Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. februarja 2006.

V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) se v 1. členu doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropskih skupnosti:
1. Direktiva Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv o okolju (UL L št. 377 z dne 31. 12. 1991, stran 48),
2. Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja (UL L št. 257 z dne 10. 10. 1996, stran 26),
3. Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L št. 10 z dne 14. 1. 1997, stran 13),
4. Direktiva 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L št. 197 z dne 21. 7. 2001, stran 30),
5. Direktiva Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o oceni vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje, dopolnjena z Direktivo Sveta 97/11/EGS z dne 3. marca 1997 o dopolnitvi Direktive 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o oceni vplivov določenih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 175 z dne 5. 7. 1985, stran 40),
6. Direktiva 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o javnem dostopu do informacij o okolju z razveljavitvijo Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L št. 41 z dne 14. 2. 2003, stran 26),
7. Direktiva 2003/35/EGS Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje, in dopolnitvah, ki se nanašajo na udeležbo javnosti in dostop do pravice Direktive 85/337/EGS in 96/61/ES (UL L št. 156 z dne 25. 6. 2003, stran 17),
8. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra o vzpostavitvi sheme za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov v Skupnosti in dopolnitvi Direktive 96/61/ES (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, stran 32),
9. Direktiva 2004/101/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o dopolnitvi Direktive 2003/87/ES o vzpostavitvi sheme za trgovanje s pravicami za izpuščanje toplogrednih plinov v Skupnosti, upoštevajoč projektne mehanizme Kjotskega protokola (UL L št. 338 z dne 13. 11. 2004, stran 18).«.

V 17. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vlada v predpisih iz prejšnjega odstavka določi rok, do katerega mora upravljavec obstoječe naprave pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, skladno z določbami 82. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

V drugem odstavku 19. člena se besedilo »ministrica ali minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister), v soglasju z drugimi pristojnimi ministricami ali ministri (v nadaljnjem besedilu: pristojni ministri)« nadomesti z besedo »vlada«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V predpisu iz prejšnjega odstavka se določijo dejavnosti, ki lahko škodljivo vplivajo na okolje in za katere mora njihov izvajalec pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno s tem zakonom.«.

V 20. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Pravna ali fizična oseba, ki zbira ali prevaža odpadke ali posreduje pri zagotavljanju njihove predelave ali odstranjevanja, se mora vpisati v evidenco oseb iz četrtega odstavka 104. člena tega zakona.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka zaprosi za vpis v evidenco z vlogo, ki vsebuje dokazila o izpolnjevanju pogojev, predpisanih v predpisu iz petega odstavka tega člena.«.
V dosedanjem tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta peti in šesti odstavek, se beseda »Minister« nadomesti z besedo »Vlada«.

V naslovu 21. člena ter v prvem in drugem odstavku se besedilo »uvoz, izvoz in tranzit odpadkov« nadomesti z besedilom »čezmejno pošiljanje odpadkov«.

V drugem odstavku 30. člena se besedilo 7. točke spremeni tako, da se glasi:
»7. sodelovanje z osebami, zadolženimi za varnost in zdravje pri delu, požarno varnost in svetovalcem za kemikalije,«.

Besedilo 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zaradi uresničevanja načel trajnostnega razvoja, celovitosti in preventive je treba v postopku priprave plana, programa, načrta ali drugega splošnega akta in njegovih sprememb (v nadaljnjem besedilu: plan), katerega izvedba lahko pomembno vpliva na okolje, izvesti celovito presojo vplivov njegove izvedbe na okolje, s katero se ugotovijo in ocenijo vplivi na okolje ter vključenost zahtev varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine v plan, ter pridobiti potrdilo ministrstva o sprejemljivosti njegove izvedbe na okolje.
(2) Celovita presoja vplivov na okolje se izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje, skladno z določbami 51. člena tega zakona, ali če je zanj zahtevana presoja sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se celovita presoja vplivov na okolje izvede tudi za drug plan, če ministrstvo oceni, da bi lahko njegova izvedba pomembneje vplivala na okolje.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se celovita presoja vplivov na okolje ne izvede za plan, izdelan na podlagi plana, za katerega je bila že izvedena celovita presoja vplivov na okolje, če ne vsebuje novih posegov ali ne zajema novih območij glede na plan, na podlagi katerega je pripravljen. Celovita presoja vplivov na okolje se ne izvede za plan, ki je izključno namenjen obrambi države, zaščiti in reševanju ter za proračun ali finančne načrte države ali občine.
(5) Pripravljavec plana mora pred začetkom njegove priprave ministrstvu poslati obvestilo o svoji nameri. Obvestilo mora vsebovati podatke o vrsti, vsebini in ravni natančnosti, s katero bo plan izdelan, vključno z ustreznim kartografskim prikazom določenih ali načrtovanih posegov ali območja, ki ga plan zajema.
(6) Ministrstvo v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka pisno sporoči pripravljavcu plana, ali je treba za plan izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Z javnim naznanilom na svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje cele države, ministrstvo obvesti tudi javnost, ali bo za plan izvedena celovita presoja vplivov na okolje.
(7) Vlada predpiše merila za ocenjevanje pomembnejših vplivov izvedbe plana na okolje iz tretjega odstavka tega člena.«.

