Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04 je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji, dne 9. 2. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV. – Dolina Krke, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV. – Dolina Krke (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/00),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV. – Dolina Krke (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 6/01, 2/02 in Uradni list RS, št. 92/05)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za PPC IV. – Dolina Krke, ki jih je izdelala Fakulteta za arhitekturo v maju 2000, z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 7/99 in 3/00) in vsebujejo:
 
v tekstualnem delu:
– besedilo odloka,
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
 
v grafičnem delu:
– posebne strokovne podlage za PPC IV – Dolina Krke,
– izsek iz dolgoročnega plana občine Ivančna Gorica za obdobje 1986-2000 na načrtu PKN v merilu 1:5.000,
– prikaz meril in pogojev za posege znotraj območij urejanja na združeni topografski in katastrski karti v merilu 1:2.500, prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazan v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je tudi sestavni del Odloka.
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.

Prostorski ureditveni pogoji določajo:
– merila in pogoje za vrste posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje sistemov zvez,
– merila in pogoje za varovanje okolja,
– merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine,
– merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.

Projekti za gradbeno dovoljenje naj v vodilni mapi vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in v kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo- npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina …) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih…(Uradni list RS, št. 114/03 oziroma Uradni list RS, št. 130/04 in kasnejši popravki oziroma dopolnitve – v nadaljevanju Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela…), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in kasnejših popravkov oziroma dopolnitev).
 
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije- prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
 
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
 
Osnovni kubus stavbe
Je pretežni del stavbe znotraj oboda osnovnih zunanjih zidov, brez izzidkov in nadstreškov, načeloma osnovne pravokotne oblike.
 
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
 
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.

Prostorski ureditveni pogoji za PPC IV – Dolina Krke, ki je razdeljena na šest (6) prostorsko zaključenih planskih podcelot, določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni:
 
IV/1: Muljava z naselji: Leščevje, Oslica, Potok pri Muljavi, Bojanji vrh, Muljava, Velike Kompolje, Male Kompolje, Sušica, Trebež
IV/2: Polževo z naselji: Male Vrhe, Velike Vrhe, Mevce
IV/3: Krka z naselji: Ravni dol, Gradiček, Trebnja Gorica, Znojile pri Krki, Krka, Krška vas, Podbukovje, Gabrovčec, Velike Lese, Male Lese
IV/4: Zagradec z naselji: Kuželjevec, Marinča vas, Veliko Globoko, Malo Globoko, Gabrovka pri Zagradcu, Kitni Vrh, Tolčane, Češnjice pri Zagradcu, Breg pri Zagradcu, Velike Reberce, Male Reberce, Valična vas, Grintovec, Fužina, Zagradec, Dečja vas pri Zagradcu
IV/5: Ambrus z naselji: Kamni vrh pri Ambrusu, Ambrus, Kal, Primča vas, Višnje, Brezovi dol
IV/6: Suhokrajinsko hribovje – Korinj z naselji: Laze nad Krko, Mali Korinj, Veliki Korinj
 
ter za območja:
– zemljišč VIII. kategorije – razpršena gradnja,
– najboljših in drugih kmetijskih zemljišč,
– gozdnih površin ter
– vodni svet.

Osnovna načela za urejanje naselij so:
– varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture in zajetij pitne vode,
– pozidava prostih površin znotraj meja strnjenega naselja,
– skladnost oblikovanja novogradenj s kvalitetno regionalno arhitekturo,
– prednostno izvajanje rekonstrukcij in revitalizacij obstoječih objektov,
– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot.

Skupna merila veljajo za vsa ureditvena območja naselij, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
Za urejevalne enote, ki v oznaki v grafičnem delu odloka vsebujejo tudi katero od črk E; V, K, W, D veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v 53. členu so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku. Na območjih, za katera so v 53. členu opredeljeni zazidalni preizkusi ali skupinske lokacijske dokumentacije in ti niso nadomeščeni z merili za urejanje celotnega območja v tem odloku, vzpostavljanje novih gradbenih parcel in gradnja novih stavb do sprejetja prostorskega reda ni dovoljena. Izjema so manjša prenovitvena dela v starih jedrih in vsa dela v zvezi z javno infrastrukturo in javnimi objekti.

V območjih namenjenih poselitvi so dovoljeni naslednji posegi:
– novogradnje, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvene dejavnosti,
– gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva, kulture,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, družbenih organizacij in društev,
– gradnja objektov za drobno gospodarstvo. Objekti za drobno gospodarstvo naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina (staro in novo) presega 500 m2,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov. Gospodarski objekti in hlevi naj se ne gradijo v vaseh, če skupna površina (staro in novo) presega 1000 m2,
– gradnja počitniških objektov v območjih za počitniške hiše,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš in kmetij,
– postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij,
– postavitev začasnih objektov za prireditve,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
– spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v kolikor ne povzročajo motenj v okolju, velikost funkcionalnega zemljišča pa ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost,
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter reševanja,
– gradnja objektov za potrebe verskih skupnosti.

Na površinah VIII. kategorije, ki so določene z dolgoročnim planom občine Ivančna Gorica, se izjemoma dovolijo posegi navedeni v 9. in 12. alineji 8. člena tega odloka ter nadzidave in prizidave, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitve območij. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim upravnim dovoljenjem. Sprememba namembnosti počitniških objektov v stanovanjske ni možna.
Izjemoma je v sklopu VIII. kategorij možna ureditev storitvene ali obrtne dejavnosti, pri čemer je potrebno ohraniti ali ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine in hkrati ne sme predstavljati bistvenega tveganja za onesnaževanje okolja.
Ob graditvi novih objektov v okviru obstoječih kvalitetnih arhitekturnih enot moramo spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in prilagoditi nove posege krajini z zasaditvijo avtohtonih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu.
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.

Posegi na območjih kmetijskih zemljišč morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, strukturo vegetacije, strukturo vodotokov),
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora, in da ne porušijo ekološko ravnovesje prostora.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč izven območij urejanja je krajinska ocena posega, za gospodarske dejavnosti pa dodatno ocena vpliva na okolje.

Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike so naravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
– na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope...,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
– gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
– nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij s predhodno pridobljenim mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe iz katerega izhaja, da je tak object nujno potreben za obratovanje kmetije,
– agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od 20%,
– namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ribogojnice,
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
– gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obrambe– možna izključna raba,
– ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov.

Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih je treba humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih površin.

