravilnika;
– v prvem letu po zasaditvi preveri, ali zemljišče, na katerem je nasad osnovnih matičnih rastlin, izpolnjuje pogoje in zahteve iz tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika; v primeru rastlin iz rodu Prunus preveri tudi analizni izvid imenovanega laboratorija, iz katerega mora biti razvidno, da v vzorcih zemlje, ki so bili uradno odvzeti na zemljišču, kjer je osnovni matični nasad, niso bile ugotovljene ogorčice, prenašalke virusov in virusom podobnih škodljivih organizmov iz rodov Longidorus in Xiphinema;
– preveri zapise in evidence, ki jih vodi dobavitelj in iz katerih mora biti razvidno, da dobavitelj redno opravlja predpisane vizualne preglede in izvaja ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov v nasadu, v katerem se vzdržujejo osnovne matične rastline. V nasadu osnovnih matičnih rastlin ugotavlja tudi morebitna prazna mesta oziroma nove zasaditve ter razloge zanje;
– preveri, ali se matične rastline vzdržujejo v pogojih iz četrtega, petega in šestega odstavka 15. člena tega pravilnika;
– preveri sortno pristnost osnovnih matičnih rastlin v skladu z devetim odstavkom 15. člena tega pravilnika;
– opravi vsako leto najmanj dva vizualna pregleda zdravstvenega stanja osnovnih matičnih rastlin na prisotnost škodljivih organizmov ter predpisana vzorčenja za ponovno testiranje v skladu s sedmim odstavkom 15. člena tega pravilnika;
– v primeru suma na prisotnost karantenskega škodljivega organizma ali virusa ali virusom podobnega škodljivega organizma, navedenega v EPPO certifikacijskih shemah, odvzame vzorce za testiranje v imenovanem laboratoriju. O najdbi ali o sumu na prisotnost karantenskega škodljivega organizma takoj obvesti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(4) Organ za potrjevanje uradno potrdi nasad osnovnih matičnih rastlin in obenem dovoli pridobivanje razmnoževalnega materiala od osnovnih matičnih rastlin iz tega nasada v naslednji rastni dobi oziroma za največ eno leto, če na podlagi pregledov in testiranj iz prejšnjega odstavka ugotovi, da so osnovne matične rastline:
– pridobljene v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 15. člena tega pravilnika;
– posajene na zemljišču, ki izpolnjuje pogoje in zahteve za matične nasade, določene s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in se vzdržujejo v pogojih iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 15. člena tega pravilnika;
– sortno pristne oziroma, da so iz nasada odstranjene sortno netipične matične rastline v skladu z 9. odstavkom 15. člena;
– brez karantenskih škodljivih organizmov in virusov ali virusom podobnih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijskih shemah, da so bili v primeru drugih gospodarsko pomembnih škodljivih organizmov uspešno izvedeni ukrepi za zatiranje in da so bile iz nasada odstranjene matične rastline, za katere je bilo ugotovljeno, da jih je potrebno odstraniti iz nasada zaradi zdravstvenih razlogov v skladu z desetim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(5) Uradno potrjene osnovne matične rastline iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo za pridobivanje uradno potrjenega razmnoževalnega materiala največ:
– 20 let od leta uradne potrditve pri jablani (Malus Mill.), hruški (Pyrus L.) in kutini (Cydonia oblonga Mill.),
– 15 let od leta uradne potrditve pri sadnih vrstah iz rodu Prunus L..
(6) Če pogoji za uradno potrditev nasada osnovnih matičnih rastlin niso več izpolnjeni, organ za potrjevanje prepove pridobivanje razmnoževalnega materiala od osnovnih matičnih rastlin iz tega nasada ter prekliče uradno potrditev iz četrtega odstavka tega člena.