V 41. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Stroške izdelave okoljskega poročila in revizije pri planu, ki se nanaša na gospodarsko javno infrastrukturo lokalnega pomena, krije ministrstvo.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V drugem odstavku 42. člena se za besedama »naravnih dobrin« doda besedilo », krajine ali varstvo zdravja ljudi«.

V prvem odstavku 46. člena se številka »45« nadomesti s številko »21«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
Doda so nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če je z zakoni iz drugega odstavka 40. člena tega zakona za plan, ki se ga sprejme na njihovi podlagi pred njegovim sprejetjem, predpisana pridobitev soglasja ministra, pristojnega za okolje, se kot soglasje šteje sklep iz prejšnjega odstavka.«.

V tretjem odstavku 52. člena se za besedilom »varstvo kulturne dediščine« doda besedilo »ali varstvo zdravja ljudi«.
V petem odstavku se pred piko doda besedilo, », če gre za napravo iz 82. člena tega zakona ali za drug poseg, in v 60 dneh, če gre za napravo iz 68. člena tega zakona«.

Peti odstavek 54. člena se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.

V 55. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Vlada predpiše vsebino revizije poročila o vplivih na okolje iz 54. člena tega zakona in vsebino okoljskega poročila iz 41. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 56. člena se beseda »letno« nadomesti z besedilom »na tri leta«.
V drugem odstavku se besedi »nedoločen čas« nadomestita z besedilom »pet let, z možnostjo podaljšanja«.
V sedmem odstavku se doda nova 2. točka, ki se glasi:
»2. če ministrstvo dvakrat ugotovi, da poročilo o vplivih na okolje ni bilo izdelano v skladu s predpisanimi zahtevami, okoljski izvedenec pa je zanj izdelal pisno oceno, da je kakovostno in ustrezno, ali je izdelal revizijo, za katero je bilo ugotovljeno, da ni bila izdelana v skladu s predpisanimi zahtevami,«.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 3. in 4. točka.

V prvem odstavku 77. člena se za besedilom »ki lahko vpliva na okolje« doda besedilo »ali spremembo firme ali sedeža,«.

Besedilo prvega odstavka 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravljavec mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje tudi za obratovanje druge naprave, ki ni določena s predpisom iz četrtega odstavka 68. člena tega zakona, ali večjo spremembo v njenem obratovanju, če se v njej izvaja dejavnost, ki povzroča emisije v zrak, vode ali tla, za katere so predpisane mejne vrednosti skladno z določbami 17. člena tega zakona, ali izvaja dejavnost, za katero je predpisana obveznost pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja, skladno z določbami 19. člena tega zakona, ali če predeluje ali odstranjuje odpadke po predpisih o ravnanju z odpadki, skladno z določbami 20. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 90. člena se v napovednem besedilu pred besedilom »varnostno poročilo« doda besedilo »zasnovo zmanjšanja tveganja ali«, na kocu 4. točke pa doda besedilo »spremeniti firmo ali sedež ali«.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravljavec obrata mora spremembo ali dopolnitev zasnove zmanjšanja tveganja ali varnostnega poročila pisno prijaviti ministrstvu in mu poslati spremenjeno ali dopolnjeno zasnovo zmanjšanja tveganja ali spremenjeno ali dopolnjeno varnostno poročilo, kar dokazuje s potrdilom o oddani pošiljki.«.
V tretjem odstavku se za besedo »zaradi« doda besedilo »dopolnjene ali spremenjene zasnove zmanjšanja tveganja ali«.

V prvem odstavku 92. člena se za besedilom »86. člena tega zakona, se« doda besedilo »lahko, na zahtevo investitorja ali upravljavca naprave ali obrata,«.

Naslov 5. podpoglavja IV. poglavja in 95. člen se črtata.