Na območjih gozdnih zemljišč je poleg primarne rabe dovoljena:
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja nadomestnih objektov,
– rekonstrukcija in adaptacija obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela ter nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev nadstreškov ob postajališčih javnega cestnega prometa,
– postavitev spominskih obeležij in turističnih oznak,
– sanacija opuščenih kopov na podlagi sanacijskega načrta oziroma ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami na podlagi ureditvenega načrta,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov...),
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja čistilnih naprav,
– gradnja komunalnih naprav in objektov, gozdnih cest in ostalih transportnih poti,
– postavitev obor, lovskih prež in krmišč, ob pogoju soglasja lovskega društva, ki ima revir na območju gradnje.
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati karakteristike kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih delov tako, da ohranjajo:
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– ekološko ravnovesje,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali katerekoli druge dejavnosti.
Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno dovoljenje za poseg v prostor, v skladu s predpisi o urejanju prostora, k dovoljenju pa je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove (21. člen Zakona o gozdovih); poseganje v gozd in gozdni prostor je dovoljeno pod določenimi pogoji, ki jih Zavod za gozdove Slovenije – Območna enota Ljubljana in Območna enota Novo mesto opredeli v soglasju k lokaciji in h gradnji. Pred načrtovanjem posega v gozd in gozdni prostor je možno pridobiti tudi (neobvezno) predhodno strokovno mnenje o načrtovanem posegu oziroma o možnosti kasnejše izdaje soglasja.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanje z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz odlokov o razglasitvi teh gozdov.
Ravnanje z gozdovi v območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za naravno dediščino.

Začasni objekti:
Poleg meril navedenih v Pravilniku, veljajo še naslednja določila:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno, dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma na greznico.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.

Prometne površine:
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljavca ceste.

Vodne površine:
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja predstavljajo posebne naravne pojave in so predmet varovanja. Za posege v ta prostor je treba pridobiti posebne pogoje in soglasja organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. Ob vodotokih je dopustna izvedba ribnikov, če se s posegom strinjajo mejaši in ob predložitvi vseh potrebnih soglasij.

Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba varovati in upoštevati:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posameznih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji preraščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma z opornimi zidovi, ki morajo biti intenzivno ozelenjeni),
– varovane robove naselij,
– sestavo stavbnih mas.
Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.

V območju brez izrazito enotne gradbene linije pri obstoječih objektih in brez enotnega zazidalnega sistema, mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5,0 m od roba utrjenega cestišča,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta, kadar ne gre za vrstno gradnjo,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobno tehnična ocena.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.

Pri posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam po:
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad.
Pri gradnji objektov ob gozdnih površinah (gozdnem robu) znotraj ureditvenih območij naselij je priporočena varnostna razdalja enaka najmanj eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v minimalni oddaljenosti 10 m, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci.

Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka, še posebej višinskega gabarita naselja. Podkletitev objektov je dopustna, kolikor to dopuščajo danosti terena in so upoštevani drugi omejitveni pogoji glede višine objektov od kote pritličja dalje. Pri višini objektov, ki jih določajo pogoji oblikovanja po posameznih ureditvenih enotah, se v primeru, da je etažnost objekta nižja, kot jo dopušča maksimalna dovoljena velikost, višino kolenčnega zidu določi v PGD.
Strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v istem naklonu. Cerkve, kapelice in znamenja, imajo lahko drugačen naklon strehe od predpisanega naklona v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah – naseljih. Sleme mora potekati v smeri daljše stranice in je lahko zaključeno s čopom. Napušči morajo biti izvedeni z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča). Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha (toleranca 5 stopinj). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Pomožni objekti kot prizidki na fasadah, ki so vidne z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega objekta v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha, ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni objekti, ki se gradijo na podlagi Pravilnika, odmaknjeni vsaj 3,0 m; če je odmik manjši, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Vetrolov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Odjemno mesto za odpadke naj bo urejeno v sklopu ograje pri vhodu na dvorišče, tako da je dostopno z obeh strani.
Ograjevanje zemljišč zunaj naselij ni dopustno, razen za potrebe kmetijstva in varstva voda.

Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta, tako da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v notno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov, ločenih od novih, ni dopustno.

Strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki. Pločevinasta kritina je dopustna na cerkvah, kapelicah in znamenjih. Prosojna barvasta kritina ni dopustna.
Fasade so ometane v značilni barvi kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitev s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.

Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.

Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Obrežno vegetacijo ob vodotokih je treba v čim večji meri ohranjati.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih poti se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Izdelava golosekov na gozdnih površinah ni dovoljeno.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi,
– gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti.

Vse peskokope in manjše kope je potrebno sanirati v skladu s sanacijskim načrtom. Izkoriščanje mineralnih surovin je možno samo na podlagi potrditve zalog in perspektivnosti ležišč, oceni vplivov na okolje, oceni možnosti sanacije, sprejetem ureditvenem načrtu in pridobljeni koncesiji za upravljanje z naravnimi viri.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev z grmovnicami.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom in zazelenjeni.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Turistične oznake, napisi in reklame.

Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih Ijudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter da ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,2 m nad pločnikom.

Merila in pogoji se nanašajo tako na večja naselja, ki so sestavljena iz večjega števila manjših morfoloških enot, kot tudi na posamezna manjša, homogena naselja.
Naselja urejamo na podlagi dveh sklopov meril in pogojev:
– funkcionalna merila in pogoji, ki določajo današnje in bodoče vsebine naselja,
– morfološka merila in pogoji, ki se nanašajo na obliko poselitvenega vzorca.

Funkcionalna merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v 5 tipoloških skupin:

E   enodružinska zazidava,
V   vas in vaško jedro,
K   kmetije,
W   počitniška zazidava,
D   delavnice in proizvodne hale.

Za razpršeno gradnjo, to je za zazidana stavbna zemljišča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za ureditvene enote iz prejšnjega odstavka.
Ureditvena enota enodružinska zazidava – E

V ureditveni enoti enodružinska zazidava (E) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1:1.4,
– višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 60 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj.
Objekti za centralne dejavnosti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1:1.5,
– višina: max P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Prostostoječi pomožni objekti-stavbe (po Pravilniku) morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35 do 42 stopinj.
Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so takšne bile na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 37. členu odloka.
Poleg bivanja so dovoljene tudi storitvene in obrtne dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.

Morfološko razlikujemo več vrst zasnov vasi:

A   vrstna zasnova,
B   obcestna zasnova in
C   gručasta zasnova.

 
A) v naseljih z vrstno zasnovo:
– vrstno zasnovo naselja z značilno eno ali dvostransko obzidavo vaške ceste, iz katere vodijo poljske poti na posamezne zemljiške proge,
– gradbeno linijo objektov, postavljenih pravokotno na vaško cesto,
– značilno linearno razporeditev kmečkega doma, ki ga tvorijo kmečka hiša, gospodarska poslopja in pomožna poslopja, in ki predstavlja tip rastoče kmetije, postavljene pravokotno na vaško ulico.
– Pri posegih v zavrtnice (sadovnjaki, vrtovi) je potrebno na novo oblikovati zeleni rob naselja.
– Ohranjati značilnosti strešne krajine naselja.
– razvojno perspektivne kmetije je zaželeno preseliti na rob naselja, stare objekte (domačije) pa usposobiti za nove funkcije.
– Obstoječo ulično fasado naselja je potrebno ohranjati tako v merilu posameznih objektov kot tudi glede na značilnosti njene strešne krajine.
– Nadomestne objekte v starem delu naselja je potrebno graditi po načelu simetrije in stroge urejenosti fasadnih elementov ter v proporcionalnem ključu celih števil.
 
