Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 6. februarja 2006.

V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi:
»Ta zakon ureja tudi način uveljavljanja in izvajanja skupne kmetijske politike ter politike razvoja podeželja v skladu s predpisi Evropske unije.«.

V 3. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov oziroma sedež, ime oziroma firmo in je organizirano v eni od naslednjih oblik:
– pravna oseba;
– samostojni podjetnik posameznik;
– kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik;
– društvo, kadar opravlja kmetijsko dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje društev;
– izobraževalna ustanova, ki se ukvarja tudi s kmetijsko dejavnostjo;
– agrarna ali pašna skupnost.«.
3. točka se črta.
Dosedanje 4., 5. in 6. točka postanejo 3., 4. in 5. točka.
Za dosedanjo 7. točko, ki postane 6. točka, se dodajo 7., 8., 9. in 10. točka, ki se glasijo:
»7. proizvodna enota je lokacijsko opredeljena gospodarska enota, na kateri se opravlja kmetijska dejavnost, in za katero se zahteva vpis v obvezne zbirke podatkov;
8. nosilec kmetijskega gospodarstva je fizična ali pravna oseba, ki je pooblaščena oziroma upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, oziroma sodeluje v izvajanju ukrepov kmetijske politike;
9. člani kmetije so poslovno sposobne fizične osebe, ki prebivajo oziroma delajo na kmetiji in niso najeta delovna sila;
10. upravičenci za pridobitev sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost v lastnem imenu in za lasten račun.«.

Za 3.a členom se doda novo I.A poglavje in novi 3.b, 3.c, 3.č, 3.d, 3.e, 3.f, 3.g in 3.h člen, ki se glasijo:

Če stranka, v postopku uveljavljanja sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, umakne katerega od že vloženih zahtevkov iz zbirne vloge pred potekom roka za oddajo vloge, se sklep o ustavitvi postopka glede tega zahtevka izda hkrati z odločbo o drugih zahtevkih.

Rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na prvi stopnji, začne teči od dneva, ko so v skladu s predpisi Evropske unije ugotovljena vsa dejstva in izvedene predpisane kontrole.

Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, mora pristojni organ v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo.

Pristojni organ lahko stranko pred pisnim pozivom za dopolnitev vloge opozori na pomanjkljivosti po telefonu ali na drug primeren način, če to pripomore k lažjemu uresničevanju pravic strank.
Če stranka kljub opozorilu iz prejšnjega odstavka ne odpravi pomanjkljivosti, pristojni organ pisno pozove stranko po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Pritožba zoper odločbo, ki se nanaša na izplačilo sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, ne zadrži njene izvršitve.

Organ, pristojen za nadzor, lahko po nadzorstveni pravici odpravi odločbo pod pogoji, v roku in iz razlogov, določenih v predpisu Evropske unije, ki določa obveznost vračila strankam, kadar jim je bilo z odločbo odobrenih preveč sredstev.
Če predpis Evropske unije roka iz prejšnjega odstavka drugače ne določa, lahko pristojni organ odločbo odpravi v petih letih od vročitve odločbe.

Postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, se v primeru ugotovitve, da je bila izdana za stranko ugodna odločba na podlagi njenih neresničnih navedb, obnovi v roku petih let od dokončnosti odločbe.

Sredstva, ki jih mora stranka na podlagi izvršljive odločbe vrniti, lahko agencija ali ministrstvo poračuna s sredstvi, ki stranki še niso bila izplačana, in sicer iz kateregakoli ukrepa kmetijske politike, če predpisi Evropske unije ne določajo drugače, sicer mora ministrstvo ali agencija takoj zahtevati vračilo v proračun.«.

V 44. členu se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »petega«, besedilo »tretje in četrte »pa se nadomesti z besedilom »četrte in pete«.

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

Minister predpiše tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: organizacija za kontrolo).
Organizacija, ki želi opravljati kontrolo oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev, mora za opravljanje te dejavnosti vložiti vlogo na ministrstvo z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev. K vlogi mora predložiti akreditacijsko listino, ki jo je izdal javni zavod Slovenska Akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki je vključena v Evropsko akreditacijo, iz katere izhaja, da je akreditirana za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega stavka.
O vlogi iz prejšnjega odstavka odloči minister z odločbo.
Medsebojna razmerja med ministrstvom in določeno organizacijo za kontrolo se uredijo s pogodbo.
Če organizacija iz tega člena ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali če ravna v nasprotju s predpisi, ji minister z odločbo odvzame pooblastilo za opravljanje kontrole oziroma certificiranje kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev.«.

