Na podlagi 12. člena in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) in na podlagi 31. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01 in 76/02) je župan Mestne občine Murska Sobota sprejel

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo strategije prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota (v nadaljevanju: prostorska strategija)
Glede na oceno stanja in teženj v občinskem prostoru ugotavljamo, da je priprava nove prostorske strategije potrebna zaradi sledečih razlogov: predvsem se je z vstopom v evropsko unijo spremenil položaj Slovenije s tem pa tudi občin, na novo se vzpostavljajo mednarodni odnosi, pospešen je razvoj tržnega gospodarstva, spreminjajo se družbeno-ekonomski, socialni in pravni odnosi in z njimi povezani prostorski posegi. Mestna občina Murska Sobota bo sledila usmeritvam in prioritetam, ki so opredeljene na podlagi določb v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, s pričetkom veljave 20. 7. 2004). Mestna občina Murska Sobota se bo z mestom Murska Sobota po določilih državne prostorske strategije prioritetno razvijala kot središče nacionalnega pomena s poudarkom na razvoju, ki bo kot središče sposobno enakovredno sodelovati s čezmejnimi območji na Madžarskem in Avstriji, obenem pa se bo razvijala kot pomembno regionalno prometno vozlišče. Cilj je ta, da se v novi prostorski strategiji določijo temeljne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru in njegove rabe in se tako zagotovijo pogoji za vzdržen in usklajen prostorski razvoj na celotnem območju občine z upoštevanjem prostorskih danosti in okoljskimi omejitvami.
Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986–2000 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 10/90), in prostorske sestavine družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986-1990 (Uradne objave pomurskih občin, št. 24/86 in 7/87), ter Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Murska Sobota za območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 57/99, 9/00, 14/02, 73/04, 79/04 in 89/04), ki so bile izdelane v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja.
Veljavni prostorski plan občine Murska Sobota je treba nadomestiti z novo prostorsko strategijo, ki je določena v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek, in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) in kjer bo opredeljen prostorski razvoj Mestne občine Murska Sobota in usmeritve za urejanje prostora.
Mestna občina Murska Sobota je ena novo nastalih občin na območju nekdanje občine Murska Sobota. Po podatkih iz začetka leta 2005 šteje nekaj več kot 20.070 prebivalcev in meri cca 64 km2. V obsegu Mestne občine Murska Sobota so mesto Murska Sobota in naselja Nemčavci, Markišavci, Černelavci, Veščica, Kupšinci, Polana, Pušča, Satahovci, Krog, Bakovci in Rakičan. S Strategijo prostorskega razvoja Slovenije se poudarja pomen enakovredne vključenosti Slovenije in z njo občin v evropski prostor. Pri tem se vodijo aktivnosti, ki krepijo povezanost slovenskih mest z evropskimi urbanimi omrežji. Mestna občina Murska Sobota se nahaja ob V. panevropskem prometnem koridorju, ki se prometno navezuje na evropska infrastrukturna omrežja Trans European Network – TEN. Obenem je mesto Murska Sobota najpomembnejše zaposlitveno središče Pomurja. V mestu so številne centralne dejavnosti, kot so: upravne, šolske, storitveno obrtne, oskrbno trgovske, industrijske ter zdravstvene. Povpraševanje po delovnih mestih in naselitvenih območjih narašča. Delno so potrebe po individualni stanovanjski gradnji prevzela primestna in ostala naselja. Dosedanje aktivnosti so bile usmerjene v zagotovitev novih območij za poslovno industrijska območja, temu razvoju pa kapacitete območij za stanovanjsko gradnjo niso sledile. Najti in izkoristiti je potrebno potenciale primestnih in drugih naselij v območju občine. Zaradi izgradnje prometne infrastrukture bo potrebna posebna pozornost na prostorske strukture zelenih površin oziroma odprte krajine, predvsem varovanih območij.