B) v naseljih z obcestno zasnovo:
– vzdolžna širitev naselja ob osrednji komunikaciji ni dopustna,
– dovoljeno je zgoščanje naselja in rast naselja v prečni smeri,
– dovoljena je sprememba dejavnosti v stanovanjskih objektih ob glavnih prometnicah v smislu razmeščanja novih javnih, služnostnih, servisnih in obrtnih dejavnosti.
 
C) V gručasti vasi je treba ohranjati
– gručasto zasnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto (križna zasnova komunikacij),
– jedro vasi z vaškim trgom,
– značilno obliko vaškega robu in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino,
– drobnejšo zazidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih kmečkih dvorišč.

Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine,
– dopolnitev z javnimi programi, kot so manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah ali novogradnjah.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Pri vseh posegih vaškega jedra je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.

V ureditveni enoti vas (V) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
 
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1:1.4,
– višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
– ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1.5,
– višina: max P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm,
– ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi funkcionalno oviranim Ijudem.
 
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1.5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1: 1.5, streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen izoblikovati na robu naselja nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki so od starega dela naselja ločeni z zelenim pasom in kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.

Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij, tako da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38 do 42 stopinj.

Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1:1.4,
– višina: P+M oziroma VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1.5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah ali funkcionalnem zemljišču starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z 21. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Vertikalne silose ni mogoče graditi kot samostojne objekte. Dovoljeno jih je postavljati v sklopu drugih objektov pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati z zasaditvijo avtohtonih oziroma sadnih drevesnih vrst v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.

Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4,
– višina: največ P+M; pri tem, je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm,
– streha: simetrična dvokapnica, z naklonom 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Poleg ene počitniške stavbe se lahko gradi le en samostojen pomožni objekt po Pravilniku. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih z nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.
V primeru, da se v območju, namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali druge vrste legalno zgrajenih objektov, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš in gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt obdrži osnovne gabarite in kritino, razpored in velikost oken, obdelava in barva fasade. Avtohtono vegetacijo je treba ohraniti v čim večji meri.

Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti lete v novo gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Večji gabariti objektov, ki so posledica tehnologije proizvodnje, naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat naj dokaže upravičenost umestitve objekta v prostor.
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min 1:1.5,
– višinski gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.

Gradnja novih in obnova starih zidanic je dovoljena v vinogradniškem območju, če se investitor izkaže, da lastnik najmanj 1200 m2 zemljišča, od tega minimalno 900 m2 zasajene vinogradniške površine. Za dokazilo o lastništvu in velikosti zemljišča se šteje izpisek iz zemljiške knjige, dopolnjen s podatki geodetske uprave glede velikosti zemljišča. Zidanice se lahko grade v razmerju tlorisnih dimenzij 2: 3, s tem, da je maksimalna dovoljena tlorisna velikost 7 x 5 metrov, nad kletjo pa je dovoljena nadzidava v višini 1.5 metra (kolenčni zid) za ureditev bivalnih prostorov. Streha mora biti pravilna dvokapnica z naklonom strešin 38 do 45 stopinj.

Velikost gradbenih parcel (stavbno zemljišče in funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje),
– proste površine, intervencijske poti,
– širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je najmanj 2,5 m, širina dovozne poti je minimalno 3,5 m,
– za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost gospodarskih objektov, velikosti kmetijske proizvodnje ter njihove možnosti širjenja, manipulativnega prostora ter prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije. Širina funkcionalnega zemljišča je okrog gospodarskih objektov najmanj 5m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiju 15 m, širina funkcionalnega zemljišča za dostop do gospodarskih objektov znaša najmanj 5 m,
– za počitniške objekte in zidanice veljajo ista načela kot za stanovanjske hiše, velikost funkcionalnega zemljišča pa se omeji na maksimalno 400 m2.

Prometnice z dokončanim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne in intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje treba pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljavca ceste.
Navesti je potrebno tudi priključevanje na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa cesto ali kakorkoli posega v varovalni pas kategorizirane ceste.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje. Ob zamenjavi zgornjega ustroja cestnega telesa naj se po potrebi rekonstruirajo tudi ostale komunalne naprave in objekti, ki so v njem.
Odmik novozgrajenega objekta mora slediti gradbenim linijam v prostoru – mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru- cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja nista določeni se opredeli s spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 m in gradbena meja 2,0 m.

Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Cestni priključki morajo biti zgrajeni pravokotno na os ceste (izračunan preglednostni trikotnik) in zgrajeni v niveleti z javno cesto.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je treba predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč.
Pri vseh objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na zemljišču uporabnika.
Pri spremembi namembnosti objektov je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
Za celotno območje tega PUP-a velja, da je potrebno na gradbenih parcelah zagotoviti ustrezno število parkirnih mest po veljavnem pravilniku s tega področja.
Število potrebnih parkirnih mest za druge dejavnosti se določa za vsak poseg posebej in sicer v skladu z normativi, ki veljajo za dejavnost, ki se bo opravljala v objektu.

Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost ne poslabša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Izogibati se je treba prekomernim izravnavam terena in spremljajočim vsesplošnim odstranjevanjem vegetacije.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti priključevanju obravnavanih objektov na kategorizirane ceste. Vsi objekti se na te ceste praviloma navezujejo preko obstoječih cestnih priključkov.
Ob sanacijah je treba uporabljati avtohtono vegetacijo in pri tem povzemati za prostor značilne vzorce.
Kmetijske in gozdne prometnice smejo biti široke največ 3 m, razen v ostrih zavojih; pri tem so na ravnih delih mestoma dopustne ureditve izogibališč in deponij za les.
Za kolesarski in peš promet je potrebno predvideti posebne hodnike, ki morajo biti dvignjeni od cestišča in od njega fizično ločeni. Izvedba hodnika za pešce se predvidi tudi ob notranjih cestah na območju urejanja, s tem ko se kolesarski promet odvija po cestah. Elemente za pločnik in kolesarsko stezo je potrebno uskladiti z vsemi veljavnimi tehničnimi predpisi.

Gradnja objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih 20 kV in 110 kV daljnovodov ni možna.
Za napajanje večjih kompleksov pozidav in bolj oddaljenih objektov s kvalitetno električno energijo bo potrebno zgraditi transformatorske postaje s priključnimi 20 kV vodi in nizkonapetostnimi priključki. Pri posameznih objektih, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, pa je dovoljeno napajanje z agregatom.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo. Nadzemni objekti morajo biti arhitekturno oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom. Postavitev teh objektov v območju varstva naravne in kulturne dediščine ni dopustno.