V prvem odstavku 97. člena se besedilo »se izvaja kot obvezna gospodarska javna služba, skladno z zakonom o gospodarskih javnih službah, njegovo izvajanje pa zagotavlja ministrstvo« nadomesti z besedilom »zagotavlja ministrstvo neposredno ali prek javnega pooblastila, ki se ga podeli javnemu zavodu, ustanovljenemu za izvajanje opazovanja teh pojavov, in so izbrani na podlagi javnega razpisa.«.
V drugem odstavku se besedilo napovednega stavka spremeni tako, da se glasi: »Monitoring stanja okolja zagotavljajo pristojna ministrstva neposredno ali prek javnega pooblastila, ki se ga podeli javnemu zavodu, ustanovljenemu za izvajanje opazovanja teh pojavov, izbranemu na podlagi javnega razpisa, in sicer:«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti do deveti odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.

V drugem odstavku 110. člena se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona,«.
Dosedanje 6. do 8. točka postanejo 7. do 9. točka.

V tretjem odstavku 111. člena se črta besedilo », 6.«, za besedo »odstavka« pa dodata besedi »tega člena«.

V prvem odstavku 113. člena se za besedo »oprostitve« doda vejica.
V šestem odstavku se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »četrtega odstavka tega člena«.

V drugem odstavku 118. člena se v 3. točki črta besedilo », količine«.

V tretjem odstavku 119. člena se v 7. točki beseda »ministrstvu« nadomesti z besedilom »organu, pristojnemu za vodenje registra emisijskih kuponov«.

V 120. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za spremembo naprave iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:
1. rekonstrukcija ali nadomestna gradnja, ki lahko povzroči spremembo emisije toplogrednih plinov,
2. sprememba vrste goriv, ki se uporabljajo v napravi,
3. sprememba surovin ali drugih snovi, katerih uporaba povzroča emisijo toplogrednih plinov,
4. sprememba vrste in načina ter stopnje zahtevnosti izvajanja monitoringa emisij toplogrednih plinov ali
5. druga sprememba, ki povzroči spremembo emisije toplogrednih plinov.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.

V 121. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi pristojnemu organu, ki vodi register iz 132. člena tega zakona, in pristojni inšpekciji.«.

V 122. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ministrstvo pošlje odločbo iz prejšnjega odstavka tudi pristojnemu organu, ki vodi register iz 132. člena tega zakona, in pristojni inšpekciji.«.

Doda se nov 122.a člen, ki se glasi:

(1) V primeru iz 121. ali 122. člena tega zakona mora upravljavec naprave, ob stečaju pa stečajni upravitelj, pripraviti poročilo o emisijah toplogrednih plinov, skladno z določbo prvega odstavka 133. člena tega zakona.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka zajema obdobje od začetka koledarskega leta, za katero upravljavec naprave poročila še ni pripravil, pa do pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ali prvega odstavka 122. člena tega zakona.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora poslati poročilo skupaj s pisnim mnenjem iz tretjega odstavka 134. člena tega zakona ministrstvu najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.«.

123. člen se črta.

V 125. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Emisijskim kuponom so enakovredne tudi:
1. enote zmanjšanja emisij, izdane na podlagi 6. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list Republike Slovenije – MP, št. 13/95; v nadaljnjem besedilu: Podnebna konvencija) ali Kjotskega protokola, in
2. enote potrjenega zmanjšanja emisij, izdane na podlagi 12. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Podnebne konvencije ali Kjotskega protokola.«.

