Župan Občine Železniki je na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter v povezavi s 45. členom Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) sprejel

S tem programom se pričnejo postopki priprave strategije prostorskega razvoja (v nadaljevanju SPRO) in prostorskega reda (v nadaljevanju PRO) Občine Železniki, ki sta krovna prostorska akta občine.
Namen SPRO Železniki je, da v skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije določi vizijo prostorskega razvoja občine ter usmeritve za usklajen in vzdržen razvoj dejavnosti v prostoru in njegovo trajnostno rabo.
PRO Železniki je temeljni izvedbeni prostorski akt občine. Namen PRO je, da v skladu s SPRO Železniki ter ob upoštevanju pravil iz Prostorskega reda Slovenije določi območja namenske rabe prostora, določi pogoje in merila ter ukrepe za načrtovanje v prostoru in pripravo lokacijskih načrtov občine ter pogoje za pripravo projektov po določbah zakona, ki ureja graditev objektov.

Kot podlaga za izdelavo programa priprave SPRO je bila v okviru »Izhodišč za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Železniki« opravljena obširnejša ocena stanja in teženj v občini na področju dosedanjega prostorskega razvoja in urejanja prostora, tako glede prebivalstva, gospodarskega razvoja, poselitve, družbene javne infrastrukture, kulture, kmetijstva, gozdarstva in rudnin, ohranjanja narave, kulturne krajine in gospodarske javne infrastrukture.
Občina Železniki meji na Občine Bohinj, Tolmin, Gorenja vas – Poljane, Cerkno, Škofja Loka in Kranj. Ustanovljena je bila dne 4. 10. 1994 in obsega 29 naselij ter 6 krajevnih skupnostih. V današnjem obsegu občina meri 163,8 km², v kateri živi 6.964 prebivalcev (podatek iz dne 30. 6. 2005). V Železnikih, ki imajo status mesta in so upravno, kulturno in gospodarsko središče občine, živi skoraj polovica vsega prebivalstva v občini.
PREBIVALSTVO
Območje občine demografsko ni ogroženo, prebivalstvo v skupnem številu počasi narašča, kljub temu, da je selitveno gibanje negativno. Izobrazbena struktura prebivalstva ni ugodna. Delovnih mest v občini sicer ne primanjkuje, vendar pa je njihova struktura neugodna, saj primanjkuje visoko strokovnih delovnih mest, kar povzroča migracije visoko izobraženega kadra iz občine.
GOSPODARSKI RAZVOJ
Položaj občine je ugoden za nadaljnji razvoj tradicionalnih gospodarskih panog kovinske predelovalne in lesne industrije na višjem nivoju. Razvoj gospodarstva v občini je potrebno usmerjati v razvoj podjetništva in visokih tehnologij. V tej smeri se zato preveri možnosti izgradnje ali sanacije obstoječih poslovno industrijskih con, z možnostjo razvoja malega gospodarstva.
POSELITEV
Poselitev se je izoblikovala glede na geografske značilnosti občine. Večja naselja glede na teritorialni obseg so se izoblikovala v dolini, ravninskem delu občine, kjer prevladujejo eno in dvostanovanjske stavbe, medtem ko v hribovitem delu prevladuje vaška struktura naselij z značilnimi stanovanjskimi stavbami s kmetijskimi gospodarstvi. Večstanovanjske stavbe, kot so stolpnice in bloki so edino v Železnikih. Za potrebe širitve blokovne gradnje, se ohranja lokacija na Trnju v Železnikih.
Potrebno bo izboljšati oskrbno dejavnost v naseljih, kjer je ta pomanjkljiva. Z vidika ohranjanja poselitve v hribovitih delih občine je potrebno ohranjati kmetijstvo in gozdarstvo z dopolnilnimi ali samostojnimi dejavnostmi v turizmu in podjetništvu, kar posledično zagotavlja tudi delovna mesta in zmanjšanje dnevnih delovnih migracij.
Na področju poselitve pričakujemo:
– Izboljšanje učinkovitosti prostorskega planiranja. Prostorski plani bodo morali biti bolj dovzetni na spremembe in usklajeni med nosilci urejanja prostora.
– Zagotavljanje ustreznih površin in izboljšanje pogojev za stanovanjsko gradnjo.
– Potrebno je preveriti primernost sedaj načrtovanih površin za gradnjo po naseljih, zlasti na območjih razpršene gradnje, kjer so odstopanja med dejansko in namensko rabo zemljišč večkrat premalo usklajena.
– Načrtno komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo ter s tem povezana uvedba komunalnega prispevka.
– Pri lociranju obrtnih in gospodarskih con je potrebno upoštevati nemotilnost do stanovanjskih dejavnosti in primerno prometno ureditev.
– Z izdelano zemljiško politiko spodbuditi povečanje ponudbe zemljišč za gradnjo.
– Sprejeti ustrezne prostorske ukrepe za izvajanje prostorskega plana občine in spremljati učinke.
Trenutno veljavni odlok o prostorskih ureditvenih pogojih, ki velja za celotno območje občine, je vsebinsko nepopoln in preveč splošen.
DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Potreba se kaže po domu za starejše občane, tako z vidika oskrbovancev in njihovih svojcev, kot tudi z vidika pridobitve novih delovnih mest v domačem okolju. Predšolska vzgoja otrok in osnovnošolsko izobraževanje je v občini primerno razvito. Osnovna šola je v Železnikih in ima tudi štiri podružnice, medtem ko srednjega in višjega šolstva v občini ni.