Celotno območje, ki je v obravnavi, je deficitarno s pitno, vodo. Priporočamo, da se pri posameznih objektih uredijo kapnice, ki bi služile za napajanje živine in rezervno požarno vodo.
Kanalizacija zaselkov in naselij naj bo do izgradnje kanalizacije urejena s septičnimi jamami (nepretočne, vodotesne troprekatne greznice), za meteorno vodo pa naj se izkoristi kraški značaj terena oziroma površinske struge, ki so sposobne to dodatno vodo prevzeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike.
Na območju navedenih zaselkov naj se ne grade obrtni obrati, ki rabijo tehnološko vodo, oziroma isto onesnažujejo.
Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje:
– Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Kolikor javna kanalizacija ni zgrajena je možno sanitarne in tehnološke vode zadrževati v greznicah. ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija na ustrezno opremljeno deponijo. Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
– Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko peskolovov ter lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikovalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati preko peskolovov direktno v odvodnike ali požiralnike.
– Vse samostojne garaže in garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
– Na cestah, kjer je dnevni pretok vozil večji od 500 vozil je potrebno zagotoviti odvodnjavanje ceste s čiščenjem (sistemom lovilcev olj) kot to določa 19. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), sicer pa zagotoviti vse ukrepe za preprečitev onesnaženja okolja, podtalnice ali vodotokov, z nevarnimi snovmi.
 
Vodovodno omrežje:
– Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
– Do izgradnje vodovodnega omrežja je možna začasna vodooskrba iz kapnic.
– Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
 
Električno omrežje:
– Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le ob soglasju upravljavca električnega omrežja.
– Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smereh varovanih pogledov.
 
Javna razsvetljava:
– Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
 
Kabelsko razdelilni sistem:
– Za sprejem televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelsko omrežje, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
 
Telekomunikacijsko omrežje:
– upoštevati je potrebno trase obstoječega TK omrežja.
– Pri vseh posegih v prostor kjer je TK omrežje, je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnična služba.
– Za območja, kjerje predvidena gradnja stanovanjskih naselij, objektov z več kot štirimi stanovanjskimi enotami oziroma poslovnimi prostori, poslovnih objektov ter objektov za potrebe ostalih dejavnosti, je potrebno na podlagi PGD naročiti projekt priključitve na telekomunikacijsko omrežje-PGD.
– Obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.

Posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.
 
Varstvo zraka:
– Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka – ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.
 
Varstvo pred hrupom:
– Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob magistralnih cestah in železnici je treba zaščititi pred prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri izdelavi izvedbenih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne zaščite in drugih protihrupnih ukrepov.
– Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
– Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih s predpisi.
– Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave pa III. stopnje hrupne obremenjenosti.
 
Varstvo voda in vodnih virov:
– Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljeh, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1 skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
– Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnega odloka o zaščiti vodnih virov v Občini Ivančna Gorica. Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno ustrezno očistiti oziroma nevtralizirati v čistilnih napravah.
– Zaradi izredno zahtevnih hidrološko-hidravličnih razmer je nujno potrebno ohranjati vse dosedanje poplavne površine ter vse suhe struge po katerih voda odteka v ekstremnih hidroloških situacijah. Na teh območjih ni dovoljena nikakršna pozidava, nasipavanje terena ali postavljanje začasnih objektov.
– V območjih 10 m levo ali desno od strug vodotokov prav tako niso dovoljeni nobeni posegi stalnega ali začasnega značaja ne glede na to ali je območje pred poplavami varno ali ne.
– V struge odvodnikov ali požiralnike je prepovedano spuščati odpadne vode, bodisi direktno ali preko greznic. Odpadne vode je možno voditi bodisi v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo ali v vodotesne večprekatne greznice brez iztoka, ki jih je potrebno v skladu s pogoji sanitarne inšpekcije redno čistiti. Nagibati se k temu, da se strnjena pozidana območja opremi z ločenimi kanalizacijskim sistemom, ki se mora končati s čistilno napravo, vendar le tam, kjer je možno očiščene odpadne vode spuščati v odvodnik ter pri tem zagotoviti zahtevano razredčenje.
– Ohraniti je potrebno obstoječe varovanje vseh vodnih virov na območju urejanja.
 
Varstvo tal in odstranjevanje odpadkov:
– Saniranje odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
– Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma v podtalnico. V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo taki tehnološki posegi, ki ne bodo posegali v stanovanjsko zazidavo s prekomernim onesnaženjem zraka, površina voda in podtalnice.
– Takoj je pristopiti k saniranju (odstranjevanju) vseh divjih odlagališč in zahtevati gradnjo vodotesnih betonskih smetiščnih jam oziroma odvoz vseh odpadkov na ustrezno deponijo.
– Industrijski in komunalni odpadki se morajo odvajati na način in na ustrezne deponije, kot jih določi pristojna inšpekcijska služba.
 
Varstvo pred požarom:
– Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.
– Urgentne poti morajo biti speljane krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
– Proti požarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
– V naseljih kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne bazene, ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom po pogojih požarne inšpekcije.

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi naravne in kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posege na območjih, za katera veljajo pogoji varstva naravne in kulturne dediščine je treba izvajati pod pogoji in v skladu s smernicami in soglasjem pristojne varstvene službe.
 
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC IV-Dolina Krke« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica.
 
Zavarovana območja:
Krška jama (evid.št. 82)
Krka (evid.št. 128 V)
Valična vas- lipa pri kapelici (evid.št. 784)
Valična vas- lipa (evid.št. 904)
Gradiček- maklen nad izvirom Krke (evid.št. 3505)
Podbukovje- vrba (evid.št. 3593)
Muljava- lipa (evid.št. 7950)
Muljava- vrba ob Višnjici (evid.št. 904)
Šuštarjevi hrasti (evid.št. 7955)
 
Naravne vrednote:
Krška jama (evid.št. 82)
Krka (evid.št. 128 V)
Valična vas- lipa pri kapelici (evid.št. 784)
Rivčja jama (evid.št. 903)
Globočec- potok (evid.št. 1189)
Dučova jama (evid.št. 1517)
Vodena jama (evid.št. 1518)
Rutarjev dol (evid.št. 1519)
Kalska zijalka (evid.št. 1521)
Brezno pri Javharici (evid.št. 1523)
Gradiček- tepka (evid.št. 3500)
Poltarca (evid.št. 3504)
Gradiček- maklen nad izvirom Krke (evid.št. 3505)
Smrečje – beli gaber1 (evid.št. 3519)
Smrečje – beli gaber2 (evid.št. 3518)
Dolnja vodena jama (evid.št. 3540)
Obrh (evid.št. 3544)
Jama v Prestrani (evid.št. 3573)
Matizalov studenec (evid.št. 3574)
Globočec- izvir (evid.št. 3576)
Dečki studenec (evid.št. 3577)
Bokrova jama (evid.št. 3581)
Podbukovje- izvir (evid.št. 3588)
Lipovka (evid.št. 3590)
Podbukovje- vrba (evid.št. 3593)
Antovkov skedenj (evid.št. 3601)
Anzljeva jama (evid.št. 3602)
Mala Prestrana (evid.št. 4065)
Krka- izvir (evid.št. 4386)
Velika Prestrana (evid.št. 4387)
Lučki dol- uvala (evid.št. 4397)
Višnjica- spodnji tok (evid.št. 7592)
Globočec- nahajališče fosilov (evid.št. 7721)
Znojile- izvir (evid.št. 7949)
Muljava- lipa (evid.št. 7950)
Muljava- vrba ob Višnjici (evid.št. 7951)
Krška vas- izviri (evid.št. 7952)
Bukovje- izvir pod Stražnikom (evid.št. 7953)
Sišica (evid.št. 7954)
Šuštarjevi hrasti (evid.št. 7955)
Beč- izviri (evid.št. 7956)
Lahki potok (evid.št. 8023)
Bržiček (evid.št. 8024)
Ušivec (evid.št. 8025)
Jama pod Poltarico (evid.št. 8108)
 
Ekološko pomemba območja:
Krška jama (koda 30119)
Vodena jama (koda 37900)
Krka (koda 65100)
Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (koda 80000)
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
Vodena jama (koda SI 3000152)
Krška jama (koda SI 3000170)
Globočec- izvir (koda SI 3000204)
Krka (koda SI 3000227)
 
Varstvo kulturne dediščine
Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočati redno vzdrževanje.