20. člen
(uradna potrditev razmnoževalnega materiala in izdaja uradnih etiket)
(1) Cepiče, podlage za cepljenje, seme in druge vrste razmnoževalnega materiala, ki so bili pridobljeni od uradno potrjenih izvornih matičnih rastlin v skladu z 18. členom tega pravilnika ali v uradno potrjenem nasadu osnovnih matičnih rastlin iz prejšnjega člena, uradno potrdi organ za potrjevanje na podlagi zahteve dobavitelja, na obrazcu, ki ga dobavitelj pridobi pri organu za potrjevanje. V zahtevi dobavitelj navede poleg podatkov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka 18. člena oziroma prve, druge in tretje alinee drugega odstavka prejšnjega člena tudi podatek o načinu pakiranja razmnoževalnega materiala in zahtevano količino uradnih etiket po vrstah, sortah in partijah.
(2) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material iz prejšnjega odstavka ter izda ustrezno število uradnih etiket, če:
– je organ za potrjevanje v skladu z 18. členom tega pravilnika oziroma v skladu s prejšnjim členom ugotovil, da so pogoji za uradno potrditev izvornih matičnih rastlin oziroma osnovnih matičnih rastlin še izpolnjeni, in je dovolil pridobivanje razmnoževalnega materiala od teh matičnih rastlin;
– je količina razmnoževalnega materiala, na katero se nanaša zahteva iz prejšnjega odstavka, ustrezna glede na stanje izvornih oziroma osnovnih matičnih rastlin;
– so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov.
(3) Organ za potrjevanje uradno potrdi razmnoževalni material:
– ki je bil pridobljen od uradno potrjenih izvornih matičnih rastlin, kot osnovni material;
– ki je bil pridobljen od uradno potrjenih osnovnih matičnih rastlin, kot certificiran material, ali v primeru, da gre za množitev osnovnih matičnih rastlin v skladu s prvim odstavkom 15. člena, kot osnovni material II stopnje;
– ki je bil pridobljen od uradno potrjenih osnovnih matičnih rastlin ali od osnovnih matičnih rastlin II stopnje, kot certificiran material.
(4) Uradne etikete, ki jih izda organ za potrjevanje za uradno potrjen razmnoževalni material in ki so obenem rastlinski potni list, vsebujejo poleg obveznih podatkov za rastlinski potni list v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov, še naslednje podatke iz 4.2. in 4.4. točke priloge 2 tega pravilnika:
– »ES kakovost«,
– ime sorte oziroma podlage,
– kategorijo oziroma stopnjo množitve,
– zdravstveni status: »'b.v.' material«.
(5) Organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 22. člena tega pravilnika, označi uradno potrjen razmnoževalni material z uradnimi etiketami iz prejšnjega odstavka.
21. člen
(uradna potrditev certificiranih sadik)
(1) Dobavitelj lahko zasadi novo drevesnico za pridelavo certificiranih sadik samo na zemljišču, ki izpolnjuje pogoje in zahteve iz drugega odstavka 16. člena tega pravilnika in za katerega je pridobil ustrezna dovoljenja za zasaditev drevesnice v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
(2) Dobavitelj vloži pri organu za potrjevanje prijavo za uradno potrditev certificiranih sadik oziroma letno prijavo pridelave vsako leto najpozneje do 30. aprila. V prijavi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede podatke iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka 19. člena tega pravilnika ter vrste in količine sadik, ki so posajene oziroma pocepljene v drevesnici. Kot podatek o enoti pridelave navede, da je prijavljeni objekt drevesnica.
(3) Na podlagi prijave iz prejšnjega odstavka izvede organ za potrjevanje v drevesnici najmanj dva vizualna pregleda v rastni dobi, s katerimi preveri, ali se certificirane sadike pridelujejo v pogojih, določenih v 16. členu tega pravilnika in ali glede zdravstvenega stanja ter sortnosti izpolnjujejo pogoje in zahteve iz 16. člena tega pravilnika. Pri pregledu oceni tudi stanje in splošni videz vegetativnega razvoja sadik, zlasti tistih delov, od katerih je odvisna kakovost sadik, preveri morebitna prazna mesta v drevesnici in morebitne nove zasaditve ter ugotovi razloge zanje. Pri uradnih pregledih preveri tudi evidence in dokazila, ki jih vodi dobavitelj, zlasti o poreklu razmnoževalnega materiala, uporabljenega pri cepljenju, ter o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih organizmov v drevesnici.