Besedilo 126. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, ministrstvom, pristojnim za energijo, in ministrstvom, pristojnim za finance, pripravi osnutek državnega načrta razdelitve emisijskih kuponov (v nadaljnjem besedilu: državni načrt), ki jih namerava podeliti posameznim upravljavcem naprav iz 118. člena tega zakona za določeno obdobje, ki se začne z začetkom koledarskega leta in traja praviloma pet let.
(2) Ministrstva iz prejšnjega odstavka vključijo v osnutek državnega načrta samo tiste naprave iz 118. člena tega zakona, za katere so njihovi upravljavci pridobili dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov po določbah tega zakona in uporabno dovoljenje po predpisih o graditvi objektov najpozneje 24 mesecev pred začetkom obdobja iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstva iz prvega odstavka tega člena pripravijo osnutek državnega načrta ob upoštevanju:
1. obveznosti Republike Slovenije, da omeji in zmanjša emisije toplogrednih plinov, določene v ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodbah,
2. ciljev in ukrepov, določenih v operativnih programih varstva zraka in nacionalnem energetskem programu,
3. deleža emisij toplogrednih plinov, ki jih izpuščajo naprave iz 118. člena tega zakona,
4. podatkov o emisijah toplogrednih plinov v določenem obdobju, pridobljenih iz vlog za pridobitev dovoljenja iz 118. člena tega zakona ali poročil o emisijah toplogrednih plinov iz 133. člena tega zakona, podatkov o skladnosti posamezne naprave z referenčnimi dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah, ki jih sprejme pristojni organ EU, ali drugih podatkov, določenih s pravnimi akti EU, ki določajo merila za pripravo državnega načrta,
5. učinkov izvajanja veljavnih predpisov in na njih temelječih ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje emisije toplogrednih plinov,
6. možnosti, vključno s tehnološkimi, da posamezne naprave iz 118. člena tega zakona znižajo emisije toplogrednih plinov, in
7. enakopravne obravnave posameznih dejavnosti ali gospodarskih družb.
(4) Državni načrt vsebuje zlasti:
1. določitev obdobja,
2. določitev celotne količine emisijskih kuponov, ki se podelijo upravljavcem za celotno obdobje iz prejšnje točke,
3. seznam upravljavcev in naprav, za katere je bilo izdano dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov,
4. določitev skupne količine emisijskih kuponov, ki se posameznemu upravljavcu podelijo za njegovo napravo za celotno obdobje, in sorazmeren del emisijskih kuponov, ki se mu podelijo za posamezno koledarsko leto,
5. določitev skupne količine ali deleža enot zmanjšanja emisij in enot potrjenega zmanjšanja emisij, ki jih upravljavci naprav lahko uporabijo za izpolnitev obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona,
6. določitev celotne količine emisijskih kuponov v rezervi, namenjenih upravljavcem novih naprav, in meril za razdelitev emisijskih kuponov upravljavcem teh naprav,
7. določitev količine emisijskih kuponov, ki jih vlada lahko proda na javni dražbi,
8. določitev predhodnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in način ter pogoje njihovega upoštevanja,
9. podatke o uvajanju čistih tehnologij, vključno s tehnologijami učinkovite rabe energije, in
10. podatke o pripombah javnosti in njihovem upoštevanju.
(5) Za upravljavca nove naprave se šteje upravljavec, ki mu je bilo izdano dovoljenje iz 118. člena tega zakona ali mu je bilo to dovoljenje spremenjeno skladno z določbami 120. člena tega zakona, potem ko je vlada predlog državnega načrta prijavila pristojnemu organu EU, skladno z določbo drugega odstavka 129. člena tega zakona.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za upravljavca nove naprave ne šteje upravljavec, ki mu je bilo spremenjeno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, skladno z določbami šestega odstavka 120. člena tega zakona, ali upravljavec, ki mu je bilo spremenjeno dovoljenje zaradi spremembe naprave, s katero je zmanjšal obseg obstoječe naprave ali emisije toplogrednih plinov, ali upravljavec, ki je s pravnim poslom pridobil obstoječo napravo ali njen del.
(7) Razdelitev emisijskih kuponov se opravi brez obveznosti plačila, razen emisijskih kuponov, ki so v državnem načrtu določeni, da jih vlada lahko proda na javni dražbi. Način in pogoje prodaje na javni državi predpiše vlada. V državnem načrtu se lahko za prodajo na javni dražbi predvidi največ deset odstotkov celotne količine emisijskih kuponov.
(8) Za predhodne ukrepe iz 8. točke četrtega odstavka tega člena se šteje uvedba najboljše razpoložljive tehnike, ki jo upravljavec naprave lahko uvede v svojo napravo.«.

V prvem odstavku 128. člena se črta beseda »teka«.