Pravno podlago za pripravo prostorske strategije predstavlja ZUreP-1. Na podlagi 27. člena ZUreP-1 se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta, v skladu s četrtim odstavkom 171. člena ZUreP-1 pa morajo občine sprejeti prostorske strategije najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007. Poleg ZUreP-1 se upošteva še:
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04),
– Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04),
– Zakon o varstvu okolja – ZVO (Uradni list RS, št. 41/04),
– Zakon o ohranjanju narave – ZON-UPB2 (Uradni list RS, št. 96/04, 41/04).
2. Predmet in programska izhodišča prostorske strategije
Mestna občina Murska Sobota bo pri izdelavi prostorske strategije smiselno nadaljevala prostorsko načrtovanje, ki se je preko novih strokovnih podlag izdelanih predvsem v letu 2003 in 2004, že vključilo v planske prostorske akte ter prostorsko ureditvene pogoje. Pri tem se sedaj veljavnih prostorskih sestavin planskih aktov ne upošteva kot strokovno podlago, pač pa se bo prostorska strategija izdelovala na dopolnjenih in novih strokovnih podlagah. To pomeni, vsebinsko nadaljevanje že začetega dela, istočasno pa tudi prilagoditev že izdelanega gradiva novim zakonskim določilom na področju urejanja prostora. Predmet prostorske strategije je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritve za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja vzdržen prostorski razvoj dejavnosti v prostoru na območju občine.
Programska izhodišča prostorske strategije so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter pripravo izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev;
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju MOMS;
– spodbujanje kvalitetnega prostorskega razvoja MOMS;
– povezovanje MOMS z ostalimi občinami v regiji in v sosednjih regijah;
– doseganje kakovosti in humanega razvoja urbanih in podeželskih naselij;
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine;
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij za obrambne potrebe države;
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in drugih prednosti MOMS ter posameznih območij znotraj občine kot osnovo za nadaljnji razvoj turizma;
– reševanje obstoječih problemov prostorskega razvoja MOMS.
Priprava prostorske strategije poteka v štirih fazah. V začetku se opravi analiza obstoječega stanja in že izdelanih strokovnih podlag ter pripravi strokovne podlage, ki so potrebne za delo, pri čemer se smiselno uporabi že narejene študije in raziskave, ki so vezane na usmerjanje prostorskega razvoja. V drugi fazi se poda vizijo nadaljnjega prostorskega razvoja občine ter rešitve v variantah za urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota. V kolikor bi morebitna krajinska zasnova segala tudi na območje drugih občin, se sklene dogovor s sodelujočimi občinami in se taka krajinska zasnova lahko pripravi kasneje kot dopolnitev prostorske strategije. V tretji fazi se izdela predlog prostorske strategije, ki vključuje na podlagi izbranih variant tudi predlog urbanistične zasnove mesta Murska Sobota. V četrti fazi se izdela predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za izvajanje v takšni obliki, da je pripravljena za odločanje na občinskem svetu in za potrditev na Ministrstvu za okolje in prostor.
Analiza stanja
V tej fazi je potrebno pregledati že izdelane dokumente, ki so relevantni za prostorski razvoj občine. Analiza stanja se opravi usmerjeno v smeri preveritve podanih izhodišč na državni, regionalni in občinski ravni. Dodatne prostorske preveritve in analize se izdelajo zgolj za tiste vsebine, ki predstavljajo še neopredeljen prostorski potencial občine. V tej fazi se prikaže razvojne probleme in prostorske konflikte med posameznimi vsebinami.
Predlog vizije in zasnova prostorskega razvoja občine
Na podlagi ugotovitev analize, izdelane v prvi fazi, se opredelijo najpomembnejše prostorske ureditve kot predmet obravnave prostorske strategije in oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč se izdela prikaz zasnove prostorskega razvoja MOMS, ter potrebno urbanistično zasnovo mesta v variantah.
Predlog prostorske strategije z usmeritvami in ukrepi za njeno izvajanje
Na podlagi izbranih in potrjenih variantnih rešitev za urbanistično zasnovo mesta se izdela predlog prostorske strategije v takšni obliki, da jo bo možno javno razgrniti in obravnavati. Za njeno učinkovitost je potrebno izdelati tudi usmeritve za izvajanje s kazalci za spremljanje izvajanja.
