Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03 – popravek), 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) in Programa priprave o spremembah in dopolnitvah odloka o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C (Uradni list RS, št. 80/05) je Občinski svet Občine Cerknica na 17. redni seji dne 9. 2. 2006 sprejel

Spremeni in dopolni se odlok o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C (Uradni list RS, št. 16/94), ki ga je pod št. 21/2005 izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal.

Spremeni in dopolni se 4. člen odloka o spremembi Zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C (v nadaljevanju odlok) v poglavju »I. SPLOŠNE DOLOČBE« tako, da se spremenjen in dopolnjen člen glasi:
»Ureditveno območje na severozahodni strani meji na regionalno cesto R3-643/1362, na jugovzhodni strani na regulirano strugo Cerkniščice, na severni strani na obstoječi športni park in na južni strani na Komunalno podjetje Cerknica.
Območje obsega naslednje parc. št.: 276/1, 275/1, 275/3, 257/1, 257/2, 257/3, 84/2, 2746/12, 257/4, 2746/11, 2746/13, 985/8, 985/6, 985/5, 985/1, 985/7, 983/1, 992/1, 992/4, 991/1, 992/3, 994/1, 978/2, 253/2 in del 253/1, vse k.o. Cerknica.
Površina celotnega ureditvenega območja znaša 23.972 m2.«

Spremeni se 5. člen odloka v poglavju »II. FUNKCIONALNE REŠITVE IN NAMEMBNOST OBMOČJA« tako, da se spremenjen člen glasi:
»Ureditveno območje je namenjeno stanovanjski namembnosti, v okviru katere se načrtujejo večstanovanjske stavbe in individualne stanovanjske stavbe s pripadajočimi zunanjimi površinami. Del površin je namenjen prometnim površinam, zelenim in rekreacijskim površinam.«

Spremeni se 6. člen odloka v poglavju »II. FUNKCIONALNE REŠITVE IN NAMEMBNOST OBMOČJA« tako, da se spremenjen člen glasi:
»Konceptualne osnove za urejanje območja:
– ureditev nove stanovanjske soseske naj sledi sodobnim trendom oblikovanja,
– ustrezna prenova kulturne stavbne dediščine znotraj območja,
– ohranitev obstoječih stanovanjskih stavb in varstveno-delovnega centra,
– območje urejanja se navezuje na regionalno cesto z dvema priključkoma,
– ureditev notranjega prometnega omrežja s površinami za pešce,
– zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet,
– vzpostavitev zelenih površin znotraj območja s poudarkom na ureditvi obvodnih površin,
– zagotovitev rekreacijski površin za otroško igrišče, otrok nižjega starostnega obdobja.«

Spremeni se 7. člen odloka v poglavju II. FUNKCIONALNE REŠITVE IN NAMEMBNOST OBMOČJA« tako, da se spremenjen člen glasi:
»Območje je razdeljeno na štiri funkcionalne celote. Funkcionalna celota prometne infrastrukture (FCP) s svojim potekom območje stanovanjske stavbne strukture razdeli na dve funkcionalni celoti (severozahodni del FCA in jugovzhodni del FCB). Četrta funkcionalna celota pa se nahaja ob vodotoku in predstavlja zelene in rekreacijske površin (FCŠR). Funkcionalne celote se glede na namembnost površin delijo na manjše gradbene parcele.«

V 8. členu odloka v poglavju »III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV« se črta 2. in 3. točka.