V Železnikih deluje knjižnica, ki je izpostava knjižnice Ivana Tavčarja v Škofji Loki. V njej se odvijajo tudi spremljajoče kulturne prireditve. Kulturne dejavnosti v občini se večinoma odvijajo v javnih objektih, kot so šole, športna dvorana, kulturni domovi, zadružni domovi in muzeju železarstva v Železnikih, ki se z več letnimi investicijami postopoma rekonstruira. Možnost protokolarnega in pomembnega objekta z vidika družbenih dejavnosti obstajajo v odkupu in obnovi Bonceljnove hiše, v starem jedru Železnikov.
OKOLJSKE DEJAVNOSTI
Potrebno bo zavarovati vodna zajetja, ki še nimajo opredeljenih varstvenih pasov.
Potrebno je nadaljevati s celovitim urejanjem vodotokov in hudourniških območij za zagotavljanje večje poplavne varnosti ter sanacijami zemeljskih plazov.
Občina Železniki bo nadaljevala z ločenim zbiranjem komunalnih odpadkov na območju celotne občine. Z ureditvijo zbirnega centra, se bo izboljšala kakovost storitev. Sanirati je potrebno črna odlagališča komunalnih odpadkov in gradbenega materiala. Predvidi se lokacija deponije gradbenega materiala v občini.
Onesnaženje zraka in prekomeren hrup ne povzročata večjih težav, razen v povezavi s prekomerno obremenjenostjo regionalne ceste skozi Železnike.
KMETIJSTVO
V kmetijstvu je najpomembnejša panoga živinoreja in z njo povezana mlečna proizvodnja, medtem ko je poljedelstvo premalo razvito, zlasti v ravninskem delu občine, kjer so za tovrstno panogo najboljši pogoji. Pospeševano bo ekološko kmetijstvo in krčitve gozdov v pašnike, kjer jih primanjkuje in bodo ti posegi tudi upravičeni. Občina bo z ureditvijo tržnega prostora zagotovila pogoje tudi za prodajo proizvodov ekološkega kmetovanja v domačem okolju.
GOZDARSTVO
Glede na pretežno pokritost občine z gozdovi predstavlja gospodarjenje z njimi pomembno dejavnost. Sistem gozdnih prometnic se bo v prihodnosti še dopolnjeval z izgradnjo gozdnih cest in vlak, zaradi razgibanega reliefa pa bo potrebno pospeševati žičniško spravilo. Na nekaterih poselitvenih območjih je zaradi oteženega dostopa gospodarjenje z gozdovi omejeno.
RIBIŠTVO
V ribištvu se kaže potreba po iskanju lokacije za ribnik.
RUDARSTVO
Na področju rudarstva je v občini evidentiranih le nekaj kamnolomov. Razvoj bo šel tako v smeri enakomerne razporejenosti glede lokacij in potreb, kakor tudi v smeri sanacije opuščenih kamnolomov in usklajevanja z območji varovanj in omejitev.
TURIZEM IN ŠPORT
Občina bo še naprej ohranjala bogato naravno in kulturno dediščino. Zaradi izjemnih naravnih danosti v hribovitih predelih občine in bogate zgodovine železarstva in klekljarstva v starem jedru Železnikov, so dani temeljni pogoji za nadaljnji razvoj turizma.
Med športnimi aktivnostmi, ki so povezane z razgibanim reliefom občine, je uveljavljeno predvsem smučanje, pohodništvo in kolesarstvo. Med pomembnejšo športno infrastrukturo v občini sodi športna dvorana in pokrit bazen s savno. Med rekreativnimi površinami se bo razvijal športni park Rovn s kampom, športni park pri športni dvorani v Železnikih, nogometno igrišče v Železnikih in druge manjše, že zgrajene ter novopredvidene športne površine, predvsem otroška igrišča.
GOSPODARSKA JAVNA INFRASTRUKTURA
VODOVODI
Javni vodovod v Železnikih se bo postopoma rekonstruiral skladno z izdelanim hidravličnim izračunom. Poudarek bo na menjavi salonitnih cevi in povečanju vodnih zbiralnikov, medtem ko je izdatnost vodnih virov zadostna. Med vaškimi vodovodi obstajajo precejšnje razlike, pozornost se bo namenila deficitarnim območjem in kontroli nad kvaliteto pitne vode, z uvedbo sistema HACCP.
KANALIZACIJA
Na področju okoljskih dejavnosti v občini je zbiranje in čiščenje odpadnih komunalnih voda urejeno le v Železnikih (deloma), Rudnem in Zalem Logu. Poudarek bo na odvajanju in čiščenju odpadkih voda v posameznih aglomeracijah, v skladu z državnim operativnim programom in izdelanimi investicijskimi programi.
TOPLOVOD
Nadaljevalo se bo s toplifikacijo Železnikov, z možnostmi širitve na ostale dele občine, skladno z izdelano energetsko študijo.
MHE
Podpiralo se bo graditev malih hidroelektrarn.
PROMET
Na področju prometa je dostopnost po občinskih cestah do naselij in drugih območij v občini dobra. Nadaljevalo se bo z rekonstrukcijami občinskih cest skladno z izdelanim investicijskim programom. Problematična je varnost pešcev in kolesarjev v prometu, predvsem v urbanih območjih, ter varna pot otrok v šolo. Rešitve bodo potekale v smeri izgradnje ustrezne prometne infrastrukture, kot so pločniki, prehodi za pešce, odprave ovir za gibanje invalidnih oseb, kolesarske steze, javna razsvetljava in ostalo. Med pomembnejšimi investicijami se predvideva izgradnja obvoznice, ki bo pripomogla tudi k vzpostavitvi pogojev za revitalizacijo starega jedra Železnikov.
JAVNI PROMET
Javni avtobusni promet v občini je premalo vzpodbujen, z izjemo šolskih prevozov, kljub relativno dobri infrastrukturi. Problem predstavlja končna avtobusna postaje v Železnikih, za katero se bo iskalo nove rešitve v smislu obračališča in parkirišča za večja vozila.
TELEKOMUNIKACIJE
Zaradi geografske zahtevnosti občine bo potrebno izboljšati telekomunikacijske povezave, predvsem v izboljšanju pokritosti območja občine z mobilno telefonijo, širokopasovnimi dostopi do interneta in digitalno televizijo.