Predlog prostorske strategije mora imeti naslednjo strukturo:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja MOMS.
2. Zasnova razmestitve dejavnosti v prostoru s prioritetami in usmeritvami za dosego ciljev prostorskega razvoja:
– razvoja naselij z opredelitvijo njihove vloge, funkcij in medsebojnih povezav v omrežju naselij,
– razporeditve stanovanj in proizvodnih dejavnosti,
– razporeditve oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter omrežja družbene javne infrastrukture,
– razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture,
– opredelitve območij za prostorski razvoj dejavnosti, ki so vezane na naravne vire,
– opredelitve območij, pomembnih z vidika ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine ter varstva kakovosti okolja,
– opredelitev območij za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3. Zasnova posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru:
– zasnova poselitve vključno z zasnovami rabe urbanih površin, prenove naselij in delov naselij ter sanacije degradiranih urbanih območij,
– zasnova komunalne infrastrukture,
– zasnova krajine.
4. Zasnova prostorskega razvoja in urejanja naselij z urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota katera vsebuje:
– ureditveno območje urbanistične zasnove,
– zasnova razporeditve dejavnosti v mestu,
– območja prenove naselja in koncept prenove,
– območja za širitev naselja in koncept širitve,
– zasnova namenske rabe površin z usmeritvami za urejanje javnih površin in s prikazom površin, namenjenih javnemu dobru,
– zasnova infrastrukturnih sistemov,
– zasnova ureditve zelenih in športno-rekreativnih površin v mestu,
– zasnova prostorskih ureditev v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zasnova prostorskih ureditev, pomembnih za urejanje prostora v mestu,
– usmeritve za varstvo okolja, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine,
– usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje mesta ter ohranjanje arhitekturne identitete v mestu,
– členitev območja urbanistične zasnove na posamezne funkcionalne enote,
– usmeritve za postopno uresničevanje načrtovanih ureditev,
– okvirna območja urejanja z lokacijskimi načrti,
– kriteriji za izvedbo prostorskih ukrepov, lahko pa tudi prostorske in druge ukrepe, ki so potrebni za izvedbo določenih prostorskih ureditev.
5. Zasnovo prostorskega razvoja in urejanja krajinskih območij
Morebitne krajinske zasnove se lahko pripravijo kot dopolnitev prostorske strategije naknadno.
6. Ukrepi za izvajanje prostorske strategije prostorskega razvoja občine
K prostorski strategiji se pripravi priloge, in sicer se za prostorsko strategijo izvede celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 in presoja sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B, če bo tako odločeno v odločbi Ministrstva za okolje in prostor pred začetkom priprave prostorske strategije.
Prostorska strategija in njene priloge morajo biti izdelani v takšni vsebini in obliki, kot jo določata ZUreP-1 in Pravilnik o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
Izdelovalec mora prostorsko strategijo in vse njene priloge izdelati v analogni in digitalni obliki, in sicer v obliki, ki jo podpira AutoCAD program (dwg). Obenem mora biti končni izdelek v obliki, katero bo možno prikazovati na svetovnem spletu (geografski informacijski sistem občine)
3. Ureditveno območje prostorske strategije
Okvirno ureditveno območje strategije prostorskega razvoja Mestne občine Murska Sobota je celotno območje občine. Izdelava urbanistične zasnove mesta Murska Sobota je omejena na mesto Murska Sobota in se v postopku izdelave lahko glede na rezultate drugih strokovnih podlag razširi še na območja sosednjih naselij ali druga območja izven meje poselitve.