Spremeni se 9. člen odloka v poglavju »III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV« tako, da se spremenjen člen glasi:
»1. Severozahodni del – funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture FCA
Funkcionalna celota se nahaja med regionalno cesto in notranjo napajalno cesto. Obsega šest gradbenih parcel od katerih so tri že pozidane (A1, A2 in A3), na treh pa se določa izgradnja treh stanovanjskih stavb (A4, A5 in A6).
Na gradbenih parcelah A1 in A2 se nahajajo obstoječe stanovanjske stavbe. Na gradbeni parceli A3 se nahajajo obstoječi objekti stavbne dediščine – Šerkov mlin. Na gradbenih parcelah A4 in A5 sta načrtovani novi stanovanjski stavbi tlorisnih dimenzij 18,0 m × 10,0 m + 12,0 m × 10,0 m, vertikalnega gabarita (K) + P + M oziroma (K) + P + 1 + M. Na gradbeni parceli A6 je načrtovana nova stanovanjska stavba tlorisnih dimenzij 18,0 m × 10,0 m, vertikalnega gabarita (K) + P + M oziroma (K) + P + 1 + M. Strehe načrtovanih novih stavb (A4, A5 in A6) so dvokapnice s smerjo slemena SZ – JV, z naklonom strešin 30°–42°, s strešno kritino opečne ali sive barve.
Stanovanjskima stavbama na gradbenih parcelah A1 in A2 je dovoljena gradnja dozidav, ki ne sme presegati 30% že pozidane površine obstoječe osnovne stavbe, ter nadzidave do vertikalnega gabarita (K) + P + 1 + M. V območju stavbne dediščine, na gradbeni parceli A3 so dovoljene gradnje in prenove stavb ter druge prostorske ureditve, vse v skladu s predhodno pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji. Na gradbenih parcelah A1, A2, A4, A5 in A6 je dovoljena tudi gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, v skladu z oblikovanjem osnovne stavbe, ograj, pomožnih energetskih in komunalnih objektov, sezonskih gostinskih vrtov, spominskih obeležij in urbane opreme, razen kioskov.
2. Jugovzhodni del – funkcionalna celota stanovanjske stavbne strukture FCB
Funkcionalna celota se nahaja med notranjo napajalno cesto in krožno cesto, ki poteka ob potoku Cerkniščica. Obsega pet gradbenih parcel od katerih je ena že pozidana (B1), na štirih gradbenih parcelah (B2, B3, B4, B5) pa se določa izgradnja sedmih večstanovanjskih stavb.
Na gradbeni parceli B1 se nahaja obstoječi varstveno delovni center.
Na gradbeni parceli B2 se določa izgradnja večstanovanjske stavbe tlorisnih dimenzij 18,0 m × 10,0 m + 12,0 m × 10,0 m + 18,0 m × 10,0 m, vertikalnega gabarita (K) + P + 1 + M.
Na gradbenih parcelah B3, B4 in B5 se na vsaki gradbeni parceli določa gradnja dveh večstanovanjskih stavb tlorisnih dimenzij 18,0 m × 10,0 m, vertikalnega gabarita (K) + P + 1 + M. Večstanovanjskim stavbam se dovoljuje možnost skupne garažne kleti. Oblikovanje načrtovanih novih stavb mora biti enotno. Strehe stavb so enokapnice ali dvokapnice s smerjo slemena SZ – JV, manjšega naklona, s strešno kritino opečne ali sive barve.
Varstveno delovnemu centru je dovoljena gradnja dozidav, ki ne sme presegati 15% že pozidane površine osnovne stavbe, v skladu z oblikovanjem obstoječe stavbe.
Na gradbenih parcelah B2, B3, B4 in B5 je dovoljena tudi gradnja objektov za lastne potrebe v skladu z oblikovanjem osnovnih stavb, ograje, gradnje pomožnih energetskih in komunalnih objektov, sezonskih gostinskih vrtov, spominskih obeležij in urbane opreme, razen kioskov.
3. Pogoji za ureditev okolice:
– individualnim stanovanjskim stavbam v območju FCA je potrebno zagotoviti na gradbenih parcelah potrebna parkirna mesta (minimalno pa 2 PM v stavbi ali zunaj),
– na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb v območju FCB je potrebno izvesti načrtovana parkirna mesta na gradbenih parcelah, manjkajoča pa zagotoviti na osrednjem parkirišču oziroma v okviru garažne kleti tako, da se zagotavlja 2 PM na vsako stanovanje,
– okolico objektov je potrebno hortikulturno urediti,
– manipulativne površine morajo biti utrjene v protiprašni izvedbi ali tlakovane,
– posamezne gradbene parcele individualnih stanovanjskih stavb v FCA so lahko ograjene, medposestne ograje ne smejo presegati 1,20 m (masivne polnostenske ograje niso dovoljene),
– večstanovanjska soseska v FCB je lahko ograjena (kot skupna zaprta soseska), ograja ne sme presegati 1,20 m (masivne polnostenske ograje niso dovoljene),
– zagotovitev interne razsvetljave večstanovanjskih stavb,
– na gradbeni parceli ŠR1 se za otroke nižjega starostnega odboja uredi otroško igrišče v zelenju,
– dodatno se ozeleni gradbena parcela ŠR2 ob sprehajalni poti in vodotoku z avtohtono vegetacijo.