Posebna merila in pogoji nadomeščajo ali dopolnjujejo splošna merila in pogoje. Navedeni so tudi v kartografskem delu odloka.

IV/1: MULJAVA Z NASELJI:
LEŠČEVJE, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43)
 
OSLICA, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43, Žužemberk-3)
1. v naselju je potrebno urediti javni prostor – potrebno je izdelati zazidalni preizkus z vključitvijo obstoječih objektov
 
POTOK pri MULJAVI (TTN5, PKN5 Žužemberk-3,4)
1. zazidava ne sme posegati v območje ponikalnice Ušivec.
 
BOJANJI VRH, (TTN5, PKN5 Žužemberk-4, Višnja Gora-44,45)
1. potrebno je izdelati zazidalni preizkus za ureditev javnega prostora v naselju
2. za območje širitve naselja je potrebna skupinska lokacijska dokumentacija
 
MULJAVA, (TTN5, PKN5 Žužemberk-4)
1. potrebna je ureditev javnega prostora z vključitvijo obstoječih objektov z javnimi funkcijami in ureditvijo parkirišč
2. oblikovanje osrednjega prostora naselja
3. ureditev trga v starejšem stanovanjskem delu naselja
4. potrebna je ureditev okolice Jurčičeve domačije
5. ohranitev zelenega pasu ob cerkvi
6. potrebno je izdelati zazidalni preizkus z upoštevanjem obstoječih objektov
7. za širitev naselja se mora izdelati zazidalni preizkus
8. ob robu naselja je požiralna jama-Španove rupe, ki jih je potrebno v celoti zaščititi in ne dovoliti poseganja na to območje na nikakršen način
9. predvidene gradnje in ureditve, ki so znotraj obstoječih pozidav in ureditev je potrebno dvigniti za minimalno 50 cm nad gladino maksimalne do sedaj opažene visoke vode
V delu območja E7, na zemljiščih s parc. št. 129, 169/1, 170, 171/2, 172, 173, 179/1, 179/2, k.o. Muljava v naselju Muljava, v nadaljevanju navedena merila in pogoji urejajo vse gradbene parcele (razen spodaj opredeljene gradbene parcele javnega prostora); sicer pa gradbene parcele določajo spodaj opredeljeni tipi stavb:
– NAMEN GRADBENE PARCELE: namenjena je lahko le gradnji prostostoječe stanovanjske hiše – na vsaki le ena hiša, z eno stanovanjsko enoto; stanovanjska hiša;
– ORIENTACIJA, LOKACIJA IN OBLIKOVANJE STAVBE: osnovni kubus in sleme njegove strehe sta lahko orientirana le vzdolžno, v načelni smeri sever-jug, v geometriji novo opredeljenega javnega prostora; izjema je skrajno vzhodni niz vzdolž ceste Ivančna Gorica-Krka, kjer naj bodo kubusi orientirani pravokotno na omenjeno cesto; stavbe se locirajo na gradbene linije, določene v projektu ureditve javnega prostora; minimalni odmik od parcelne meje garažnega dela naj bo 2,0 m, stanovanjskega pa 2,5 m; glavni vhod v stavbo in glavni uvoz na gradbeno parcelo naj bosta definirana na strani novo definiranega javnega prostora v osi vhoda, na višinski koti pritličja, z možnim odstopanjem do + 0,3 m od višinske kote javnega prostora; gradbene parcele naj bodo velike: pri tipu stavbe A najmanj 430, tipu stavbe B najmanj 460 m2 in pri tipu stavbe Cnajmanj 320 m2, največ pa so lahko velike 800 m2.
– OBLIKOVANJE STAVB in okolice:
– tip stavbe A: zunanji obod stavb: 14,2 m x 6,5 m + 5,7 m x 6,3 m; na stiku – v gradbenih linijah – obeh kubusov je balkon dim. 3,2 m x 4,0 m in spodaj vhod; vse naj bo pokrito z enotno streho objekta;
– tip stavbe B: zunanji obod 13,0 m x 6,2 m + 6,0 m x 7,6 m; na stiku – v gradbeni liniji – obeh kubusov je balkon dim. 4,2 m x 4,8 m in spodaj vhod ter vetrolov dim. 1,8 m x 1,4 m; vse naj bo pokrito z enotno streho objekta;
– tip stavbe C: zunanji obod 10,0-16,2 m x 6,5 m + vetrolov 1,6 m x 1,6 m;
– toleranca tlorisnih dimenzij je 0,5 m; vsi objekti naj bodo visoki P+M s kolenčnim zidom 1,2 m; strehe so simetrične dvokapnice z naklonom 40 stopinj (izjemoma 35 stopinj), s kritino v barvi in površinski strukturi opečne kritine. Fasade naj bodo obdelane v belem ometu in lesu; ograje med parcelami naj bodo lesene ali zidane, visoke med 2,0 in 2,2 m;
– GRADNJA STAVB PO PRAVILNIKU ni dovoljena. Za gradnje drugih vrst objektov (ki niso stavbe) po Pravilniku ni omejitev.
PREDHODNA OPREDELITEV JAVNEGA PROSTORA V OBMOČJU: projekt za gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše ali drugih stavb na posameznih gradbenih parcelah mora biti usklajen s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in druge javne infrastrukture ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotnem območju; tak javni prostor naj se opredeli kot krožna zanka pripeta na lokalno cesto na severni strani naselja/ predmetnega območja in razvita proti jugu; v prostor naj bo umeščena tako, da opredeljuje in hkrati povezuje vse predvidene nove gradbene parcele; projektna dokumentacija javnega prostora naj za vse objekte posebej opredeli gradbene linije osnovnih kubusov in gradbene linije pomožnih kubusov glavnih stavb ter glavne vhode v stavbe; hkrati naj opredeli tudi lokacijo zgoraj opredeljenih tipov stavb po posameznih pozicijah – nizih, in sicer:
– skrajno vzhodni niz (tip stavb C),
– vzhodni niz v sredini (tip stavb A),
– zahodni niz v sredini (tip stavb B),
– zahodni niz (tip stavb C);
javna cesta naj bo na celotni trasi široka najmanj 5 m, pločnik pa najmanj 1,8 m; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
V območju zemljišč s parc. št. 50/1, 50/2, 50/3, 54, 55/1, 55/2, 56, 57/2, 57/3,, 57/4, 57/5, 57/6, 57/7, 58/1, 59/1, 59/2, 60/5, vse k.o. Muljava in 977/3, 977/5, 977/7, 978/2, 979/2, 979/3, 979/4, 980/2, 980/3, 980/4,1538/1, 1538/2, 1538/3¸ 1538/4, vse k.o. Vrhe v naselju Muljava, v nadaljevanju navedena merila in pogoji urejajo vse gradbene parcele (razen spodaj opredeljene gradbene parcele, kjer se ureja javni prostor):
– NAMEN GRADBENE PARCELE: namenjena je lahko le gradnji prostostoječe stanovanjske hiše – na vsaki le ena hiša, z eno stanovanjsko enoto; stanovanjska hiša – glavna stavba naj ima v vodilni mapi opredeljen osnovni kubus in lahko tudi eventuelne pomožne kubuse; v kolikor se gradijo pomožne stavbe, morajo biti kot take opredeljene tudi te;
– ORIENTACIJA, LOKACIJA OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: osnovni kubus in sleme njegove strehe sta lahko orientirana le vzdolžno, v geometriji novo opredeljenega javnega prostora; lociran je lahko le na gradbeno linijo, ki jo za nove objekte definira projekt javnega prostora; ob tem naj bo osnovni kubus od sosednjih gradbenih parcel odmaknjen najmanj 3 m in največ 8 m; glavni vhod v stavbo in glavni uvoz na gradbeno parcelo naj bosta definirana na zahodni strani, na višinski koti pritličja z možnim odstopanjem do + 0,3 m od višinske kote javnega prostora v osi vhoda;
– OBLIKOVANJE OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: tlorisni gabarit dimenzij 8 x 13 m z možnim odstopanjem + 5%; višina: največ K+P+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 1,2 m; streha; simetrična dvokapnica načeloma v naklonu 40 stopinj, vendar z še dopustnim naklonom med 35 in 40 stopinj, s pretežno enovitimi strešnimi površinami; strešni izzidki (frčade) so lahko le v spodnji polovici strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije in brez svetlobnih refleksov;
– OBLIKOVANJE POMOŽNIH KUBUSOV: držati se morajo osnovnega kubusa vsaj z 1/2 dožine; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; od parcelne meje sosednje gradbene parcele in od pomožne stavbe morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m ali pa s soglasjem sosedov, locirani na njej (odmik do 0,2 m); od novo definiranega roba cestišča morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m;
– POMOŽNE STAVBE so lahko le prostostoječe, velike do polovice tlorisne velikosti glavne stavbe; lahko so le pritlične, od glavne stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3 m; tudi od meje sosednje gradbene parcele mora biti odmik vsaj 3 m ali pa so lahko, s soglasjem soseda, locirane na njej (odmik do 0,2 m); njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi le ena pomožna stavba; izjema je vrtna uta, ki se lahko gradi brez omejitev;
– GRADNJA STAVB PO PRAVILNIKU- po pravilniku se lahko kot enostavni objekt gradita naslednji morfološki obliki stavb, v kolikor zadostujeta tudi merilom Pravilnika: pomožni kubusi glavne stavbe po 5. alineji in pomožne stavbe po 6. alineji tega sklopa meril za predmetno območje; za gradnje drugih vrst objektov (ki niso stavbe) po Pravilniku ni omejitev.
PREDHODNA OPREDELITEV JAVNEGA PROSTORA V OBMOČJU: projekt za gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše ali drugih stavb na posameznih gradbenih parcelah mora biti usklajen s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje gradbene linije osnovnih in pomožnih kubusov glavnih stavb ter pomožnih stavb, izgradnjo javnega prostora in druge javne infrastrukture ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotnem območju, predvidenem za gradnjo hiš; tak javni prostor naj se na zahodni strani opredeli v območju trase obstoječe javne poti, ki poteka po zemljišču s parc. št. 979/3 proti 1538/4, obe k.o. Vrhe, ter z zanko po zahodni strani tako, da omogoča gradnjo na vseh gradbenih parcelah, kjer so predvidene gradnje hiš; javna cesta naj bo na celotni trasi široka najmanj 5 m, pločnik pa najmanj 1,8 m; na južni strani, kjer je predvideno parkirišče naj bo zagotovljen prehod po obstoječi javni poti; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
 