4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije
Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo prostorske strategije, so ministrstva in organi v njihovi sestavi, ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije in so določeni s tem programom priprave. Nosilci urejanja prostora podajo ključna izhodišča za pripravo prostorske strategije, in sicer z vidika gospodarskega in družbenega razvoja ter varstva okolja. Nosilci urejanja prostora so zadolženi, da pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja ter varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije v 30 dneh.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti ter podajo končna mnenja, so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje prostorskega razvoja;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča, Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje stanovanj in urbanih zemljišč;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje varstva okolja;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za rudarstvo in mineralne surovine, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje mineralnih surovin;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za upravljanje z vodami, Sektor za ohranjanje narave, Sektor za varstvo okolja; Vojkova 1b, 1000 Ljubljana;
6. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek porečja reke Mure Slovenska ulica 2, 9000 Murska Sobota, p.p. 144;
7. Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor, poda izhodišča za področje ohranjanja narave;
8. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje kmetijstva;
9. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, ribištvo in lovstvo, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje gozdarstva in lovstva;
10. Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje ribištva;
11. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje blagovnih rezerv;
12. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje podjetništva in konkurenčnosti, razvoja gospodarskih dejavnosti, industrije, malega gospodarstva in gospodarskih con;
13. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za turizem, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje turizma;
14. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje rabe energije in energetskih virov ter prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
15. Ministrstvo za gospodarstvo, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje telekomunikacij;
16. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Območje Murska Sobota, Lipovci 256 b, 9231 Beltinci, poda izhodišča za področje državnih cest;
17. Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, 2000 Maribor, poda izhodišča za področje železnic;
18. Ministrstvo za promet, Direktorat za letalstvo, Langusova 4, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje letališč;
19. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje kulture in razvojne potrebe za izvajanje kulturnih dejavnosti;
20. Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Maribor, 2000 Maribor, Slomškov trg 6;
21. Zavod RS za varstvo naravne dediščine, Območna enota Maribor, 2000 Maribor, Slomškov trg 6, poda izhodišča za področje ohranjanja narave;
22. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, Kardeljeva ploščad 25, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje obrambe;
23. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
24. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za investicije, nepremičnine in splošne zadeve, Gregorčičeva 27a, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje javne uprave;
25. Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje notranjih zadev;
26. Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje zdravstvenih dejavnosti;
27. Ministrstvo za pravosodje, Direktorat za pravosodno upravo, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje pravosodne uprave;
28. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje dejavnosti socialne varnosti;
29. Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje šolstva;
30. Ministrstvo za šolstvo in šport, Direktorat za šport, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje športa;
31. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za visoko šolstvo, Trg OF13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje visokega šolstva;
32. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Sektor za znanost, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje znanosti in tehnologije;
33. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Kotnikova 28, 1000 Ljubljana, poda izhodišča za področje regionalnega razvoja in lokalne samouprave;
34. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Murska Sobota, Cankarjeva 75, 9000 Murska Sobota;
35. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS, Območna enota Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota;
36. družba ELES d.o.o., Hajdrihova 2, p.p. 255, 1000 Ljubljana;
37. družba ELEKTRO MARIBOR, Javno podjetje za distribucijo električne energije, d.d., Vetrinjska ul. 2, 2000 Maribor, poda izhodišča za razvoj elektroenergetskega omrežja;
38. družba Vodovod Murska Sobota, Javno podjetje d.o.o., Kopališka 2, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča za razvoj vodovodnega omrežja;
39. družba Komunala, Javno podjetje d.o.o., Kopališka 2, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča za področje razvoja kanalizacijskega omrežja, toplovodnega omrežja in geotermalne energije;
40. družba Telekom Slovenije d.d., Regionalna enota TK omrežja Vzhod, Titova cesta 38, 2000 Maribor, in PE Murska Sobota, Trg zmage 6, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča za razvoj telekomunikacijskega razvodnega omrežja;
41. družba Mestni plinovodi, distribucija plina d.o.o., Kolodvorska 2, 6000 Koper in enota MS Slomškova ul. 33, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča za razvoj plinovodnega omrežja;
42. družba Saubermacher&Komunala, Kopališka 2, 9000 Murska Sobota, poda izhodišča za zbiranje, odvoz in deponiranje odpadkov;
43. družba CATV – Kabelsko prenosni sistemi Murska Sobota d.d., Lendavska ulica 29, 9000 Murska sobota, poda izhodišča za razvoj televizijskega kabelskega omrežja;
44. družba Avtobusni promet Murska Sobota d.d. Bakovska 29 A, 9000 Murska Sobota, poda priporočila glede javnega potniškega prometa;
45. Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.
