Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 42. izredni seji dne 30. 1. 2006 sprejel

Ta odlok ureja na območju Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje oskrbe z vodo,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe.

Pojmi imajo po tem odloku naslednji pomen:
Javni vodovod sestavljajo magistralno, primarno in sekundarno omrežje ter objekti in naprave, ki služijo za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: voda).
Vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika ter je sestavljen iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa (odvisno od nazivnega premera) in montažno demontažnega kosa in
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
Meja med vodovodnim priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika, je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
Vodomerno mesto je zunanji ali notranji talni jašek ali zidna niša, v katerem je vodomer, če je stavba dovolj podkletena ter mora imeti toplotno zaščito pred zmrzovanjem in urejen odtok vode.
Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.

Javno službo zagotavlja MOL v obliki javnega podjetja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na celotnem območju MOL v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Izvajalec mora opravljati javno službo skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja (v nadaljnjem besedilu: Program), ki ga izdela izvajalec vsako leto do konca junija za naslednje leto in ga sprejme pristojni organ ustanoviteljev.

Javna služba obsega naslednje storitve:
– upravljanje in vzdrževanje javnega vodovoda,
– vzdrževanje vodovodnih priključkov,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav na javnem vodovodu,
– zagotavljanje skladnosti in zdravstvene ustreznosti vode.
S storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavlja oskrba z zdravstveno ustrezno vodo.

Oskrba z vodo na območju MOL se zagotavlja:
1. iz centralnega vodovodnega sistema in
2. iz lokalnih vodovodnih sistemov.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe z vodo so:
1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,
2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca,
3. javna pooblastila izvajalcu.

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna.
Izvajalec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.

Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.

Priključitev stavbe na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji, in ko poravna vse obveznosti ter predloži predpisano dokumentacijo, izvajalec priključi stavbo na javni vodovod.
Izvajalec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.

Vodovodni priključek se mora obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube,
– če njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo,
– če je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– če se obnavlja javni vodovod ali druga gospodarska infrastruktura.
Vsa obnovitvena dela na vodovodnem priključku in vodomeru izvaja ali nadzira izvajalec na stroške uporabnika.

Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
Ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
Začasno ukinitev vodovodnega priključka izvede izvajalec v primeru, da je stavba prazna neprekinjeno več kot sto dvajset (120) dni in računi za vodo niso neplačani. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.

V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
– zagotavljati obratovanje javnega vodovoda,
– vzdrževati, načrtovati in obnavljati javni vodovod,
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
– izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu,
– izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo,
– izdelati pravilnik, ki bo določal smernice za projektiranje in tehnično izvedbo javnega vodovoda in vodovodnih priključkov, ki ga sprejme Mestni svet MOL,
– voditi investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist na javnem vodovodu,
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– izvajati montažo, vzdrževanje in obnovo vodovodnih priključkov,
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,
– izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi,
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
– voditi kataster in druge evidence in omogočati MOL dostop do podatkov iz katastra,
– odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,
– izvajati javna pooblastila,
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo,
– nadzorovati izvajalce del pri vzdrževanju in gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, skladno s 37. členom tega odloka,
– dvigovati raven odpornosti vodovodnega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.

Izvajalec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca ali v nasprotju s soglasjem izvajalca,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če ne omogoči izvajalcu vzdrževanja vodovodnega priključka in zamenjave obračunskega vodomera,
– če ne omogoči izvajalcu pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– če ne omogoči izvajalcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če ne poravna zaračunanih stroškov za dela iz 35. člena tega odloka po izdanem računu, niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu in
– na podlagi odločbe inšpektorja.
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe z vodo plača uporabnik.

Izvajalec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Izvajalec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Za porabljeno vodo izvajalec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.

Izvajalec izstavi račun, iz prejšnjega člena tega odloka, lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
V stavbi z več stanovanji izda izvajalec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, izvajalec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih (12) mesecev pred nastankom okvare.

Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode,
– projekt vodovodnega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov nepremičnin, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
6. za soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za projektne pogoje, ki jih določi na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške v višini, ki jo določi Mestni svet MOL.

Uporabnik javne službe je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda na območju MOL.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
– priključitve na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– s podpisom pogodbe z izvajalcem zagotoviti vzdrževanje vodovodnega priključka, vključno z vzdrževanjem in zamenjavo obračunskega vodomera,
– obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec, najkasneje pa, ko doseže dobo trideset (30) let,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– kriti stroške nadzora montaže vodovodnega priključka v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.

Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena se med izvajalcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.

Brez soglasja izvajalca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti izvajalca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
Enote javne gasilske službe MOL za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih javna gasilska služba MOL obvesti izvajalca.

Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvedene ločene interne vodovodne napeljave.
Vso porabljeno vodo iz drugega vodnega vira mora uporabnik meriti z obračunskimi vodomeri, ki jih mora odčitati izvajalec.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so v primeru višje sile dolžni po potrebi zmanjšati rabo vodnega vira in omogočiti izkoriščanje njegove zmogljivosti za prednostno oskrbo osnovnih življenjskih potreb.

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Uporabnik mora vsako okvaro na vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

Stroški rednih vzdrževalnih del vodovodnega priključka in stroški rednih vzdrževalnih del obračunskega vodomera, zamenjave ter overitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v vrednosti dejansko nastalih stroškov.
Uporabnik in izvajalec skleneta pogodbo o izvajanju del in plačilu stroškov iz prvega odstavka tega člena.

Stroški okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri izvajalcu pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu in poravnati vse stroške popravila.

Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna MOL in
– drugih virov.
Na podlagi metodologije za oblikovanje cen za opravljanje javne službe Mestni svet MOL s pravilnikom o tarifnem sistemu določi elemente za določitev cene storitev javne službe.

Infrastruktura javne službe na območju MOL za izvajanje javne službe je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno javno vodovodno omrežje, s pomočjo katerega se zagotavlja oskrba z vodo naselij ali delov naselij.

Nadzor nad izvajanjem tistih določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana kazenska sankcija, opravlja organ Mestne uprave MOL, pristojen za nadzor.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju s 4. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena,
– ravna v nasprotju s 14. členom
– ravna v nasprotju s 15. členom,
– ravna v nasprotju s 16. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalec.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom,
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik.

Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec del, če ravna v nasprotju s 37. členom.
Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
Z globo 350.000 tolarjev se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena samostojni podjetnik posameznik.

Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 8. člena,
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 22. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena,
– ravna v nasprotju s 25. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 29 členom,
– ravna v nasprotju s 30. členom,
– ravna v nasprotju z 31. členom,
– ravna v nasprotju s 32. členom.

Pravilnik iz šeste alineje 14. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL najkasneje v roku enega leta (1) od uveljavitve tega odloka.
Akt iz zadnjega odstavka 20. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka.
Pravilnik iz 38. člena tega odloka sprejme Mestni svet MOL najkasneje v roku šestih (6) mesecev od uveljavitve tega odloka.

Lokalne vodovodne sisteme na območju MOL, ki obratujejo, mora izvajalec prevzeti v upravljanje v roku dveh (2) let po uveljavitvi tega odloka s pogodbo na podlagi pregleda in njegovega pisnega strokovnega mnenja, ki mora vsebovati oceno stroškov obratovanja in prevzema.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list SRS, št. 11/87) za območje MOL.

Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. opravlja javno službo po tem odloku.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.