V 130. členu se dodajo nov tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko upravljavec nove naprave zaprosi za emisijske kupone iz rezerve državnega načrta, če ima za to napravo pravnomočno dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov iz 118. člena tega zakona in pravnomočno uporabno dovoljenje skladno s predpisi o graditvi objektov. Vloga za razdelitev emisijskih kuponov mora vsebovati podatke o projekciji emisij toplogrednih plinov glede na pričakovan obseg proizvodnje oziroma specifični porabi goriv, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, in dokazila o izpolnjevanju meril iz 6. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona.
(4) Ministrstvo odloči o celotni količini emisijskih kuponov, ki jih razdeli upravljavcu nove naprave iz rezerve, in o sorazmernem deležu za tekoče in vsako naslednje koledarsko leto na podlagi podatkov iz vloge iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju meril iz 6. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona ter po vrstnem redu prejetih vlog. Če podatki iz vloge ne omogočajo izračuna količine emisijskih kuponov, lahko ministrstvo od upravljavca nove naprave zahteva tudi druge podatke, ki to omogočajo.
(5) Upravljavcu nove naprave pripadajo emisijski kuponi za čas od dneva pravnomočnosti dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 118. člena tega zakona pa do konca obdobja iz 1. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona.
(6) Ministrstvo na podlagi odločbe iz četrtega odstavka tega člena podeli upravljavcu nove naprave emisijske kupone za tekoče leto z dnem pravnomočnosti odločbe, za vsako naslednje leto pa do roka iz drugega odstavka tega člena.
(7) Ob spremembi dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov zaradi spremembe firme ali sedeža upravljavca skladno z določbami šestega odstavka 120. člena tega zakona ministrstvo po uradni dolžnosti v tem delu spremeni tudi odločbo iz prvega ali četrtega odstavka tega člena.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Emisijski kuponi iz drugega in četrtega odstavka tega člena se podelijo tako, da ministrstvo organu, pristojnemu za vodenje registra iz 132. člena tega zakona, izda nalog, da v register vpiše količino emisijskih kuponov, ki upravljavcu naprave pripadajo za posamezno koledarsko leto, in druge podatke o upravljavcu, določene s predpisi EU, ki se nanašajo na register emisijskih kuponov.«.
Dosedanji četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Ob prenehanju veljavnosti dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov iz 121. člena tega zakona ali njegovem odvzemu iz 122. člena tega zakona pred iztekom obdobja ministrstvo upravljavcu naprave v naslednjem in vsakem nadaljnjem koledarskem letu do konca obdobja ne podeli preostanka sorazmernega deleža emisijskih kuponov.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Emisijski kuponi iz prejšnjega odstavka se namenijo za rezervo iz 6. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona.«.

Dodata se nova 130.a in 130.b člen, ki se glasita:

(1) Ne glede na določbe drugega odstavka prejšnjega člena ministrstvo podeli preostanek sorazmernega deleža emisijskih kuponov upravljavcu naprave, ki je s pravnim poslom pridobil obstoječo napravo ali njen del z območja Republike Slovenije, in se je tako dogovoril z upravljavcem obstoječe naprave.
(2) Ministrstvo odloči o podelitvi preostanka sorazmernega deleža emisijskih kuponov na podlagi zahteve kupca obstoječe naprave ali njenega dela in ob predložitvi notarsko overjene kopije o sklenitvi pravnega posla in dogovora o prenosu emisijskih kuponov.

(1) Upravljavec naprave lahko za izpolnjevanje svoje obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona uporabi tudi enote zmanjšanja emisij oziroma enote potrjenega zmanjšanja emisij do deleža, določenega v državnem načrtu, in o tem obvesti ministrstvo.
(2) Ministrstvo na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka izda organu, pristojnemu za vodenje registra iz 132. člena tega zakona, nalog, da upravljavcu naprave podeli in nemudoma preda ustrezno količino emisijskih kuponov v zameno za vsako enoto zmanjšanja emisij oziroma enoto potrjenega zmanjšanja emisij, ki jo ima upravljavec v registru emisijskih kuponov in jo uporabi za izpolnjevanje svoje obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena upravljavec naprave za izpolnitev svoje obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena tega zakona v prvem in drugem obdobju ne more uporabiti tiste enote zmanjšanja emisij oziroma enote potrjenega zmanjšanja emisij, ki izvirajo iz skupnih naložb, katerih posledica je odvzem toplogrednih plinov iz ozračja, gre pa za naložbe v jedrske objekte in rabo, spremembo rabe zemljišč ter gozdarstvo.«.

V tretjem odstavku 131. člena se besedilo »od upravljavca registra zahteva, da ustrezno količino emisijskih kuponov prenese z računa prodajalca na račun kupca« nadomesti z besedilom »ustrezno količino emisijskih kuponov prenese na račun kupca skladno s predpisom iz šestega odstavka 132. člena tega zakona«.

V drugem odstavku 132. člena se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »osmega«.
V šestem odstavku se besedilo »skladno s predpisi EU iz drugega odstavka tega zakona« nadomesti z besedilom »ter višino nadomestila za vpis ustrezne količine emisijskih kuponov, enot zmanjšanja emisij oziroma enot potrjenega zmanjšanja emisij v register, odprtje in vodenje računa v njem, skladno s predpisi EU iz drugega odstavka tega člena.«.