V primeru, da se v postopku priprave ugotovi potreba po sodelovanju subjektov, ki niso navedeni v tem programu priprave, lahko pripravljavec prostorskega akta k sodelovanju povabi tudi druge organe in organizacije. Če se bodo v času priprave in uveljavitve tega programa priprave spremenile pristojnosti posameznih ministrstev ali se jim bo spremenil naziv, se pri pridobitvi smernic in mnenj upoštevajo najnovejše uredbe Vlade RS, ki se nanašajo na pristojnosti posameznih resornih področij.
Ministrstva in organi v njihovi sestavi ter Statistični urad Republike Slovenije zagotovijo podatke, ki so v njihovi pristojnosti in so potrebni za izdelavo prostorske strategije. Prostorske podatke posredujejo pripravljavcu praviloma v digitalni geolocirani obliki. Pripravljavec lahko podatke uporablja samo za namen in v okviru izdelave prostorske strategije in jih ne sme posredovati drugim uporabnikom brez soglasja organa v katerega pristojnosti so podatki. Prav tako lahko pripravljavec posreduje ministrstvom oziroma njihovim organom v sestavi potrebne kartografske podlage praviloma v digitalni geolocirani obliki za izdelavo strokovnih podlag za izdelavo prostorske strategije.
Nosilci urejanja prostora so v skladu z določili ZUreP-1 zadolženi, da:
– sodelujejo z občino pri pripravi prostorske strategije,
– izdelajo in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo prostorske strategije,
– pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 (v primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, za pripravo predloga prostorske strategije pa se smiselno upoštevajo izdelane strokovne podlage nosilca urejanja).
Pripravljavec prostorske strategije je Mestna občina Murska Sobota. Pripravljavec je odgovoren za pripravo prostorske strategije. Sodeluje z izbranim izdelovalcem pri pridobitvi oziroma izdelavi ustreznih podatkov, analiz in strokovnih podlag za pripravo prostorske strategije, sodeluje z izbranim izdelovalcem prostorske strategije pri pripravi in uskladitvi predloga, v sodelovanju z izdelovalcem pridobi smernice in strokovne podlage nosilcev urejanja prostora, določenih s tem programom priprave, zagotavlja vključevanje nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev v postopek priprave prostorske strategije, usklajuje delo nosilcev urejanja prostora in drugih udeležencev, ki sodelujejo pri pripravi prostorske strategije, organizira prostorske konference, omogoča sodelovanje javnosti v postopku priprave prostorske strategije v skladu z določbami ZUreP-1.
Občina lahko vključi v postopek priprave zunanje strokovne sodelavce za naloge presoje posameznih predlogov, strokovnih rešitev, variant oziroma faznih poročil, kot jih poda izdelovalec projekta.
Občina bo o prostorski konferenci, javni razgrnitvi in javni obravnavi obveščala sosednje občine, ki mejijo na Mestno občino Murska Sobota, in sicer: Občino Beltinci, Občino Moravske Toplice, Občino Puconci, Občino Tišina, Občino Radenci, Občino Križevci in Občino Veržej.
Izdelovalca se izbere na osnovi zakonodaje s področja javnega naročanja in mora izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje. Za izbor izdelovalca je zadolžen pripravljavec.
Naloge izdelovalca prostorske strategije so:
– priprava strokovnega gradiva, tudi v variantah in predlogov za odločanje, ki se bodo nato obravnavali na mestnem svetu,
– pripraviti mora prostorsko strategijo, ki mora biti izdelana kot predlog akta v obliki in vsebini, primerni za obravnavo na občinskem svetu ter predpisani za potrditev na MOP,
– aktivna udeležba na javnih obravnavah in prostorskih konferencah ter obravnavah v postopkih sprejemanja dokumenta,
– pripravlja predloge stališč do pripomb, podanih v času javne razprave in postopku sprejemanja,
– izdelati mora vse faze dokumenta v analogni obliki in vse faze v digitalni obliki v programski obliki, ki jo lahko uporablja pripravljavec,
– izdelati končni dokument v pogodbeno dogovorjenem roku in številu izvodov ter izdelati gradivo za javno publiciranje v digitalni obliki, tudi v svetovne spletu.