V letu 2003 je začel veljati nov Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-1), ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Državni zbor RS in Vlada RS sta na podlagi ZUreP-1 sprejela dva ključna državna prostorska akta – Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, v nadaljevanju: SPRS) in Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, v nadaljevanju: PRS). Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo ter novimi strateškimi dokumenti mora tudi občina začeti s pripravo novih prostorskih aktov občine, to je Strategije prostorskega razvoja občine in Prostorskega reda občine.
Prostorske sestavine Dolgoročni družbeni plan Občine Železniki za obdobje 1986–2000 in Družbeni plan Občine Železniki za obdobje 1986–1990, ki so bili izdelani v prejšnji družbeno ekonomski ureditvi v okviru sistema družbenega planiranja, zaradi spremenjenega družbenega, ekonomskega in pravnega sistema v Republiki Sloveniji, kljub naknadno sprejetim spremembam opredelitev, ne zagotavljajo več želenega usmerjanja prostorskega razvoja. Veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana je potrebno nadomestiti z v ZUreP-1 določeno SPRO in PRO, ki bosta opredelila prostorski razvoj in usmeritve za urejanje prostora na območju Občine Železniki ter merila in pogoje za urejanje prostora v novih družbeno gospodarskih pogojih.

Pravna podlaga za pripravo SPRO in PRO so določila ZureP-1, ki v:
– drugem odstavku 12. člena ZUreP-1 določa, da urejanje prostora v občinski pristojnosti obsega tudi predpisovanje podrobnejših meril in pogojev za urejanje prostora ter načrtuje prostorske ureditve na območju občine in izvaja prostorske ukrepe za uresničevanje občinskih prostorskih aktov;
– 27. členu ZUreP-1 določa, da se prostorski akt začne pripravljati na podlagi programa priprave prostorskega akta;
– odstavku 171. člena ZUreP-1 določa, da morajo občine začeti s pripravo SPRO in PRO po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije in sprejeti prostorski red občine najkasneje v treh letih po uveljavitvi strategije prostorskega razvoja Slovenije, to je do 20. julija 2007;
– 22. členu obravnava možno sočasno pripravo prostorskih aktov občine.