(4) Po opravljenih pregledih iz prejšnjega odstavka, najpozneje 10 dni pred načrtovanim izkopom, lahko dobavitelj pri organu za potrjevanje zahteva izdajo uradnih etiket za certificirane sadike. V zahtevi na obrazcu, ki ga pridobi pri organu za potrjevanje, navede poleg podatkov iz prve, druge in tretje alinee drugega odstavka 19. člena tega pravilnika še zahtevano količino uradnih etiket za certificirane sadike po vrstah in sortah.
(5) Na podlagi zahteve iz prejšnjega odstavka izda organ za potrjevanje potrdilo o uradni potrditvi certificiranih sadik in ustrezno število uradnih etiket, ki vsebujejo podatke iz četrtega odstavka prejšnjega člena, če je bilo s pregledi iz tretjega odstavka tega člena ugotovljeno:
– da so bile sadike pridelane v skladu s 16. členom tega pravilnika;
– da so sadike brez karantenskih škodljivih organizmov in virusov ali virusom podobnih škodljivih organizmov, navedenih v EPPO certifikacijski shemi, oziroma da so bili v primeru drugih gospodarsko škodljivih organizmov uspešno izvedeni ukrepi za zatiranje, ter da so sortno pristne in glede kakovosti izpolnjujejo zahteve iz 3. točke priloge 2 tega pravilnika;
– da so izpolnjeni pogoji za izdajo rastlinskega potnega lista v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za izdajo rastlinskih potnih listov.
(6) Organ za potrjevanje ali dobavitelj, ki ima dovoljenje za označevanje pod uradnim nadzorom iz 22. člena tega pravilnika, označi uradno potrjene certificirane sadike z uradnimi etiketami iz prejšnjega odstavka.
22. člen
(označevanje pod uradnim nadzorom)
Organ za potrjevanje lahko dovoli, da dobavitelj sam uradno označi razmnoževalni material in sadike z uradnimi etiketami, ki jih je izdal organ za potrjevanje, če zagotovi uradni nadzor nad označevanjem uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik.
23. člen
(uradna potrditev osnovnih matičnih rastlin in sadik, pridobljenih od razmnoževalnega materiala, ki je bil uradno potrjen v drugi državi)
(1) Ne glede na določbo prve alinee drugega odstavka 11. člena tega pravilnika se lahko v postopek uradne potrditve v skladu s tem pravilnikom sprejme razmnoževalni material, ki je bil pridelan v eni od držav članic Skupnosti ali v tretji državi, ki ji je priznana enakovrednost v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, če je bil pridobljen v skladu z EPPO certifikacijskimi shemami in ga je organ te države, pristojen za uradno potrditev, uradno potrdil kot izvorni, osnovni ali certificiran material.
(2) Organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja iz drugega odstavka 21. člena tega pravilnika kot certificirane sadike potrdi sadike, pridelane iz razmnoževalnega materiala, ki je bil v drugi državi pridelan in uradno potrjen kot certificiran razmnoževalni material, če organ za potrjevanje ugotovi, da ta material izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena in da so izpolnjene zahteve za uradno potrditev, določene s tem pravilnikom za certificirane sadike.
4. Obveščanje
24. člen
(obveščanje)
(1) O prejetih prijavah za uradno potrditev v skladu s tem pravilnikom mora organ za potrjevanje vsako leto, najpozneje do 31. maja obvestiti pristojnega fitosanitarnega inšpektorja.
(2) Organ za potrjevanje vsako leto, najpozneje do 1. februarja pošlje Upravi poročilo o postopkih uradne potrditve, ki so bili izvedeni v preteklem koledarskem letu, vključno s podatki o količinah uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik, po vrstah, sortah in kategorijah.