VELIKE KOMPOLJE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-4,5)
1. potreba je ureditev trga v naselju
2. predvidene gradnje in ureditve, ki so znotraj obstoječih pozidav in ureditev je potrebno dvigniti za minimalno 50 cm nad gladino maksimalne do sedaj opažene visoke vode
 
MALE KOMPOLJE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-5)
 
SUŠICA, (TTN5, PKN5 Žužemberk-5)
1. oblikovati je potrebno odprt prostor v naselju
2. v območju novogradenj z oznako E1 v naselju Sušica, spodaj navedena merila in pogoji urejajo vse gradbene parcele (razen spodaj opredeljene gradbene parcele, kjer se ureja javni prostor) in v celoti nadomeščajo splošna določila pod oznako E (v 32. členu):
– NAMEN GRADBENE PARCELE: namenjena je lahko le gradnji prostostoječe stanovanjske hiše – na vsaki le ena hiša, z eno stanovanjsko enoto; stanovanjska hiša – glavna stavba naj ima v vodilni mapi opredeljen osnovni kubus, ima pa lahko tudi eventuelne pomožne kubuse; kolikor se grade pomožne stavbe, morajo biti kot take opredeljene tudi te;
– ORIENTACIJA, LOKACIJA OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: osnovni kubus in sleme njegove strehe sta lahko orientirana le vzdolž plastnic, (s toleranco +30 stopinj), od roba novo definirane ceste je lahko osnovni kubus odmaknjen najmanj 5 m in največ 8 m; ob tem naj bo osnovni kubus od sosednjih gradbenih parcel odmaknjen najmanj 3 m in največ 8 m; vhod v glavno stavbo in uvoz na gradbeno parcelo naj bosta opredeljena na strani novo opredeljenega javnega prostora; vhod naj bo definiran na višinski koti pritličja z možnim odstopanjem do + 0,3 m od višinske kote javnega prostora v osi vhoda;
– OBLIKOVANJE OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1.4 in največ 1:2,5, pri čemer naj bo osnovni kubus širok do 10 m; višina: največ K+P+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 1,2 m, klet pa je lahko na strani, nasprotni od novo opredeljenega javnega prostora, v celoti izven zemlje; streha: simetrična dvokapnica v naklonu 40 stopinj, s pretežno enovitimi strešnimi površinami;, strešni izzidki (frčade) so lahko le v spodnji polovici strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– OBLIKOVANJE POMOŽNIH KUBUSOV: držati se morajo osnovnega kubusa vsaj z 1/2 dolžine; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; od meje sosednje gradbene parcele in od pomožne stavbe morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m ali pa, s soglasjem sosedov, locirani na njej (odmik do 0,2 m);
– POMOŽNE STAVBE so lahko le prostostoječe, velike do polovice tlorisne velikosti glavne stavbe; lahko so le pritlične, od glavne stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3 m; tudi od meje sosednje gradbene parcele mora biti odmik vsaj 3 m ali pa so lahko, s soglasjem soseda, locirane na njej (odmik do 0,2 m); njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi le ena pomožna stavba; izjema je vrtna uta, ki se lahko gradi brez omejitev; od novo definiranega roba cestišča morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m;
– GRADNJA STAVB PO PRAVILNIKU – po pravilniku se lahko kot enostavni objekt gradita naslednji morfološki obliki stavb, v kolikor zadostujeta tudi merilom Pravilnika: pomožni kubusi glavne stavbe po 5. alineji in pomožne stavbe po 6. alineji tega sklopa meril za območje Sušice – E1; za gradnje drugih vrst objektov (ki niso stavbe) po Pravilniku ni omejitev.
PREDHODNA OPREDELITEV JAVNEGA PROSTORA V OBMOČJU: projekt za gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše ali drugih stavb na posameznih gradbenih parcelah mora biti usklajen s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukture ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE z oznako E1 v naselju Sušica; tak javni prostor naj se na severovzhodnem delu območja opredeli v območju trase obstoječe javne poti, ki poteka po zemljišču s parc. št. 890, k.o. Sušica in nadaljuje proti jugu; javna cesta naj bo na celotni trasi široka najmanj 5 m, pločnik oziroma poljavni prostor (lahko v istem nivoju kot cesta) pa najmanj 1,8 m; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
 