Črtajo se 10., 11., 12., 13. in 14. člen odloka v poglavju »III. FUNKCIONALNE IN OBLIKOVNE REŠITVE OBJEKTOV IN NAPRAV«.

Spremeni se 15. člen odloka v poglavju »IV. REŠITVE PROMETA, VODOVODNEGA, KANALIZACIJSKEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA« tako, da se spremenjeni člen glasi:
»1. Prometna ureditev – funkcionalna celota FCP
Območje zazidalnega načrta se priključuje na regionalno cesto R3-643/1362 na obstoječe priključke, ki so zgrajeni po projektu (Gradial d.o.o., št. proj. 40/94-G, december 1994). Na celotni dolžini območja zazidalnega načrta je vzdolž regionalne ceste predvidena pešpot, z odmikom 5 m od roba vozišča.
Ločilni pas med cesto in pešpotjo se uredi kot zelenica z zasaditvijo grmovnic in dreves. Ko upravljavec ceste ugotovi, da je ureditev obstoječih križišč neugodna glede propustnosti in varnosti prometa na regionalni cesti, se predvidi ustrezna rekonstrukcija križišč z dograditvijo levozavijalnih pasov.
Prometno urejanje območja izhaja iz internega prometnega omrežja, ki temelji na glavni dvosmerni napajalni cesti (prometna hrbtenica), ki se dvakrat priključuje na regionalno cesto in na krožni cesti, ki območje obdaja in sočasno napaja dvoje osrednjih parkirišč. Krožna cesta je v delu, ki poteka ob vodotoku, enosmerna.
Dvosmerna napajalna cesta se izvede v širini 6,0 m (2 × 3,0 m) z enostranskim pločnikom širine 2,0 m in na vsaki strani 0,5 m bankine. Na mestih uvozov se izvedejo pogreznjeni robniki v dolžini 5 m. Na gradbenih parcelah funkcionalne celote FCB so ob napajalni cesti pravokotni žepki pravokotnih parkirnih mest, ki so namenjeni parkiranju vozil večstanovanjskih stavb.
Dvosmerna krožna cesta se izvede v širini 5,0 m, enosmerna krožna cesta pa v širini 3,0 m, z obojestranskima bankinama 0,5 m in vzdolžni obojestranski parkirni mesti širine 2,5 m.
V območju je načrtovano 164 novih parkirnih mest, delno na gradbenih parcelah, delno ob enosmerni cesti, večina pa na južnem in severnem parkirišču.
Osrednje južno parkirišče je namenjeno večstanovanjskim stavbam podobmočja FCB in ima 64 parkirnih mest (od tega 6 PM namenjenih invalidnim osebam), s prostorom za smeti in prostorom za postavitev plinskih kontejnerjev (plinohram). Severno osrednje parkirišče je namenjeno pretežno varstveno-delovnemu centru in športnorekreacijskim površinam na severu s 46 parkirnimi mesti ter s prostorom za namestitev ekološkega otoka.
Dopušča se možnost zagotovitve večjega števila parkirnih mest v garažni kleti v podobmočju FCB ter v parterju na gradbenih parcelah A4, A5 in A6. Uvoz v skupno garažno klet se lahko izvede iz severnega osrednjega parkirišča ali iz napajalne ceste.
Ob obeh parkiriščih potekata pešpoti širine 2,0 m, ki se navezujeta na pešpot ob vodotoku.
V podaljšku severne pešpoti se izvede lesena brv preko vodotoka Cerkniščica širine 2,0 m.
Za vse prometnice veljajo naslednja določila:
– vse prometnice morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
– vozne površine so zaključene z dvignjenim robnikom;
– uvozi do gradbenih parcel so predvideni preko pogreznjenih robnikov;
– vse povozne površine se odvodnjava v sistem meteorne kanalizacije;
– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
– vsi hodniki za pešce so asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani, razen pešpoti ob vodotoku, ki se lahko izvede v peščeni izvedbi;
– vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
– zelene površine ob prometnicah se zatravi;
– zelenica ob cesti (gradbena parcela P13) funkcionalno pripada stavbi, ki se nahaja izven območja urejanja.
2. Vodovodno omrežje
Območje se priključuje na glavni vodovod, ki poteka ob regionalni cesti (iz vodohrana Peščenk). Sekundarno krožno vodovodno omrežje za obravnavano območje je že zgrajeno in poteka ob napajalni cesti (po projektu Kras d.o.o., št. 4/95, marec 1995). Vodovodno omrežje bo zagotavljajo pitno, sanitarno in protipožarno vodo za obstoječe in načrtovane stavbe. Na vodovodnem omrežju bo dograjeno hidrantno omrežje (izvedba še enega nadzemnega hidranta).