Predmet SPRO je določitev zasnove prostorskega razvoja in prostorskih usmeritev za umeščanje dejavnosti v prostor tako, da se ob upoštevanju varstvenih zahtev zagotavlja celovit, usklajen in vzdržen prostorski razvoj Občine Železniki in izhodišča za prostorsko načrtovanje na lokalni in širši ravni. Zasnova prostorskega razvoja oziroma zasnova prostorskih ureditev ima podlago v sprejetih državnih prostorskih aktih: SPRS in PRS. Poleg navedenega mora SPRO upoštevati tudi izhodišča Regionalne zasnove prostorskega razvoja za Gorenjsko statistično regijo, ko bo le ta sprejeta.
V skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine in vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04; v nadaljevanju: Pravilnik o SPRO) ter ob upoštevanju navedenih usmeritev, se:
– določi izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine ob upoštevanju SPRS in PRS;
– opredeli zasnovo razmestitve dejavnosti v prostoru;
– opredeli zasnovo poselitve, krajine in komunalne infrastrukture;
– izdela urbanistično zasnovo za naselje Železniki, če se za to izkaže potreba v času izdelave SPRO;
– opredeli ukrepe za izvajanje SPRO.
Programska izhodišča SPRO so predvsem iz prostorskega vidika zagotoviti:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava izhodišč za koordinacijo razvojnih interesov ob upoštevanju varstvenih zahtev,
– povezovanje posameznih območij in njihovo vključevanje na območju občine,
– spodbujanje kvalitetnega lokalnega prostorskega razvoja,
– povezovanje z regionalnim prostorom,
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij,
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine,
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč,
– krepitev prepoznavnih naravnih in kulturnih značilnosti in prednosti posameznih območij ter reševanje obstoječih problemov.
Pri tem bodo upoštevane tudi razvojne težnje v prostoru občine, ki so opredeljene v »Izhodiščih za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Železniki«.
Občina Železniki bo, če bo izražen interes za izdelavo skupnih elementov strategije prostorskega razvoja, predvsem na področju turizma, prometa, infrastrukture, deponiranja odpadkov ter drugih skupnih projektov, usklajevala svoje interese z interesi sosednjih občin.

Predmet PRO je oblikovanje pravil za urejanje prostora v občini. PRO je temeljni izvedbeni prostorski akt občine, ki je podlaga za pripravo občinskih lokacijskih načrtov ter določa lokacijske pogoje za pripravo projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj po zakonu, ki ureja graditev objektov. Prostorski akt bo izdelan v skladu s SPRO Železniki in s pravili Prostorskega reda Slovenije.
V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04; v nadaljevanju: Pravilnik o PRO) se v PRO:
– prikaže območja (osnovne in podrobnejše) namenske rabe prostora;
– prikaže območja državnih lokacijskih načrtov;
– izdela merila in pogoje za urejanje prostora (členitev prostora za določitev meril in pogojev za urejanje prostora, funkcionalna in oblikovna merila in pogoje, merila za določanje gradbenih parcel in komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo, druga merila in pogoji za urejanje prostora, merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij) in
– izdela ukrepe za izvajanje prostorskega reda.
Programska izhodišča prostorskega reda občine so, da se na območju njegovega urejanja zagotovi predvsem:
– usklajenost gospodarskih, družbenih in okoljskih vidikov razvoja v prostoru ter priprava meril in pogojev za uresničevanje razvojnih interesov v prostoru ob upoštevanju varstvenih zahtev;
– urejenost prostora tako, da se uveljavlja javna korist, izboljša bivanje, zagotovi racionalna raba prostora in da se ohranja prostorske vrednote (spoštuje se arhitekturne in krajinsko tipologijo, naravni značaj sestavin okolja, strukturo prostora);
– merila in pogoje za posege v prostor in graditev objektov;
– členitev prostora, opredelitev funkcionalnih enot in prostorskih enot in namenske rabe prostora;
– doseganje kakovosti in humanega razvoja naselij;
– doseganje vzdržnega prostorskega razvoja v varovanih območjih z ohranjanjem narave in doseganjem trajnostne rabe naravnih virov in varstva kulturne dediščine;
– usmerjanje prostorskega razvoja z upoštevanjem območij, ogroženih zaradi naravnih ali drugih nesreč;
– pogoje za graditev gospodarske javne infrastrukture;
– pogoje za načrtovanje prostorskih ureditev in graditve v krajini;
– pogoje za opremljanje zemljišč za gradnjo;
– prostorske ukrepe za načrtovanje prostorskih ureditev.

SPRO in PRO se izdela za celotno območje Občine Železniki.