IV/2: POLŽEVO Z NASELJI:
MALE VRHE, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43)
VELIKE VRHE, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43)
KRAVJEK, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43)
MEVCE, (TTN5, PKN5 Višnja gora-43, Žužemberk-3)
V območju novogradenj z oznako E1 v naselju Mevce, spodaj navedena merila in pogoji urejajo vse gradbene parcele (razen spodaj opredeljene gradbene parcele, kjer se ureja javni prostor) in v celoti nadomeščajo splošna določila pod oznako E (v 32. členu):
– NAMEN GRADBENE PARCELE: namenjena je lahko le gradnji prostostoječe stanovanjske hiše – na vsaki le ena hiša, z eno stanovanjsko enoto; stanovanjska hiša – glavna stavba naj ima v vodilni mapi opredeljen osnovni kubus in lahko tudi eventuelne pomožne kubuse; v kolikor se grade pomožne stavbe, morajo biti kot take opredeljene tudi te;
– ORIENTACIJA, LOKACIJA OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: osnovni kubus in sleme njegove strehe sta lahko orientirana le vzdolž novo opredeljenega javnega prostora – ceste; osnovni kubus naj bo lociran na novo definirane gradbene linije; ob tem naj bo od sosednjih gradbenih parcel odmaknjen najmanj 3 m in največ 15 m; vhod v glavno stavbo in uvoz na gradbeno parcelo naj bosta opredeljena na strani novo opredeljenega javnega prostora; vhod naj bo definiran na višinski koti pritličja z možnim odstopanjem do + 0,3 m od višinske kote javnega prostora v osi vhoda;
– OBLIKOVANJE OSNOVNEGA KUBUSA GLAVNE STAVBE: tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic najmanj 1:1.4 in največ 1:2,5, pri čemer naj bo osnovni kubus širok do 10 m; višina: največ P+1+M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 0,6 m; streha: simetrična dvokapnica v naklonu 40 stopinj, s pretežno enovitimi strešnimi površinami; strešni izzidki (frčade) so lahko le v spodnji polovici strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– OBLIKOVANJE POMOŽNIH KUBUSOV: držati se morajo osnovnega kubusa vsaj z 1/2 dolžine; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; od meje sosednje gradbene parcele in od pomožne stavbe morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m ali pa, s soglasjem sosedov, locirani na njej (odmik do 0,2 m);
– POMOŽNE STAVBE so lahko le prostostoječe, velike do polovice tlorisne velikosti glavne stavbe; lahko so le pritlične, od glavne stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 3 m; tudi od meje sosednje gradbene parcele mora biti odmik vsaj 3 m ali pa so lahko, s soglasjem soseda, locirane na njej (odmik do 0,2 m); od novo definiranega roba cestišča morajo biti odmaknjeni vsaj 3 m; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa; na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi le ena pomožna stavba; izjema je vrtna uta, ki se lahko gradi brez omejitev;
– GRADNJA STAVB PO PRAVILNIKU – po Pravilniku se lahko kot enostavni objekt gradita naslednji morfološki obliki stavb, v kolikor zadostujeta tudi merilom Pravilnika: pomožni kubusi glavne stavbe po 5. alineji in pomožne stavbe po 6. alineji tega sklopa meril za območje Mevce- E1; za gradnje drugih vrst objektov (ki niso stavbe) po Pravilniku ni omejitev.
PREDHODNA OPREDELITEV JAVNEGA PROSTORA V OBMOČJU: projekt za gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše ali drugih stavb na posameznih gradbenih parcelah mora biti usklajen s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje gradbene linije osnovnih kubusov glavnih stavb vzdolž tega javnega prostora na vseh gradbenih parcelah stavb, izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukture ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotnem območju z oznako E1 v naselju Mevce; javna cesta naj bo na celotni trasi široka najmanj 5 m, pločnik oziroma poljavni prostor (lahko v istem nivoju kot cesta) pa najmanj 1,8 m; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
 
IV/3: KRKA Z NASELJI:
RAVNI DOL, (TTN5, PKN5, Žužemberk-2)
1. ureditev rekreacijskega območja, druge ureditve izven ureditvenih območij naselij je možna le v športno rekreacijske namene
 
GRADIČEK, (TTN5, PKN5 Žužemberk-3)
1. pred vasjo je potrebno urediti obračališče za turistične avtobuse.
 
TREBNJA GORICA, (TTN5, PKNS Žužemberk-3)
1. potrebna je ureditev osrednjega prostora v vasi
 
ZNOJILE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-3,4)
1. na območju širitve naselja je potrebno izdelati zazidalni preizkus
2. predvidene gradnje in ureditve, ki so znotraj obstoječih pozidav in ureditev je potrebno dvigniti za minimalno 50 cm nad gladino maksimalne do sedaj opažene visoke vode
 
ŽVAJDRGA, (TTNS, PKN5, Žužemberk-4)
1. za širitev ureditvenega območja naselja je potrebno izdelati zazidalni preizkus, možna samo gradnja počitniških objektov
2. za območje širitve naselja je potrebno izdelati zazidalni preizkus
3. predvidene gradnje in ureditve, ki so znotraj obstoječih pozidav in ureditev je potrebno dvigniti za minimalno 50 cm nad gladino maksimalne do sedaj opažene visoke vode
4. določilo IV/3-1
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno gradit. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
 
KRKA, KRŠKA VAS, (TTNS, PKN5 Žužemberk-3,13)
1. ob cerkvi je potrebno ohraniti zeleni pas
2. za celotno območje varovanega naselja Krka (UR 501145 Krka-Vas) je potrebno izdelati zazidalni preizkus.
3. ob ulici proti trgu v Krki je možno locirati objekte z javnimi funkcijami
4. izdelati je potrebno ureditveni načrt
5. zelene površine ob šoli so namenjene igriščem
6. ureditev osrednjega dela v Krški vasi
7. predvidene gradnje in ureditve, ki so znotraj obstoječih pozidav in ureditev je potrebno dvigniti za minimalno 50 cm nad gladino maksimalne do sedaj opažene visoke vode.
 