Doda se nov 132.a člen, ki se glasi:

Z računi Republike Slovenije v registru emisijskih kuponov v imenu države upravlja ministrstvo.«.

Besedilo prvega odstavka 135. člena tega zakona se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravljavec naprave mora za vsako napravo iz 118. člena tega zakona do 30. aprila tekočega leta predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, ki jih je v preteklem letu naprava izpustila v ozračje. V primeru iz 122.a člena tega zakona mora upravljavec naprave, ob stečaju pa stečajni upravitelj, najkasneje 120. dan od pravnomočnosti odločbe iz drugega odstavka 121. člena tega zakona ali prvega odstavka 122. člena tega zakona predati emisijske kupone v količini, ki ustreza celotni količini emisije toplogrednih plinov, ki jih je naprava izpustila v ozračje v obdobju iz drugega odstavka 122.a člena tega zakona. Predani emisijski kuponi se razveljavijo skladno s predpisi EU, ki urejajo register emisijskih kuponov.«.
V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »pri tem pa ni upravičen do nadomestila njihove vrednosti.«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Emisijski kuponi iz rezerve državnega načrta, ki jih ni bilo mogoče podeliti ali prodati do konca obdobja iz 1. točke četrtega odstavka 126. člena tega zakona, se razveljavijo skladno s predpisi iz prvega odstavka tega člena.«.

V drugem odstavku 137. člena se besede »registru emisijskih kuponov« nadomestijo z besedilom »organu, pristojnemu za vodenju registra iz 132. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 138. člena se besedilo »registru pa izda« nadomesti z besedilom »organu, pristojnemu za vodenju registra iz 132. člena tega zakona pa izda«.
V drugem odstavku se beseda »registru« nadomesti z besedilom »organu, pristojnemu za vodenju registra iz 132. člena tega zakona«.

V prvem odstavku 140. člena se pred piko doda besedilo »v skladu z operativnim programom iz 36. člena tega zakona«.
Besedilo drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Skupna naložba je projektna dejavnost za izpolnjevanje obveznosti iz 3. člena Kjotskega protokola. Projektna dejavnost je dejavnost, ki jo odobri ena ali več pogodbenic Priloge 1 Kjotskega protokola za izvedbo projekta skupnega izvajanja iz 6. člena Kjotskega protokola ali mehanizma čistega razvoja iz 12. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Podnebne konvencije ali Kjotskega protokola.«.
Tretji in četrti odstavek se črtata.

V tretjem odstavku 141. člena se za besedama »skupne naložbe« postavi pika, preostalo besedilo pa se črta.

Doda se nov 141.a člen, ki se glasi:

(1) Za skupne naložbe, ki neposredno zmanjšajo ali omejijo emisije toplogrednih plinov v ozračje v napravah, za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, skladno z določbami 118. člena tega zakona, se enota zmanjšanja emisij oziroma enota potrjenega zmanjšanja emisij podeli le tako, da upravljavec te naprave zahteva od upravljavca registra emisijskih kuponov razveljavitev enake količine emisijskih kuponov, s katerimi razpolaga v registru emisijskih kuponov.
(2) Za skupne naložbe, ki posredno zmanjšajo ali omejijo emisije toplogrednih plinov v ozračje v napravah iz prejšnjega člena, se enota zmanjšanja emisij oziroma enota potrjenega zmanjšanja emisij podeli le, če se v registru emisijskih kuponov države, v kateri so bile skupne naložbe izvedene, razveljavi enaka količina emisijskih kuponov oziroma njim enakovrednih pravic iz drugega odstavka 125. člena tega zakona.«.

V 149. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če občina ne zagotovi izvajanja obvezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena, jo zagotovi država na območju občine in za njen račun. Način zagotovitve določi vlada.«.

V tretjem odstavku 156. člena se na koncu 1. točke doda besedilo »vključno z nadzorom nad skladnostjo delovanja naprave ali obrata z okoljevarstvenim dovoljenjem«.