Pripravljavec plana Občina Železniki mora pred začetkom priprave SPRO in PRO Ministrstvu za okolje in prostor poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, za katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan obsega.
Ministrstvo v 60 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, če je za plan potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, da bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
Občina Železniki po sprejemu programa priprave pozove pristojne nosilce urejanja prostora, da v roku 30 dni podajo smernice za načrtovanje predvidenih prostorskih ureditev. Nosilci urejanja prostora, ki pripravijo smernice za pripravo SPRO in PRO Železniki, so ministrstva in organi v njihovi sestavi ter nosilci javnih pooblastil, ki sodelujejo pri pripravi SPRO in PRO in so določeni s tem programom priprave (v nadaljevanju: nosilci urejanja prostora). Nosilci urejanja prostora pripravijo smernice v skladu z 29. členom ZUreP-1 in posredujejo občini strokovne podlage razvoja in/ali varstva s svojega področja za pripravo SPRO in PRO Železniki.
V primeru, da nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali smernic, se bo v skladu z 29. členom ZUreP-1 štelo, da nimajo smernic. V primeru, da smernice nekaterih nosilcev urejanja prostora ne bodo podane, mora načrtovalec SPRO in PRO, kljub temu upoštevati vse veljavne predpise in druge pravne akte.
Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in strokovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, pomembna s področja njihove pristojnosti so:
1. Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorski razvoj poda izhodišča za razvoj poselitve;
2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za okolje, poda izhodišča za varstvo okolja in ravnanje z odpadki;
3. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Sektor za ohranjanje narave poda izhodišča za ohranjanje narave;
4. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Urad za upravljanje z vodami, poda izhodišča za rabo voda in priobalnih zemljišč;
5. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za varstvo okolja, Območna pisarna Kranj, poda izhodišča za varstvo okolja lokalnega pomena;
6. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za podjetništvo in konkurenčnost poda izhodišča in usmeritve za področje gospodarskega razvoja Slovenije, spodbujanje investicij in krepitev konkurenčnih sposobnosti gospodarstva;
7. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za notranji trg, Sektor za preskrbo in blagovne rezerve poda izhodišča za področje preskrbe in državnih blagovnih rezerv;
8. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo poda izhodišča za racionalno rabo energije in energetskih virov ter za prostorsko zasnovo omrežja energetske infrastrukture;
9. Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo, Sektor za rudarstvo poda izhodišča za rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;
10. Ministrstvo za promet, Direktorat za ceste, železnice, letalstvo in pomorstvo, poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega, železniškega, letalskega in vodnega prometa;
11. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, Sektor za planiranje in analize poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj državnega cestnega omrežja in državnih kolesarskih poti, razen omrežja avtocest;
12. Ministrstvo za promet, Uprava RS za civilno letalstvo poda izhodišča, ki se nanašajo na razvoj civilnega letalstva, letališč in vzletišč;
13. Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo opredeli izhodišča prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastrukture, ki so namenjena za potrebe obrambe;
14. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami opredeli izhodišča, usmeritve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
16. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo, pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje potencialov kmetijskih zemljišč;
17. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za gozdarstvo pripravi izhodišča za rabo in ohranjanje gozdov;
18. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Sektor za lovstvo in ribištvo pripravi izhodišča za razvoj dejavnosti lovstva in ribištva;
19. Ministrstvo za zdravje poda izhodišča za razvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;
20. Ministrstvo za šolstvo in šport poda izhodišča za razvoj omrežja izobraževalnih in znanstvenih ustanov osnovnega, srednjega in višjega šolstva ter razvoja športa;
21. Ministrstvo za kulturo, Uprava RS za kulturno dediščino poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine ter druge dejavnosti kulture, ki so prostorsko relevantne;
22. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda izhodišča za usklajen in trajnosten regionalni in lokalni prostorski razvoj;
23. Razvojna agencija Sora poda izhodišča in programe za razvoj škofjeloške regije vezane na Občino Železniki;
24. Zavod za gozdove Slovenije, OE Kranj poda izhodišča za področje gozdarstva lokalnega pomena;
25. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Kranj poda izhodišča za ohranjanje narave;
26. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj poda izhodišča za varstvo kulturne dediščine lokalnega pomena;
27. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko-gozdarski zavod Kranj poda izhodišča za razvoj kmetijstva na lokalnem nivoju;
28. Geoplin, d.o.o. Ljubljana, poda izhodišča za področje transporta in skladiščenja zemeljskega plina;
29. ELES Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana poda izhodišča za področje prenosa električne energije;
30. Elektro Gorenjska, javno podjetje za distribucijo, električne energije, d. d. – okolica poda izhodišča za področje prenosa in distribucije električne energije lokalnega pomena;
31. Loška komunala, d.d., poda izhodišča za področje odpadkov;
32. Telekom Slovenije, d.d., poda izhodišča za področje telekomunikacij in zvez lokalnega pomena;
33. Toplarna Železniki, d.o.o. poda izhodišča za daljinsko ogrevanje;
34. Občina Železniki poda izhodišča za področje razvoja gospodarstva, družbene javne infrastrukture (zdravstva, šolstva, športa, socialnega varstva, javne uprave …) lokalnega pomena, turizma, kmetijstva, prometa, vodooskrbe, zbiranja in čiščenja odpadnih vod in druge infrastrukture lokalnega pomena;
35. Krajevne skupnosti podajo izhodišča za področje lokalnega razvoja in razvoja omrežij lokalne javne gospodarske infrastrukture na območjih posameznih krajevnih skupnosti;
36. Ribiška družina Železniki, poda izhodišča za področje ribištva;
37. Druga ministrstva in nosilci urejanja prostora na lokalnem nivoju v skladu z interesom sodelovanja pri pripravi SPRO in PRO glede na prostorsko relevantnost dejavnosti.