5. Seznam potrebnih strokovnih podlag
Pripravljavec (MOMS) v sodelovanju z izdelovalcem poskrbi za pripravo sledečih strokovnih podlag:
1. analizo stanja in teženj v prostoru
– analiza pravnega stanja iz predpisov urejanja prostora in varstva okolja
– ocena dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru
– analiza naravnih in ustvarjenih sestavin prostora
– analiza poselitve
– analiza razvoja gospodarske infrastrukture
– analiza razvoja in varstva krajine
– analiza trga zemljišč
– analiza teženj prostorskega razvoja občine
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru
Ugotavlja se potencialno privlačnost prostora za umeščanje posameznih dejavnosti, ki izhajajo iz razvojnih potreb oziroma iz varstvenih zahtev.
– določijo se cilji prostorskega razvoja
– izdelajo se analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi
– pripravi se podatkovna baza in sestavi modele privlačnosti za posamezne dejavnosti v prostoru s področja razvoja in varstva
– pripravijo se karte privlačnosti prostora za posamezne dejavnosti.
3. študija ranljivosti prostora
Ugotavlja se potencialno ogroženost prostora ob predpostavki, da se v prostor umeščajo dejavnosti oziroma prostorske ureditve.
– obravnava se celotno območje občine
– pripravi se opis možnih dejavnosti in njihovih vplivov na prostor
– pripravi se podatkovna baza in sestavljanje modelov ranljivosti za vsako dejavnost posebej, in sicer iz vidikov ranljivosti narave, ranljivosti naravnih virov in ranljivost bivanjskega okolja
– pripravijo se karte ranljivosti in izsledki, ki so podlaga za izdelavo prostorske strategije.
Za urbanistično zasnovo se pripravijo podrobnejše strokovne podlage in variantne rešitve, katerih vsebina je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 24/04).
Izdelajo se lahko tudi druge analize prostora in strokovne podlage, za katere se v postopku priprave prostorske strategije ugotovi, da so pomembne za odločitve o prostorskem razvoju občine.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s programom priprave prostorske strategije pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike. Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo in plinom, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave ter razvoja lokalnega cestnega in železniškega omrežja. Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predloge morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– druge pogoje in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
6. Način pridobitve strokovnih rešitev
Za urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota ter morebitne druge urbanistične in krajinske zasnove je potrebno v skladu s 30. členom ZUreP-1 pripraviti strokovne rešitve v variantah.
7. Pridobitev geodetskih podlag
Geodetske digitalne podlage za potrebe izdelave prostorske strategije zagotovi pripravljavec na Geodetski upravi RS, Območna geodetska uprava in izpostava, Murska Sobota, Slomškova ulica 19, 9000 Murska Sobota, in jih posreduje izdelovalcu.
8. Roki za pripravo prostorske strategije
Priprava prostorske strategije bo ob sodelovanju nosilcev urejanja prostora potekala po zastavljenem vrstnem redu. Vzporedno s pripravo prostorske strategije se bo izvajal postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe prostorske strategije po ZON-B, če bo tako odločeno v odločbi Ministrstva za okolje in prostor pred začetkom priprave prostorske strategije.
Pomembnejši koraki pri pripravi prostorske strategije so:
Izdelava analize stanja in delovnega gradiva za prostorsko strategijo
Pred začetkom del pripravljavec zbere vsa že pripravljena strokovna gradiva, jih analizira in skupaj z izdelovalcem odloči o strokovnih podlagah, ki jih je potrebno dopolniti ali pripraviti. Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi prostorske strategije. Pri tem morajo nosilci urejanja prostora – državni organi in njihove strokovne službe ter lokalne javne službe aktivno sodelovati ter zagotoviti dostopnost svojih projektov in že izdelanih strokovnih podlag. Izdelovalec mora pripraviti analizo ter oceno veljavnega prostorskega plana občine in pripraviti analizo stanja in trendov v prostoru ter opredeliti položaj občine v širšem prostoru. Na podlagi analiz in že izdelanih strokovnih gradiv izdelovalec pripravi delovno gradivo za prostorsko strategijo.