V. NADZOR DOBAVITELJEV TER NAKNADNA KONTROLA
25. člen
(splošno)
Za zagotavljanje skladnosti razmnoževalnega materiala in sadik z zahtevami tega pravilnika se v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin, in s tem pravilnikom izvajajo:
– nadzor dobaviteljev, ki pridelujejo razmnoževalni material in sadike sadnih rastlin kategorije CAC material in imajo dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja,
– naključni nadzor dobaviteljev, ki pridelujejo uradno potrjen razmnoževalni material in sadike,
– naključni pregledi vseh ostalih dobaviteljev, ki so vpisani v register dobaviteljev za pridelavo, pripravo za trg oziroma trženje razmnoževalnega in sadilnega materiala,
– naknadna kontrola razmnoževalnega in sadilnega materiala, ki je na trgu.
26. člen
(nadzor dobaviteljev)
(1) Nadzor dobaviteljev razmnoževalnega materiala in sadik kategorije CAC iz prve alinee prejšnjega člena izvaja pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi letne prijave pridelave, ki jo vloži dobavitelj vsako leto najpozneje do 30. aprila na obrazcu, ki je dostopen na Upravi in na spletni strani Uprave. Fitosanitarni inšpektor izvede nadzor obenem z uradnimi zdravstvenimi pregledi v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin, v rastni dobi v času, ki je najprimernejši glede na vrsto, za katere je dobavitelj pridobil dovoljenje za izdajo etiket in potrdil dobavitelja. Pri nadzoru preveri evidence in dokazila, ki jih vodi in hrani dobavitelj, in izvede najmanj vizualne preglede razmnoževalnega materiala in sadik ter objektov za pridelavo, skladiščenje oziroma pripravo za trg. Podrobnejši postopek nadzora iz prve alinee prejšnjega odstavka je opredeljen v prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Naključni nadzor dobaviteljev uradno potrjenega razmnoževalnega materiala in sadik iz druge alinee prejšnjega člena izvede pristojni fitosanitarni inšpektor na podlagi obvestila o prejetih prijavah v uradno potrditev iz prvega odstavka 24. člena tega pravilnika. Nadzor izvede pri določenem deležu dobaviteljev, ki so v tem letu prijavili razmnoževalni material oziroma sadike sadnih rastlin v uradno potrditev v skladu s tem pravilnikom, in sicer v obsegu in na način, ki je določen v navodilih v priročniku fitosanitarne inšpekcije.
(3) Pri nadzoru iz tretje alinee prejšnjega člena izvede pristojni fitosanitarni inšpektor naključne preglede dobaviteljev, ki so vpisani v register dobaviteljev za pridelavo, pripravo za trg oziroma trženje razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, v obsegu in na način, kot je določen v navodilih v priročniku fitosanitarne inšpekcije.
27. člen
(naknadna kontrola)
(1) Za naknadno kontrolo iz četrte alinee 25. člena tega pravilnika odvzame pristojni fitosanitarni inšpektor vzorce od določenega deleža partij razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, ki so dane na trg, ne glede na državo pridelave. Odvzeti vzorci se preverijo v poskusih na polju in z laboratorijskimi testi, ki jih opravita izvajalec preizkušanja sort in laboratorij, imenovana v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.
(2) Vrste sadnih rastlin, pri katerih se izvede naknadna kontrola, ter obseg vzorčenj iz prejšnjega odstavka se določijo z letnim programom dela za fitosanitarno področje, ki ga sprejme minister, pristojen za kmetijstvo. Način odvzema vzorcev ter metode preizkušanja in laboratorijskih testov določi predstojnik Uprave v skladu z navodili in protokoli, ki jih za izvedbo primerjalnih poskusov in testov Skupnosti sprejme pristojni organ Skupnosti in so dosegljivi na Upravi in spletni strani Uprave.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
(prehodne določbe)
(1) Izvorne in osnovne matične rastline, ki so bile do uveljavitve tega pravilnika uradno potrjene v skladu s Pravilnikom o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 31/04), se šteje, da so bile uradno potrjene v skladu s tem pravilnikom. Dovoljena za pridobivanje razmnoževalnega materiala od izvornih in osnovnih matičnih rastlin, izdana na podlagi pravilnika iz prejšnjega stavka, veljajo tudi po uveljavitvi tega pravilnika, in sicer najpozneje do roka, navedenega v posameznem dovoljenju.