Besedilo 157. člena se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon, drug predpis ali da naprava ali obrat ne delujeta v okviru dovoljenja, izdanega na podlagi tega zakona, ima pravico in dolžnost:
1. odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z virom onesnaževanja okolja, ali v času izvajanja posega v okolje, odpravijo v roku, ki ga določi,
2. odrediti izvedbo ukrepov za odpravo virov čezmerne obremenitve v roku, ki ga določi,
3. odrediti omejitev oziroma prilagoditev delovanja naprave do predpisanih mejnih vrednosti ali pravil ravnanja,
4. odrediti izvedbo kontrolnega monitoringa,
5. predlagati pristojnemu ministrstvu odvzem okoljevarstvenega dovoljenja,
6. prepovedati obratovanje naprave ali obrata, če deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja ali dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov, kadar je to predpisano.
(2) Če povzročitelj obremenitve ne ravna v skladu z ukrepi iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka tega člena, pristojni inšpektor začasno ali trajno prepove:
1. obratovanje naprave ali obrata,
2. opravljanje dejavnosti,
3. uporabo nevarne snovi,
4. izvajanje tehnološkega postopka ali
5. uporabo naprave, prometnega sredstva ali izdelka in njegovo dajanje na trg.
(3) Inšpektor lahko odredi izvedbo kontrolnega monitoringa v obsegu, času, roku in na kraju, ki ga sam določi, ne da bi predhodno obvestil osebo, ki je dolžna zagotavljati obratovalni monitoring. V primeru ugotovitve nepravilnosti nosi stroške kontrolnega monitoringa upravljavec naprave, pri katerem so bile nepravilnosti ugotovljene.
(4) Inšpektor, pristojen za trg, lahko pri nadzoru predpisov, izdanih na podlagi 19. člena tega zakona, odredi tudi prepoved dajanja izdelkov na trg.«.

V prvem odstavku 162. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. v delovnem ali pogodbenem razmerju nima najmanj enega pooblaščenca za varstvo okolja (prvi odstavek 30. člena),«.
Dosedanja 4. točka postane 5. točka.
V dosedanji 5. točki, ki postane 6. točka, se številka »99« nadomesti s številko »101«.
Dosedanja 6. točka postane 7. točka.

V drugem odstavku 164. člena se besedilo »na katerem območju se koncesija izvaja« nadomesti z besedilom »na katere območju se koncesija izvaja oziroma nanjo vpliva«.
Dodajo se nov tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(3) V koncesijskem aktu iz prejšnjega odstavka se določi, da je občina upravičena tudi do dela plačila koncesije, ki pripada državi, če sredstva vloži v gradnjo infrastrukture lokalnega pomena za izvajanje gospodarskih javnih služb varstva okolja iz 149. člena tega zakona. V koncesijskem aktu se določi tudi način zagotavljanja učinkovitosti, namenskosti in zakonitosti porabe teh sredstev.
(4) Občina je upravičena do sredstev iz prejšnjega odstavka, če ima veljaven načrt razvojnih programov po predpisih o javnih financah usklajen z operativnim programom iz 36. člena tega zakona in zagotavlja izvajanje obvezne gospodarske javne službe iz 149. člena tega zakona.
(5) Občini nakazana sredstva iz tretjega odstavka tega člena se morajo v proračunu občine izkazovati kot namenski prejemki in porabljati kot namenski izdatki v skladu s predpisi o javnih financah.
(6) Vlada lahko določi, da se del plačila za koncesijo, ki pripada občini skladno z določbami prejšnjih odstavkov, ne upošteva pri izračunu njenih lastnih prihodkov po predpisih o financiranju občin, če ima občina zaradi izvajanja koncesije stroške zaradi omejene rabe prostora, vzdrževanja in gradnje lokalne infrastrukture ali potrebe po razvojni pomoči.«.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo sedmi do deveti odstavek.
Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi:
»(10) Vlada v predpisu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi, kaj se šteje za omejeno rabo prostora in razvojno pomoč, način izkazovanja stroškov in merila za določitev dela plačila za koncesijo iz šestega odstavka tega člena.«.

Doda se nov 171.a člen, ki se glasi:

Šteje se, da je bil državni lokacijski načrt za prostorsko ureditev državnega pomena po predpisih o urejanju prostora sprejet ali vložen v postopek sprejemanja z dnem uveljavitve sklepa vlade o izboru variantne rešitve ali z dnem uveljavitve programa priprave državnega lokacijskega načrta, s katerim je določeno, da variantne rešitve niso mogoče.«.