Pridobitev smernic in strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora
Pripravljavec – občina v sodelovanju z izdelovalcem na podlagi 29. člena ZUreP-1 pozove nosilce urejanja prostora, da najkasneje v 30 dneh od sprejema vloge posredujejo smernice in strokovne podlage s področja razvoja posameznih dejavnosti kot usmeritve za izdelavo prostorske strategije. Hkrati s pozivom jim pripravljavec posreduje program priprave prostorske strategije. ZUreP-1 določa, da se zaradi racionalizacije priprave prostorskih aktov lahko iste strokovne podlage uporabi za več prostorskih aktov. Nosilce urejanja prostora se tako pozove, da podajo smernice in strokovne podlage tudi za predvideni postopek priprave Prostorskega reda Mestne občine Murska Sobota. Izdelovalec mora nato povzeti in ovrednotiti tiste strokovne osnove državnih organov in njihovih strokovnih služb s posameznih delovnih področij, ki jih je potrebno upoštevati ob izdelavi SPRO.
Izdelava variantnih rešitev za urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota
Za urbanistično zasnovo mesta Murska Sobota se pripravijo variantne rešitve. Najustreznejšo varianto izbere, v sodelovanju s prostorskimi strokovnjaki, župan.
Izdelava predloga vizije in zasnove prostorskega razvoja občine
Na podlagi ugotovitev iz strokovnih podlag in analize, izdelane v prvi fazi ter izbranih variant za urbanistično zasnovo, izdelovalec opredeli najpomembnejše prostorske ureditve, ki bodo predmet obravnave prostorske strategije in za njih oblikuje izhodišča za urejanje prostora v obliki usmeritev trajnostnega razvoja in po posameznih tematskih sklopih: poselitev, infrastruktura, krajina in okolje. Ob upoštevanju rezultatov opravljene analize in oblikovanih izhodišč izdelovalec pripravi predlog vizije prostorskega razvoja MOMS.
Izdelava predloga prostorske strategije
Po potrditvi vizije prostorskega razvoja MOMS in izboru variant urbanistične zasnove mesta izdelovalec pripravi predlog prostorske strategije, ki mora kot prostorski akt vključevati temeljne cilje in usmeritve urejanja prostora, zasnovo prostorskih sistemov: poselitve, infrastrukturnih sistemov in zasnovo dejavnosti v krajini ter smernice in ukrepe za njeno izvajanje. Na pobudo župana se tak predlog lahko obravnava na mestnem svetu.
Izdelava okoljskega poročila
Vzporedno s pripravo predloga prostorske strategije oziroma pred javno razgrnitvijo predloga teče izdelava okoljskega poročila, njegova revizija in pridobitev potrdila o ustreznosti okoljskega poročila v kolikor ga bo zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor pred začetkom izdelave prostorske strategije.
Prostorska konferenca
Predlog prostorske strategije se obravnava na sklicu druge prostorske konference najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo, na katerem se zberejo nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki jih predvideva 28. člen ZUreP-1.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Predlog prostorske strategije se javno razgrne na sedežu MOMS za najmanj 30 dni. V času javne razgrnitve se organizira javna obravnava, lahko pa po potrebi tudi več javnih obravnav. Pripombe in predloge, podane v času javne razgrnitve, obravnava delovna skupina, ki se do njih opredeli ter izdelovalcu posreduje usmeritve za izdelavo stališč do pripomb. Stališča do pripomb potrdi župan s sklepom.
Skupaj s predlogom prostorske strategije se javno razgrne tudi okoljsko poročilo in njegova revizija v kolikor ga bo zahtevalo Ministrstvo za okolje in prostor pred začetkom izdelave prostorske strategije.