(2) Za razmnoževalni material in sadike, ki so bili do uveljavitve tega pravilnika pridelani v skladu s Pravilnikom o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 31/04), se šteje, da izpolnjuje zahteve po tem pravilniku.
(3) Za razmnoževalni material in sadike, ki so bili do uveljavitve tega pravilnika označeni in dani na trg v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka se šteje, da so bili označeni in dani na trg v skladu s tem pravilnikom.
29. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Uradni list RS, št. 31/04).
30. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-08-209/2005
Ljubljana, dne 3. februarja 2006
EVA 2005-2311-0267
Marija Lukačič l.r.
Ministrica
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRILOGA 1: Seznam rodov in vrst sadnih rastlin
Botanično ime Slovensko ime
--------------------------------------------------------------------
Castanea sativa Mill. domači kostanj
Citrus L. citrusi
Corylus avellana L. navadna leska
Cydonia oblonga Mill. kutina
Ficus carica L. navadni smokvovec, figovec
Fortunella Swingle kumkvat
Fragaria L. vrtni jagodnjak
Juglans regia L. navadni oreh
Malus Mill. jablana
Olea europaea L. oljka
Pistacia vera L. prava pistacija
Poncirus Raf. citronovec, poncirus
Prunus amygdalus Batsch mandljevec
Prunus armeniaca L. marelica
Prunus avium (L) L. češnja
Prunus cerasus L. višnja
Prunus domestica L. sliva, češplja
Prunus persica (L.) Batsch breskev, nektarina
Prunus salicina Lindley kitajsko-japonska sliva
Pyrus L. hruška
Ribes L. ribezi
Rubus L. robida, malina
Vaccinium L. borovnica
--------------------------------------------------------------------
PRILOGA 2: Podrobnejše zahteve, ki jih morajo izpolnjevati razmnoževalni
material in sadike sadnih rastlin, namenjeni za pridelavo sadja
1. Splošno
V tej prilogi so določene podrobnejše zahteve, ki jih morajo glede
zdravstvenega stanja, sortnosti in kakovosti ter glede označevanja
izpolnjevati:
– razmnoževalni material, vključno s podlagami, ki pripada rodovom in
vrstam iz priloge 1 tega pravilnika, ter iz tega materiala pridobljene sadike;
– podlage in drugi deli drugih rastlin iz tretjega odstavka 2. člena tega
pravilnika.
Zahteve iz te priloge se uporabljajo ne glede na uporabljeni način
razmnoževanja, ob upoštevanju proizvodnega cikla razmnoževalnega materiala
posameznega rodu ali vrste rastlin.
2. Zahteve glede zdravstvenega stanja
2.1. Razmnoževalni material in sadike morajo izpolnjevati zahteve,
določene za posamezni rod ali vrsto s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo
rastlin, in Direktivo Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih
proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v
Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L, št. 169 z dne 10. 7.
2000, str. 1; z vsemi spremembami).
2.2. Razmnoževalni material in sadike morajo biti vsaj na podlagi
vizualnega pregleda praktično brez škodljivih organizmov in bolezni, ki lahko
vplivajo na njihovo kakovost, oziroma brez znakov ali simptomov prisotnosti
škodljivih organizmov, ki zmanjšujejo njihovo uporabnost; zlasti morajo biti
brez škodljivih organizmov in bolezni, ki so za posamezni rod ali vrsto
navedeni v prilogi k Direktivi 93/48/EGS.
2.3. Razmnoževalni material in sadike, ki v rasti kažejo vidne znake ali
simptome škodljivih organizmov ali bolezni iz prejšnje točke, se takoj po
njihovem pojavu tretira ali odstrani in uniči, če tretiranje zaradi narave
škodljivih organizmov ne pride v poštev.