BRINJE, ČIŽENCE, (TTN5, PKN5, Žužemberk-13)
1. novogradnje so možne le kot počitniški objekti
2. širitev ureditvenega območja naselja, II. faza
3. širitev ureditvenega območja naselja, III. faza (predhodna gradnja na območju širitve naselja II. ali III. faze je možna samo s skupinsko lokacijsko dokumentacijo)
Kakršnokoli zasipavanje udornice Mačja dolina je z vidika varovanja naravne dediščine nesprejemljivo.
 
PODBUKOVJE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-13)
Za območje širitve naselja je potrebno izdelati zazidalni preizkus.
 
GABROVČEC, (TTN5, PKN5 Žužemberk-4,14)
Dopolnitev gradnje je možna le za potrebe gostilne.
 
VRIJE, V RESAH, (TTN5, PKN5, Žužemberk-14)
1. možne manjše dopolnitve v novem ureditvenem območju naselja pri čemer je potrebno upoštevati obstoječe objekte, odmik od ceste
2. potrebno je izdelati zazidalni preizkus s posebnim ozirom na obstoječe objekte in gozd (pomemben krajinski element)
Pri enodružinski zazidavi na vplivnem območju Krke je potrebno predvideti zadosten odmik v skladu s soglasjem pristojne naravovarstvene službe.
 
VELIKE LESE, MALE LESE. (TTNS, PKN5 Žužemberk-14)
 
IV/4: ZAGRADEC Z NASELJI:
KUŽLJEVEC. (TTN5, PKN5 Žužemberk-14)
1. potrebno je upoštevati pogoje za gradnjo, ki veljajo za 2. območje varovanja vodnega vira
2. potrebno je urediti osrednji prostor v naselju
 
MARINCA VAS, (TTN5, PKN5 Zužemberk-14,15)
 
ZADNJE NJIVE, (TTNS, PKN5, Žužemberk-15)
1. ureditev osrednjega prostora
 
VELIKO GLOBOKO, (TTN5, PKN5 Žužemberk-14,15)
1. potrebna je ureditev osrednjega prostora v naselju
2. širitev ureditvenega območja naselja, II. faza (predhodna gradnja na območju širitve naselja II. faze je možna samo s skupinsko lokacijsko dokumentacijo)
 
MALO GLOBOKO, (TTN5, PKN5 Žužemberk-15)
1. potrebna je ureditev osrednjega prostora v naselju
2. širitev ureditvenega območja naselja, II. faza (predhodna gradnja na območju širite naselja II. faze je možna samo s skupinsko lokacijsko dokumentacijo).
 
GRDE DOLINE, (TTNS, PKN5, Žužemberk-15)
 
GABROVKA. (TTN5, PKN5 Žužemberk-15)
 
KITNI VRH, (TTN5, PKNS Žužemberk-15)
 
TOLČANE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-15,16)
1. ohranitev zelenega “otoka” v vasi (vrtača)
 
ČEŠNJICE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-15,16)
1. potrebno je oblikovanje osrednjega prostora naselja
 
BREG, (TTN5, PKN5 Žužemberk-16)
 
VELIKE REBERCE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-16)
 
MALE REBERCE, (TTN5, PKN5, Žužemberk-16)
 
VALIČNA VAS, V GABRI, (TTN5, PKN5 Žužemberk-16)
1. potrebno je izdelati zazidalni preizkus za območje počitniških objektov
2. v naselju je potrebno urediti javni prostor
 
GRINTOVEC, (TTN5, PKN5 Žužemberk-15,25)
 
FUŽINA, ZAGRADEC, DEČJA VAS, (TTN5, PKN5 Žužemberk-15, 25)
1. potrebno je izdelati zazidalni preizkus za ureditev javnega prostora v jedru naselja
2. za širitev vasi je potrebno izdelati zazidalni preizkus (možna ureditev “novega” centra)
3. potrebno izdelati skupinsko lokacijsko dokumentacijo za izgradnjo obrtne cone
4. ohranitev zelenega pasu ob cerkvi
 
IV/5: AMBRUS Z NASELJI:
KAMNI VRH, (TTN5, PKN5 Žužemberk-25)
1. potrebna je ureditev javnega prostora v vasi
 
KAL, (TTN5, PKN5 Žužemberk-24)
1. ohranitev zelenega pasu ob cerkvi
 
AMBRUS, (TTN5, PKN5 Žužemberk-24,25,34)
1. ureditev osrednjega prostora v naselju
2. potrebna je ureditev trga pred staro šolo (sedaj trgovina)
3. območje rezervirano za obrtno cono; II. faza (potrebno bo izdelati zazidalni preizkus)
4. območje je namenjeno izgradnji javnih ureditev- poslovilnega objekta, parkirišč in druge javne infrastrukture, povezane s tem.
 
PRIMČA VAS, (TTN5, PKN5 Žužemberk-34,35)
1. v jedru naselja je potrebno oblikovati urejen javni prostor
 
VIŠNJE, (TTN5, PKN5 Žužemberk-35)
1. potrebna ureditev križišča v vasi
2. za območje širitve vasi je potrebno izdelati skupinsko lokacijsko dokumentacijo
 
BREZOVI DOL, (TTN5, PKN5 Žužemberk-35,36)
1. potrebna ureditev križišča
 
IV/6: SUHOKRAJINSKO HRIBOVJE 1 – KORINJ Z NASELJI:
LAZE, (TTN5, PKN5, Žužemberk-13,14)
 
MALI KORINJ, (TTN5, PKN5 Žužemberk-23)
1. potrebna je ureditev križišča ob trgovini
2. ohranitev zelenega pasu ob cerkvi
 
VELIKI KORINJ, (TTN5, PKN5 Žužemberk-2)

Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN) skladno z določili veljavnega prostorskega plana Občine Ivančna Gorica, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali izvedbo predvidenega načrta in niso dopustne parcelacije.
Dopustni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– posegi iz devete, desete, enajste, dvanajste ter trinajste alineje 8. člena, kadar je poseg predviden na območju funkcionalnega zemljišča ali dvorišča in pristojne strokovne službe občine ocenijo, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– ozelenitve, če pristojne strokovne službe občine ugotovijo, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve, če so skladne s programsko zasnovo PIN in
– odstranitve obstoječih objektov in naprav, če so te skladne s programsko zasnovo PIN.
Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorsko izvedbenega načrta. Za območja izvedenih PIN stopajo v veljavo določila PUP-a, kar predvsem velja za poselitev, kjer se merila in pogoji bistveno ne razlikujejo od določil o namembnosti, velikosti in oblikovanju objektov ter komunalne ureditve območja.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC IV – Dolina Krke (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica št. 6/00, 6/01, 2/02, Uradni list RS, št. 92/05,) ter Odlok o pomožnih objektih, napravah in posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97, 7/99, 3/01).

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled pri upravnem organu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica ter na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.