Pri izdelavi SPRO in PRO Železniki naj izdelovalec upošteva naslednje obstoječe strokovne podlage, kolikor le-te niso v nasprotju z izhodišči ZUreP-1 ali drugih predpisov sprejetih po izdelavi strokovne podlage ali programskimi izhodišči določenimi v tem programu priprave:
– dolgoročni plan in družbeni plan Občine Železniki ter prostorski akti Občine Železniki;
– popisi in pregledi kulturno zgodovinskih, etnoloških, naravnih in krajinskih znamenitosti, ter popis in pregled promocijskega gradiva o turistični ponudbi in turističnih ponudnikov v Občini Železniki;
– proučitev razvojnih prioritet Občine Železniki;
– predlogi za širitev naselij;
– program izgradnje komunalne infrastrukture v Občini Železniki.

V skladu s sprejetim Prostorskim redom Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 z dne 12. 11. 2004) so obvezne strokovne podlage za pripravo prostorskih aktov:
1. analiza stanja in teženj v prostoru,
2. analiza razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru,
3. študija ranljivosti prostora,
4. druge strokovne podlage.

Z analizo stanja in teženj se opiše stanje v prostoru in ugotovi težnje v prostoru. Analiza je izhodišče za pripravo analize razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru in za študijo ranljivosti prostora, vsebovati pa mora:
– opis naravnih in ustvarjenih sestavin prostora;
– ocena dosedanjega razvoja v prostoru, položaj in vlogo obravnavanega območja v širšem prostoru;
– pravno stanje iz predpisov, ki določajo ureditve, ukrepe in omejitve v prostoru;
– analizo trga zemljišč;
– prikaz ključnih problemov in razvojnih teženj v prostoru.

Z analizo razvojnih možnosti za posamezne dejavnosti v prostoru se ugotavlja privlačnost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem določene ureditve. Vsebovati mora:
– cilje prostorskega razvoja;
– analize, iz katerih so razvidne različne možnosti prostorskega razvoja z vidika gospodarskih, kulturnih in socialnih koristi;
– merila za ugotavljanje privlačnosti prostora za razvoj dejavnosti oziroma za bodočo namensko rabo prostora, ki temelji na vrednotenju ustreznosti zemljišča, zlasti z vidika dostopnosti, opremljenosti in družbene strukture območja.

S študijo ranljivosti prostora se ugotavlja ranljivost prostora, dela prostora ali njegove sestavine, ki je neposredno povezana z razvojem določene dejavnosti ali načrtovanjem prostorske ureditve.
Obseg ali stopnja ranljivosti se določi s presojo količinske in kakovostne spremembe prostora na podlagi analize stanja in teženj v prostoru. Vsebovati mora:
– opredelitve načrtovanih prostorskih ureditev ter z njimi povezanih opravil;
– opredelitve in vrednostno analizo posrednih in neposrednih vplivov posameznih prostorskih ureditev na naravne in ustvarjene sestavine prostora.
V študiji ranljivosti prostora so podane usmeritve za umeščanje določene dejavnosti v prostor, ki naj bi vključevale varstvene vidike. Na tej osnovi so predlagane konkretne prostorske rešitve za lociranje novih površin in konkretni predlogi za opustitev oziroma spremembo dejavnosti na nekaterih območjih.

Druge strokovne podlage z različnih področij razvoja, ki vsebujejo:
1. razvojne cilje in potrebe posameznih dejavnosti;
2. stanje, probleme in težnje prostorskega razvoja v povezavi z gospodarskimi in družbenimi razmerami ter stanjem;
3. lokalne, regionalne, državne in mednarodne dejavnike, ki vplivajo na urejanje prostora;
4. stanje ponudbe in povpraševanja na trgu nepremičnin obravnavanega območja;
5. prostorski potencial za razvoj različnih dejavnosti;
6. kvantificirane ocene potreb po prostoru ali po naravnih virih na osnovi trendov in projekcij glede na načrtovani razvoj v prostoru in glede na ugotovljene razlike med načrtovanim in dejanskim stanjem v prostoru;
7. koncepte razvoja v prostoru;
8. pravno stanje iz veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov.
Druge strokovne podlage s področja varstva okolja in njegovih delov, ohranjanja narave ter varstva kulturne dediščine vsebujejo:
1. namere, cilje ali strategijo varstva oziroma razvoja za področje, ki ga zastopa nosilec urejanja prostora;
2. opredelitve varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij in morebitnih prioritet v rabi prostora;
3. opredelitev potencialnih varovanih, zavarovanih ali ogroženih območij s predlogi za omejitve rabe prostora.