2.4. Razmnoževalni material in sadike vrst iz rodu Citrus L. morajo
izpolnjevati tudi naslednje zahteve:
– pridobljeni morajo biti iz izhodiščnega materiala, ki je bil pregledan
in posamično testiran na viruse in virusom podobne organizme, navedene pri
rodu Citrus L. v prilogi k Direktivi 93/48/EGS, in je bilo na podlagi teh
pregledov in testov zanj ugotovljeno, da ni okužen s temi virusi in virusom
podobnimi organizmi,
– s pregledi mora biti ugotovljeno, da so bili od začetka zadnje rastne
dobe praktično brez virusov in virusom podobnih organizmov, navedenih pri rodu
Citrus L. v prilogi k Direktivi 93/48/EGS,
– v primeru cepljenih sadik morajo biti le-te cepljene na podlage, ki so
odporne na viroide.
3. Zahteve glede sortnosti in kakovosti
3.1. Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC morajo imeti primerno
pristnost in čistost glede na vrsto ali rod, ki ji pripadajo, in biti sortno
pristni in čisti, razen v primeru podlag iz drugega stavka prvega odstavka 5.
člena tega pravilnika.
3.2. V primeru sort iz druge alinee drugega odstavka 5. člena tega
pravilnika se sortna pristnost in čistost razmnoževalnega materiala in sadik
ugotavlja glede na podrobni opis sort, ki ga vsebuje seznam sort dobavitelja
iz priloge 3 tega pravilnika.
3.3. Razmnoževalni material in sadike kategorije CAC morajo biti brez
napak, ki bi lahko vplivale na njihovo kakovost oziroma zmanjšale njihovo
uporabnost kot razmnoževalni material ali sadike.
3.4. Razmnoževalni material in sadike kategorije izvorni, osnovni in
certificiran material mora izpolnjevati pogoje in zahteve, predpisane za
posamezno kategorijo s certifikacijsko shemo za posamezno sadno vrsto, ki je
skladna z EPPO certifikacijsko shemo.
4. Zahteve glede označevanja
4.1. Etiketa ali potrdilo dobavitelja, ki se izda za razmnoževalni
material in sadike, mora biti iz ustreznega, pred tem še neuporabljenega
materiala. Natisnjena mora biti vsaj v enem od uradnih jezikov Skupnosti.
4.2. Obvezni podatki, ki jih vsebuje etiketa ali potrdilo dobavitelja, so:
– »ES kakovost«,
– oznaka države članice Skupnosti,
– odgovorni uradni organ ali njegova oznaka,
– registrska ali akreditacijska številka dobavitelja,
– ime dobavitelja,
– številka partije ali serije ali tedenska ali zbirna številka,
– datum izdaje etikete ali potrdila,
– botanično ime vrste,
– ime sorte; v primeru podlag ime sorte podlage ali njeno oznako,
– količina,
– kategorija,
– v primeru uvoza iz tretjih držav: država pridelave.
4.3. Če razmnoževalni material in sadike spremlja rastlinski potni list v
skladu s predpisi, ki urejajo izdajanje rastlinskih potnih listov, se
rastlinski potni list šteje kot etiketa ali potrdilo dobavitelja iz prejšnje
točke pod pogojem, da dobavitelj dodatno navede naslednje podatke, ki so lahko
na istem dokumentu kot rastlinski potni list, vendar jasno ločeni od podatkov
potnega lista:
– »ES kakovost«,
– o odgovornem uradnem organu, če je za rastlinske potne liste odgovoren
drug uradni organ kot je naveden v tretji alinei prejšnje točke,
– ime sorte oziroma podlage,
– kategorijo,
– v primeru uvoza iz tretjih držav: ime države pridelave.
4.4. Na uradni etiketi, ki jo za izvorni, osnovni ali certificiran
material izda organ, odgovoren za uradno potrjevanje razmnoževalnega materiala
in sadik, ni obvezno navesti naslednjih podatkov iz prejšnje točke: registrske
ali akreditacijske številka dobavitelja, osebnega imena in naslova ali firme
in sedeža dobavitelja ter datuma izdaje etikete ali potrdila. Dodatno pa je
potrebno glede na zdravstveni status razmnoževalnega materiala in sadik,
opredeljen v 4. in 5. točki 3. člena tega pravilnika, na uradni etiketi
navesti: »brezvirusni material« ali »'b.v.' material« ali »na viruse testiran
material« ali »'v.t.' material«.