3. Kanalizacijsko omrežje
Načrtovan je ločen sistem odvajanja (komunalne) odpadne in padavinske (meteorne) vode.
Za komunalne odpadne vode je za obravnavano območje že zgrajeno sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki poteka pod napajalno cesto (po projektu Kras d.o.o., št. proj. 5/95, maj 1995) in se priključuje na javni sanitarni kanal A na lokaciji komunalnega podjetja s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi v Dolenji vasi. Vse obstoječe in načrtovane stavbe se priključujejo na sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Za meteorne vode je načrtovana izgradnja meteorne kanalizacije z odvodnjavanjem direktno v vodotok Cerkniščica. Meteorne vode s parkirišč in cest se preko cestnih požiralnikov opremljenih s peskolovi in lovilci olj vodi v meteorni kanal. Meteorne vode s streh stavb iz območja FCB se preko peskolovcev vodijo v ponikovalnice ali v meteorni kanal.
4. Elektro omrežje in javna razsvetljava
Vse obstoječe in načrtovane stavbe se bodo z električno energijo napajala iz obstoječe transformatorske postaje TP Dom starejših Cerknica. Nizkonapetostno omrežje se vleče v obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka preko območja obravnave (pod napajalno cesto in pod severnim parkiriščem) – po projektu Elektro Ljubljana d.d., št. proj. 5713, april 2004. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih.
5. Zunanja razsvetljava
Načrtovana je izgradnja javne in interne razsvetljave.
Območje ima že del zgrajene javne razsvetljave na severnem delu, ki se v max. možni meri ohrani. Obstoječa javna razsvetljava se nadgradi ob napajalni cesti, ob obeh pešpoteh pri parkiriščih in ob pešpoti ob vodotoku. Načrtovan je kabelski razvod javne razsvetljave s prižigališčem v TP. Javna razsvetljava je predvidena s tipskimi drogovi javne razsvetljave višine h = 3,0 m ali 5,0 m.
Za večstanovanjsko gradnjo pa se določa tudi izgradnja interne razsvetljave, ki se predvidi s projektom zunanje ureditve v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja.
6. Telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez
Določa se kabelski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju, iz obstoječega omrežja, ki poteka ob regionalni cesti. Del omrežja je že zgrajenega do varstveno delovnega centra (po projektu TK PROJEKT d.o.o., št. proj. P-10001) v pločniku napajalne ceste.
V kanalizacijo se uvlečejo tudi kabli kabelske televizije. Za priključitev na TK omrežje je potrebno v nadaljnjih fazah izdelati projektno dokumentacijo.
7. Ogrevanje stavb in priprava tople sanitarne vode
Ogrevanje individualnih stanovanjskih stavb v območju FCA se rešuje individualno na olje, plin ali bio maso.
Ogrevanje večstanovanjskih stavb in priprava tople sanitarne vode v območju FCB se rešuje enotno na plin ali bio maso. Pri uporabi energeta plin se do plinifikacije omrežja lahko namestijo plinske cisterne propan-butan.
Plinske cisterne (plinohram) so predvidene na jugu južnega parkirišča na gradbeni parceli P5, možna pa je postavitev plinskih cistern tudi na gradbeni parceli ŠR2.
8. Ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje
Komunalne odpadke se odvaža na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.
Komunalni odpadki individualnih stanovanjskih stavb in varstveno delovnega centra se zbirajo na posameznih gradbenih parcelah. Zabojniki so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije v oddaljenosti 1,0 m od cestnega telesa. Komunalni odpadki večstanovanjskih stavb se zbirajo na enem mestu ob južnem parkirišču, ki je ustrezno tlakovano in nadkrito.
Za območje se določa postavitev enega ekološkega otoka za ločeno zbiranje odpadkov (plastenke, pločevinke, papir, steklo) na lokaciji severnega parkirišča.
Na območju transporta zabojnikov je potrebno ceste robnike pogrezniti.«