Pripravljavec bo v sodelovanju z izdelovalcem zagotovil izdelavo naslednjih strokovnih podlag, če se bodo izkazale kot nujno potrebne. Temeljile bodo na vsebinskih izhodiščih izdelave obveznih strokovnih podlag in se bodo izdelale za naslednje vsebine oziroma področja:
1. Analiza stanja in teženj prostorskega razvoja (dopolnitev strokovne podlage »Izhodišča za pripravo novih prostorskih aktov v Občini Železniki«);
2. Študija razvojnih možnosti prostorskega razvoja za izbrane dejavnosti (bivanje, obrtne dejavnosti in manjši industrijski obrati, družbene dejavnosti, turizem);
3. Analiza trga zemljišč;
4. Strokovne podlage za poselitvena območja in poselitev izven poselitvenih območij;
5. Podrobnejše strokovne podlage za potrebe izdelave urbanistične zasnove Železniki in dopolnitev obstoječih strokovnih podlag poselitve z izdelavo variantnih rešitev;
6. Strokovne podlage s področja krajine in za potrebe izdelave krajinske zasnove;
7. Strokovne podlage s področja lokalne javne gospodarske infrastrukture;
8. Okoljsko poročilo v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonu o ohranjanju narave, če bo potrebo po izdelavi te strokovne podlage ugotovilo Ministrstvo za okolje in prostor RS;
9. Analize ranljivosti (privlačnosti in ustreznosti) za posamezne dejavnosti;
10. Druge strokovne podlage, ki izhajajo iz nadrejenih prostorskih aktov ali zahtev pristojnih nosilcev urejanja prostora in obravnavajo vsebine, ki so v skladu z veljavno zakonodajo v pristojnosti Občine Železniki.
Strokovne podlage se pripravijo na osnovi projektnih nalog, ob upoštevanju »Izhodišč za pripravo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Železniki«.
Posamezni nosilec urejanja prostora v skladu s tem programom priprave pripravljavcu na njegovo zahtevo predloži strokovne podlage s svojega področja, pri čemer mora upoštevati raven podrobnosti obravnavane problematike.
Strokovne podlage nosilcev urejanja prostora in nosilcev javnih pooblastil na lokalnem nivoju bodo potrebne predvsem s področij vodooskrbe in varovanja vodnih virov, odvajanja in čiščenja odpadnih vod, zbiranja odpadkov, oskrbe z električno energijo, oskrbe s toplotno energijo, razvoja telekomunikacijskega omrežja in omrežja KTV, gozdarstva in kmetijstva, varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter razvoja lokalnega prometnega omrežja.
Strokovne podlage morajo vsebovati:
– podatke in analize stanja in teženj prostorskega razvoja dejavnosti,
– predlogi morebitnih strateških razvojnih potreb ali prostorskih ureditev s področja dejavnosti nosilca urejanja prostora, vključno z njihovimi operativnimi programi,
– drugi pogoji in omejitve za razvoj dejavnosti v prostoru.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za SPRO najmanj v natančnosti, ki je določena s Pravilnikom o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave strategije prostorskega razvoja občine ter vrstah njenih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 17/04) predpisana za SPRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o SPRO.
Nosilci urejanja prostora posredujejo strokovne podlage za PRO najmanj v natančnosti, ki določena s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave prostorskega reda občine ter vrstah njegovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 127/04) predpisan za PRO ter v digitalni obliki v skladu z 31. členom pravilnika o PRO.

Strokovne rešitve se pridobivajo v skladu z določili Zakona o urejanju prostora. Občina odda izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo SPRO in PRO z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z zakonom o javnih naročilih.