Izdelava dopolnjenega predloga prostorske strategije in pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora k dopolnjenemu predlogu prostorske strategije
Mestni svet mestne občine Murska Sobota na podlagi predloga župana obravnava predlog prostorske strategije in zavzame stališča do pripomb in predlogov podanih v času javne razgrnitve in javne obravnave. Na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve pripravi izdelovalec dopolnjen predlog prostorske strategije, h kateremu se v roku 30 dni pridobijo mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Pridobitev sklepa MOP po ZVO-1
Po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora izdelovalec pripravi usklajeni predlog prostorske strategije, ki ga župan posreduje v obravnavo mestnemu svetu, MOP pa v pregled z namenom pridobitve sklepa o potrditvi prostorske strategije po ZVO-1 (o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorske strategije na okolje) in ocene o sprejemljivosti vplivov oziroma posledicah prostorske strategije na posebna varstvena območja po ZON-B v kolikor bo izdelava tega zahtevana s strani Ministrstva za okolje in prostor pred začetkom izdelave prostorske strategije.
Sprejem predloga prostorske strategije
Po pridobitvi mnenja o usklajenosti MOP po ZVO-1 in pozitivne ocene po ZON-B župan posreduje predlog prostorske strategije v sprejem mestnemu svetu, kateri sprejme prostorsko strategijo z odlokom.
Pridobitev sklepa ministra za okolje in prostor o skladnosti prostorske strategije z ZUreP-1 in prostorskimi akti države
Pred objavo odloka o SPR MOMS mora pripravljavec sprejeto prostorsko strategijo poslati ministru za okolje in prostor, ki s sklepom potrdi skladnost prostorske strategije z ZUreP-1 in državnimi prostorskimi akti ter morebitnimi skupnimi prostorskimi akti.
9. Sredstva priprave prostorske strategije
Sredstva za izdelavo prostorske strategije se zagotovijo v proračunu MOMS za leta 2005, 2006 in 2007. Sredstva, potrebna za izdelavo zakonsko predpisanih strokovnih podlag nosilcev urejanja prostora, zagotovijo izdelovalci iz lastnih proračunskih sredstev.
10. Celovita presoja vplivov na okolje po ZVO-1 ter presoja sprejemljivosti prostorske strategije po ZON-B (v nadaljevanju: CPVO)
Mestna občina Murska Sobota bo pri izdelavi prostorske strategije vključila izdelavo celovite presoje vplivov na okolje za območja katera bo določilo v svoji odločbi Ministrstvo za okolje in prostor. Če se bo CPVO morala izvajati, se bo z njo ugotavljalo in ocenjevalo vplive na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v prostorski strategiji. Za CPVO mora pripravljavec prostorske strategije zagotoviti okoljsko poročilo, ki mora vsebovati informacije, potrebne za CPVO. Pripravljavec prostorske strategije mora zagotoviti tudi revizijo okoljskega poročila in od MOPE pridobiti potrdilo o ustreznosti okoljskega poročila. Okoljsko poročilo, revizija okoljskega poročila in predlog prostorske strategije se javno razgrnejo po postopku, ki je predpisan z ZUreP-1.
11. Začasni ukrepi
V skladu s členi 81. do 84. ZUreP-1 se sprejmejo začasni ukrepi za čas izvedbe prostorske strategije in v času izdelave izvedbenega načrta za naslednja območja:
– Na območju s parcelnimi številkami 5090, 5091, 5093, 5097 in 5098/3 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja za potrebe poslovne cone.
– Na območju s parcelnimi številkami 4694/2, 4694/3 in 4694/6 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja.
– Na območju s parcelno številko 3984 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja.
– Na območju s parcelnimi številkami 3400/1, 3404/1, 3406/1, 3408/1, 3410/1 in 3467 k.o. Murska Sobota se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja.
– Na območju s parcelnimi številkami 1245/1 in 1245/2 k.o. Rakičan se sprejme začasni ukrep za namen širitve naselja za potrebe rekreacijskih in drugih površin.
Za navedena območja občina sprejme začasni ukrep z odlokom.
12. Objava in začetek veljavnosti
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.