Spremeni in dopolni se 16. člen odloka v poglavju »V. ETAPNOST GRADITVE« tako, da se spremenjen in dopolnjen člen glasi:
»Prva faza obsega izgradnjo ustrezne prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture. V drugo fazo sodijo gradnjo stavb. Druga faza se lahko izvaja v več podfazah, ki so medsebojno neodvisne. Vsaka gradbena parcela lahko predstavlja svojo fazo (podfazo). Tretja faza obsega izgradnjo otroškega igrišča, dodatno ozelenitev gradbene parcele ŠR2 in izgradnjo sprehajalne poti ob vodotoku.«

Dopolni in spremni se 17. člen odloka v poglavju »V. ETAPNOST GRADITVE« tako, da se spremenjeni prvi odstavek glasi:
»Namembnost zemljišč do vzpostavitve gradbene parcele ostaja enaka dosedanji. Možne so le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja.«

Doda se novo poglavje, ki se glasi:
»REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
1. Varstvo okolja
Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno dosledno upoštevati vse pogoje Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov na območju občine Cerknica in ukrepih za zavarovanje voda tega območja (Uradni list SRS, št. 2/88 in Uradni list RS, št. 31/93 in 69/95), saj se območje nahaja v vodovarstvenem območju (režim 4).
Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. V času gradnje je treba upoštevati predpise iz področja varovanja okolja.
Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
2. Varovanje naravnih vrednot
Ureditveno območje delno posega v območje naravne vrednote Cerkniščica in se v celoti nahaja znotraj ekološko pomembnega območja – osrednjega območja življenjskega prostora velikih zveri.
Za ekološko pomembno območje skladno naravovarstvenim smernicam ni potrebno določiti specifičnih usmeritev za načrtovanje posegov v prostor.
Za območje naravne vrednote Cerkniščice se določa ukrepe, ki jih je potrebno izvajati v okviru funkcionalne celote FC ŠR, ki neposredno meji na brežino vodotoka Cerkniščice (potencialno območje vpliva):
– na rob vodotoka ni dovoljeno odlagati odpadkov;
– obrežna vegetacija se ureja tako, da se smiselno ohranja in dopolnjuje obstoječo avtohtono vegetacijo ter izvaja le tiste posege, ki so načrtovani na gradbeni parceli ŠR1 in ŠR2;
– v primeru izvajanja kakršnihkoli vodnogospodarskih del se ta izvajajo sonaravno in sicer tako, da se v čim večji meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti vodotoka Cerkniščica;
– gradnja objektov in naprav za potrebe športa in rekreacije (igrišče, sprehajalna pot s klopmi) se mora izvajati tako, da posegi ne povzročajo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode v vodotoku.
3. Varovanje kulturne dediščine
Gradbena parcela A3 v celoti pripada varovani enoti stavbne dediščine Cerknica – Šerkov mlin, ki je predlagana za vpis v register kulturne dediščine. Za vse objekte velja režim za stavbno dediščino. Za vse posege na objektih je potrebno predhodno, od pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, pridobiti kulturnovarstvene pogoje oziroma konzervatorske smernice.
4. Varstvo pred hrupom