4.5. Pri navajanju imena sorte je potrebno na etiketi oziroma potrdilu
dobavitelja, na uradni etiketi ali na dokumentu iz prejšnje točke uporabljati
uradno ime sorte, razen v primeru sort iz druge alinee drugega odstavka 5.
člena tega pravilnika. Pri sortah, za katere je že vložena prijava za varstvo
sorte v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo novih sort rastlin, je potrebno
uporabljati predlagano ime sorte ali žlahtniteljevo oznako sorte, dokler
postopek za pridobitev varstva sorte ni končan.
PRILOGA 3: Virusi in virusom podobni organizmi, na katere se ponovno
testirajo osnovne matične rastline
1. Jablana (Malus Mill.), hruška (Pyrus L.) in kutina (Cydonia oblonga
Mill.)
+-----------------------------+-----------------------------+----------------+
| Virus ali virusom podobni | Ponovno testiranje na: | Metoda(*1) (*2)|
| organizem +---------+-------------------+ |
| | Malus | Pyrus L.Cydonia | |
| | Mill. | oblonga Mill. | |
+-----------------------------+---------+-------------------+----------------+
|Apple chlorotic leaf spot | + | + | ELISA, PCR |
|trichovirus (ACLSV) | | | |
+-----------------------------+---------+-------------------+----------------+
|Apple mosaic ilarvirus (ApMV)| + | | ELISA, PCR |
+-----------------------------+---------+-------------------+----------------+
|Apple stem-grooving | + | + | ELISA, PCR |
|capillovirus (ASGV) | | | |
+-----------------------------+---------+-------------------+----------------+
|Apple proliferation | + | | ELISA, PCR |
|fitoplazma (AP) | | | |
+-----------------------------+---------+-------------------+----------------+
2. Češnja (Prunus avium L) in višnja (Prunus cerasus L.)
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
| Virus ali virusom podobni |Ponovno testiranje | Metoda (*2) (*3) |
| organizem | na: | |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Prune dwarf ilarvirus (PDV) | + | ELISA, PCR |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Prunus necrotic ringspot ilarvirus | + | ELISA, PCR |
|(PNRSV) | | |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
3. Breskev in nektarina (Prunus persica (L.) Batsch), sliva in češplja
(Prunus domestica L.), japonska sliva in češplja (Prunus salicina (Lindley)),
marelica (Prunus armeniaca L.) in mandljevec (Prunus amygdalus Batsch.)
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Virus ali virusom podobni |Ponovno testiranje | Metoda (*2) (*4) |
|organizem | na: | |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Prune dwarf ilarvirus (PDV) | + | ELISA, PCR |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Plum pox potyvirus (PPV) | + | ELISA, PCR |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
|Prunus necrotic ringspot ilarvirus | + | ELISA, PCR |
|(PNRSV) | | |
+-----------------------------------+-------------------+--------------------+
(*1) Testiranje se izvede v skladu z EPPO standardi (EPPO standardi,
Certifikacijska shema PM 4/27 (1): Na patogene testiran material Malus, Pyrus
in Cydonia - EPPO Standards, Certification scheme PM 4/27 (1): Pathogen-tested
material of Malus, Pyrus and Cydonia)
(*2)Molekulske tehnike služijo za potrditev serološke detekcije pri prvi
najdbi ali dvomljivih vrednostih
(*3)Testiranje se izvede v skladu z EPPO standardi (EPPO standardi, Sheme
za pridelavo zdravih rastlin za sajenje: Certifikacijska shema za češnjo; PM
4/29 (1) – EPPO Standards, Schemes for the production of healthy plants for
planting: Certification scheme for cherry; PM 4/29 (1))
(*4)Testiranje se izvede v skladu z EPPO standardi (EPPO standardi, Sheme
za pridelavo zdravih rastlin za sajenje: Certifikacijska shema za mandljevec,
marelico, breskev in slivo; PM 4/30 (1) – EPPO Standards, Schemes for the
production of healthy plants for planting: Certification scheme for almond,
apricot, peach and plum; PM 4/30 (1))
PRILOGA 4: Postopki nadzora in spremljanja dobaviteljev ter njihovih mest
pridelave
1. Pristojni fitosanitarni inšpektor redno izvaja nadzor in spremljanje
dobaviteljev ter njihovih mest pridelave z namenom, da se nenehno zagotavlja
skladnost z zahtevami, ki jih določa ta pravilnik.