(1) Upravljavci obstoječih naprav iz 82. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, v nadaljnjem besedilu: ZVO-1) morajo njihovo obratovanje uskladiti z določbami tega zakona in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje najkasneje do roka, določenega v predpisih iz 17. člena ZVO-1.
(2) Za obstoječo napravo iz prejšnjega odstavka se šteje naprava, ki obratuje na dan uveljavitve predpisa iz tretjega odstavka 17. člena ZVO-1.
(3) Če namerava upravljavec na obstoječi napravi iz drugega odstavka 172. člena ZVO-1 pred rokom iz prvega odstavka 172. člena ZVO-1 izvesti poseg v okolje, za katerega mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, skladno z določbami 82. člena ZVO-1, ministrstvo izda okoljevarstveno dovoljenje, skladno z določbami 84. člena ZVO-1, dovoljenje pa velja do roka iz prvega odstavka 172. člena ZVO-1.
(4) Določba prejšnjega odstavka velja tudi v primeru, če mora upravljavec obstoječe naprave iz 172. člena ZVO-1 za njeno obratovanje pridobiti dovoljenje za odstranjevanje odpadkov po določbah Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 41/04 in 43/04).

(1) Ne glede na določbo tretjega in četrtega odstavka 7. člena tega zakona se za gozdnogospodarske načrte gozdnogospodarskih enot, ki se bodo izdelali v obdobju do vključno leta 2010 in bodo sprejeti po postopku, določenem v predpisih o gozdovih, celovita presoja vplivov na okolje ne izvede, pod pogojem, da se zanje izdela okoljsko poročilo, skladno s prvim, drugim in tretjim odstavkom 41. člena ZVO-1, in da ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, zagotovi ustrezno kvaliteto tega poročila.
(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo, če je za načrte iz prejšnjega odstavka zahtevana presoja sprejemljivosti skladno s predpisi o ohranjanju narave.

(1) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja, izda po uradni dolžnosti osebi, ki je imela na dan uveljavitve tega zakona pravnomočno odločbo o imenovanju za okoljskega izvedenca po določbah drugega odstavka 56. člena ZVO-1 odločbo, v kateri določi rok iz 14. člena tega zakona.
(2) Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka.

(1) Ne glede na določbe 5. točke četrtega odstavka 126. člena ZVO-1 se v državnem načrtu za prvo obdobje določi le delež enot potrjenega zmanjšanja emisij, ki jih upravljavci naprav lahko uporabijo za izpolnitev obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena ZVO-1.
(2) Upravljavec naprave lahko za izpolnjevanje svoje obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena ZVO-1 uporabi enote potrjenega zmanjšanja emisij do deleža, določenega v državnem načrtu, in o tem obvesti ministrstvo.
(3) Ministrstvo na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka izda upravljavcu registra nalog, da upravljavcu naprave podeli in nemudoma preda ustrezno količino emisijskih kuponov v zameno za vsako enoto potrjenega zmanjšanja emisij, ki ga ima upravljavec v registru emisijskih kuponov in ga namerava uporabiti za izpolnjevanje svoje obveznosti iz 7. točke tretjega odstavka 119. člena ZVO-1, tega pa razveljavi.
(4) Ne glede na določbe osmega odstavka 126. člena ZVO-1 ministrstva pri izdelavi državnega načrta za drugo obdobje za upravljavce obstoječih naprav uporabijo podatke iz njihovih poročil o emisiji toplogrednih plinov iz 133. člena ZVO-1, ki se nanašajo na prvo leto preteklega obdobja, podatke Agencije Republike Slovenije o letni porabi goriva, ki ga je posamezna naprava porabila v letih 2003 in 2004 in katerih pravilnost je pisno potrdil upravljavec naprave, podatke, določene s pravnimi akti EU, ki določajo merila za pripravo državnega načrta, in podatke o emisijah toplogrednih plinov iz tehnoloških procesov za ti leti ter skladnosti posamezne naprave z referenčnimi dokumenti o najboljših razpoložljivih tehnikah, ki jih je sprejel pristojni organ EU.

Določbe 141.a člena se uporabljajo za obdobje od dneva uveljavitve tega zakona pa do 31. decembra 2012.

Do izdaje predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona ostanejo v veljavi naslednji izvršilni predpisi, izdani na podlagi 19. in 20. člena ZVO-1:
1. Pravilnik o ravnanju z amalgamskimi odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z njo povezanih raziskavah (Uradni list RS, št. 86/05);
2. Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Uradni list RS, št. 83/05);
3. Pravilnik o prevzemu ladijskih odpadkov in ostankov tovora (Uradni list RS, št. 66/05);
4. Pravilnik o fizikalno-kemijskih lastnostih tekočih goriv (Uradni list RS, št. 65/05);
5. Pravilnik o ravnanju z odpadno električno in elektronsko opremo (Uradni list RS, št. 118/04) in
6. Pravilnik o izvajanju dobre kmetijske prakse (Uradni list RS, št. 130/04).

Vlada izda izvršilne predpise na podlagi 7., 13. in 49. člena tega zakona najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.