Kot geodetske podlage za izdelavo SPRO in PRO se uporabijo uradne geodetske podlage državne geodetske službe, ki se pridobijo in uporabljajo na način in pod pogoji, ki jih določa državna geodetska služba.
Za pripravo SPRO in PRO se kot strokovne podlage uporabijo vse geodetske podlage državne geodetske službe v digitalni obliki, predvsem pa:
– topografske karte meril 1:25.000 in 1:50.000 in topografski podatki
– temeljni topografski načrti meril 1:5.000 in 1:10.000
– orto-foto načrti merila 1:5.000
– register prostorskih enot
– zemljiški kataster
– kataster stavb
Geodetska podlaga za grafične prikaze v kartografskem delu SPRO je za zasnove posameznih prostorskih sistemov lokalnega pomena na topografskih kartah praviloma v merilu 1:50.000 ali podrobnejšem. Vsebine urbanistične in krajinske zasnove se prikažejo praviloma na topografskih načrtih, ki ustrezajo najmanj natančnosti merila 1:10.000. Za publikacijske karte in za pregledne karte se uporabijo tudi digitalni orto foto načrti v merilu DOF25 in DOF5.
Geodetska podlaga za grafične načrte v kartografskem delu PRO za območja namenske rabe prostora, območja funkcionalnih in prostorskih enot z merili in pogoji za urejanje prostora, območja in objekti gospodarske javne infrastrukture je uradno uveljavljen digitalni katastrski načrt v državnem koordinatnem sistemu, ki ustreza najmanj natančnosti merila 1:5.000.
Poleg podatkov državnih geodetskih podlag se, v postopku priprave PRO, kot strokovna podlaga za podrobnejše obravnave, uporabljajo tudi podatki lokalne geodetske službe, predvsem topografski načrti merila 1:1.000 za območja, za katera te podlage obstajajo.
Za izdelavo strokovnih podlag za pripravo SPRO in PRO se uporabijo tudi druge geodetske podlage državne geodetske službe in podatki lokalne geodetske službe oziroma nosilcev javnih pooblastil za izvajanje lokalnih javnih gospodarskih služb.
Geodetske podatke državne geodetske službe pridobi in uporablja občina v skladu s pravili državne geodetske službe in na lastne stroške. Geodetske podlage lokalne geodetske službe financira občina iz občinskega proračuna.

Priprava SPRO in PRO bo potekala v skupnem postopku. Ob sodelovanju nosilcev urejanja potekala, bo potekala po priloženem terminskem planu. Če bo potrebno, se bo vzporedno s pripravo SPRO in PRO izvajal postopek celovite presoje vplivov na okolje po ZVO-1 in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe SPRO in PRO po ZON-B.

   Pomembnejši mejniki pri pripravi SPRO in PRO občine so:
+--------------------------------------+---------------------+
|Faza v postopku                       |          Rok izvedbe|
+--------------------------------------+---------------------+
|Presoja MOP o potrebi vodenja         |         februar 2006|
|postopka celovite presoje vplivov na  |                     |
|okolje                                |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Prva prostorska konferenca            |         februar 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Sprejem programa priprave             |         februar 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Pridobitev smernic in strokovnih      |           marec 2006|
|podlag nosilcev urejanja prostora     |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava strokovnih podlag za SPRO in | april–september 2006|
|PRO                                   |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava variantnih rešitev za        |       september 2006|
|urbanistično zasnovo                  |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava predloga SPRO in PRO         |       september 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava in revizija okoljskega       |       september 2006|
|poročila po zakonu o varstvu okolja   |                     |
|(ZVO-1) in Zakonu o ohranjanju narave |                     |
|(ZON-B)                               |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Druga prostorska konferenca           |       september 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Obravnava in sprejem predlogov SPRO   |         oktober 2006|
|in PRO na občinskem svetu             |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Javna razgrnitev in javne obravnave   |oktober–november 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava in sprejem stališč do        |    november–december|
|pripomb iz javne razgrnitve           |                 2006|
+--------------------------------------+---------------------+
|Izdelava dopolnjenega predloga SPRO   |         februar 2007|
|in PRO                                |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Pridobitev mnenj nosilcev urejanja    |     marec–april 2007|
|prostora k dopolnjenemu predlogu SPRO |                     |
|in PRO                                |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Pridobitev sklepa Ministrstva za      |       april–maj 2007|
|okolje in prostor po ZVO-1 in ZON-B   |                     |
+--------------------------------------+---------------------+
|Sprejem odloka o SPRO in PRO          |             maj 2007|
+--------------------------------------+---------------------+
|Pridobitev sklepa ministra za prostor |           junij 2007|
|o skladnosti SPRO in PRO z ZUreP-1 in |                     |
|prostorskimi akti države              |                     |
+--------------------------------------+---------------------+

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja tudi spremembo prostorske zakonodaje, ki naj bi posegla v proceduro sprejema prostorskega akta. V primeru spremembe prostorske zakonodaje se bo postopek sprejema in posledično terminski plan prilagodil novim predpisom.

Pripravljavec zagotovi sredstva za izdelavo SPRO, PRO in potrebnih strokovnih podlag iz njegove pristojnosti ter za pridobitev geodetskih podlag. Finančna sredstva zagotovi pripravljavec v okviru sprejetega proračuna za leto 2006 in predvidenih sredstev v naslednjih proračunskih obdobjih.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati z dnem objave.