2. Nadzor se izvede na mestu pridelave, najmanj enkrat v rastni dobi v
času, ko je mogoče preveriti, ali razmnoževalni material in sadike
izpolnjujejo zahteve iz 4., 5. oziroma 6. člena tega pravilnika ter iz priloge
2 tega pravilnika.
3. Pri nadzoru se preveri, ali dobavitelj izpolnjuje zlasti naslednje
obveznosti dobavitelja, ki so določene z zakonom, ki ureja semenski material
kmetijskih rastlin, pri čemer se upošteva vrsto dejavnosti dobavitelja
(pridelava, priprava za trg, trženje razmnoževalnega materiala oziroma sadik):
3.1. opredelitev kritičnih točk, ki bi lahko vplivale na kakovost
razmnoževalnega materiala in sadik, ki jih prideluje; pri tem se preveri, ali
dobavitelj upošteva naslednje kritične točke v pridelavi:
– kakovost razmnoževalnega materiala in sadik, uporabljenih za začetek
pridelave,
– sejanje, pikiranje, presajanje oziroma sajenje razmnoževalnega materiala
in sadik,
– skladnost z zahtevami, ki jih določajo predpisi, ki urejajo zdravstveno
varstvo rastlin,
– načrt in način pridelave,
– splošna oskrba posevka ali nasada,
– postopki razmnoževanja,
– postopki spravila pridelka,
– higiena,
– tretiranje,
– embaliranje,
– skladiščenje,
– transport,
– administracija;
3.2. vodenje zapisov in hramba dokazil o pridelavi; pri tem se preveri,
ali dobavitelj vodi in hrani zapise na način, ki omogoča pristojnemu
inšpektorju celovit pregled:
a) nad razmnoževalnim materialom in sadikami, ki jih dobavitelj:
– nabavi z namenom skladiščenja ali sajenja na mestu pridelave,
– prideluje na mestu pridelave,
– dobavi drugim osebam;
b) nad kakršnim koli kemičnim tretiranjem razmnoževalnega materiala in
sadik, ki ga je izvedel dobavitelj;
3.3. redno spremljanje in nadziranje kritičnih točk ter izvajanje
pregledov zdravstvenega stanja razmnoževalnega materiala in sadik; pri tem se
preveri, ali dobavitelj:
a) je uvedel in tudi dejansko uporablja metode za spremljanje in nadzor
kritičnih točk iz 3.1. točke te priloge, zlasti ali:
– te metode obstajajo in se dejansko uporabljajo za kontrolo posamezne
kritične točke iz 3.1. točke te priloge,
– so te metode zanesljive,
– so te metode ustrezne za presojo načrta pridelave in trženja, ter
– je osebje dobavitelja usposobljeno za izvajanje kontrole;
b) opravlja predvidene vizualne preglede zdravstvenega stanja
razmnoževalnega materiala in sadik v času in na način, kot je opredeljeno v
načrtu spremljanja in zatiranja karantenskih škodljivih organizmov in
škodljivih organizmov iz priloge k Direktivi 93/48/EGS, ki ga pripravi
dobavitelj zaradi izpolnjevanja obveznosti dobavitelja v skladu z zakonom, ki
ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: načrt
spremljanja in zatiranja škodljivih organizmov);
3.4. jemanje vzorcev za analize v imenovanem laboratoriju, pri tem se
preveri, ali:
– so bili vzorci odvzeti v različnih fazah pridelave in v takih
presledkih, kot je opredeljeno v načrtu spremljanja in zatiranja škodljivih
organizmov,
– so bili vzorci odvzeti na tehnično pravilen način po statistično
zanesljivem postopku, pri čemer se upošteva vrsta analize, ki bo opravljena,
– so osebe, ki jemljejo vzorce, za to strokovno usposobljene,
– je analize vzorcev opravil imenovani laboratorij.