Obravnavano območje bo po izgradnji stanovanjskih stavb sodilo v območje III. stopnjo varstva pred hrupom.
Zaradi hrupa z regionalne ceste je potrebno vzdolž ceste, izvesti pasivne protihrupne ukrepe – zelena protihrupna bariera.
Investitor lahko med gradnjo v dnevnem času preseže dovoljene ravni hrupa na sosednjih območjih, vendar ne več, kot so predpisane za IV. stopnjo varstva pred hrupom.
5. Varstvo zraka
Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– predpise v zvezi z emisijami gradbene mehanizacije in transportnih sredstev;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča;
– vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.«

Doda se novo poglavje, ki se glasi:
»REŠITVE IN UKEPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev).
Na vodovodnem omrežju bo, zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode, nadgradnjo obstoječe hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti.«

Doda se novo poglavje, ki se glasi:
»DOVOLJENA ODSTOPANJA
1. Na gradbenih parcelah A4, A5 in A6 je dovoljena tudi gradnja večstanovanjskih stavb, pod pogojem, da se na gradbeni parceli zagotovi minimalno 2 PM na stanovanje ter minimalno 15% zelenih površin.
2. Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov načrtovanih stavb do ±2,0 m, pri čemer morajo biti razdalje med stavbami takšne, da zagotavljajo 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Prav tako mora biti zagotovljen požarni odmik med stavbami in upoštevane regulacijske linije.
3. Dovoljena je gradnja manjših tlorisnih gabaritov stavb na gradbenih parcelah A4, A5 in A6, pod pogojem, da se upošteva obcestna gradbena linija.
4. V okviru obstoječih in načrtovanih stanovanjskih stavb se dopušča možnost poslovne in storitvene dejavnosti (do troje zaposlenih), ki ne povzročajo motenj v bivalnem okolju ter pod pogojem, da dejavnost ne potrebuje površin za tovorna vozila ali gradbene stroje.
5. Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov ob priključkih na omrežje oskrbovalnih sistemov do ± 5,00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju lokacijskega načrta, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov objekta, prometnih površin in zunanjo ureditev.«

Doda se novo poglavje, ki se glasi:
»USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI ZAZIDALNEGA NAČRTA
Po realizaciji s tem zazidalnim načrtom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in sicer:
– ohranjati zeleno bariero ob regionalni cesti kot del protihrupne bariere;
– ohranjati grajeno javno dobro v območju funkcionalne celote FCŠR (skupne zelene in rekreacijske površine).«

Ostala določila odloka o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C (Uradni list RS, št. 16/94) ostajajo še naprej v veljavi.

Spremembe in dopolnitve odloka o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone »Za mlinom« v Cerknici – cona 2C so na vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku Občine Cerknica in na Upravni enoti Cerknica.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.