V prvem odstavku 101. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ministrstvo vzpostavi, upravlja oziroma vodi:«.
V šesti alinei se beseda »kataster« nadomesti z besedo »evidenco«.
Za enajsto alineo se pika nadomesti s podpičjem in doda nova dvanajsta alinea, ki se glasi:
»– evidenco grafične enote rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: evidenca GERK)«.
Za drugim odstavkom se dodata tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Zavezanci za vpis v zbirke podatkov morajo posredovati resnične podatke.
Upravljanje zbirk podatkov pomeni določanje enotnih postopkov in kontrol za vodenje zbirk podatkov, vodenje pa pomeni vpis individualnih podatkov in odločanje v postopkih vpisa.«.

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

V register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) se morajo vpisati kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije, ki:
1. morajo biti v skladu s predpisi z delovnega področja ministrstva vpisana v obvezne zbirke podatkov ministrstva,
2. uveljavljajo finančne podpore po tem zakonu ali kakršnekoli druge ukrepe kmetijske politike,
3. so za opravljanje kmetijske dejavnosti vpisana v uradne evidence oziroma registre po drugih predpisih, ali
4. imajo v uporabi vsaj en ha zemljišč, ki po evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč sodijo med kmetijska zemljišča.
V RKG se lahko vpišejo tudi druga kmetijska gospodarstva, ki se jim po prejšnjem odstavku ni treba vpisati.
Vpis v RKG je dokazilo o opravljanju kmetijske dejavnosti.
Osnova za vodenje RKG in njegovega povezovanja z drugimi zbirkami podatkov je identifikacijska številka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID), ki jo določi ministrstvo ob vpisu kmetijskega gospodarstva v RKG. Uporaba KMG-MID je obvezna v vseh zbirkah podatkov ministrstva, ki se navezujejo na kmetijsko gospodarstvo.
V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo naslednji podatki:
– KMG-MID;
– naslov oziroma sedež in domače ime kmetije, če ga ima;
– podatki o nosilcu in članih kmetije s podatki iz 102. člena tega zakona;
– podatki o dejavnostih;
– podatki o kmetijskih zemljiščih in gozdovih v uporabi, če z njimi razpolagajo iz evidence GERK;
– podatki o staležu rejnih živali;
– podatki o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in
– podatki o ukrepih kmetijske politike.
RKG za celotno območje Republike Slovenije upravlja ministrstvo, vodijo pa ga upravne enote.
Podatke za vpis in spremembe podatkov iz druge do šeste alinee petega odstavka tega člena mora nosilec kmetijskega gospodarstva posredovati upravni enoti, v kateri leži več kot 50% zemljišč, ki jih ima v uporabi, ali kjer se nahaja sedež kmetijskega gospodarstva. Spremembe mora posredovati v 30 dneh po nastali spremembi, razen podatkov o staležu rejnih živali, ki jih posreduje enkrat na leto.
Upravna enota ob vpisu v RKG oziroma vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis iz RKG.
Minister predpiše način vodenja, podrobnejše podatke, način za posredovanje podatkov, rok za sporočanje podatkov o staležu rejnih živali ter sprememb in vsebino izpisov iz RKG.«.

Za 103. členom se doda 103.a člen, ki se glasi:

Grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK) je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva.
Evidenca GERK se vzpostavi za namen izvedbe ukrepov kmetijske politike.
Osnovna enota evidence GERK je GERK, ki se mu ob vpisu v evidenco določi identifikacijsko oznako. Evidenca GERK se vodi v numerični in grafični obliki.
Uporaba GERK je obvezna pri vodenju podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov iz pristojnosti ministrstva.
V evidenci GERK se za posamezni GERK vodijo naslednji podatki:
– identifikacijska oznaka: GERK-PID,
– domače ime,
– vrsta dejanske rabe,
– površina,
– za trajne nasade identifikacijska številka trajnega nasada iz registrov trajnih nasadov,
– pripadnost kmetijskemu gospodarstvu,
– umestitev v prostor s koordinatnimi točkami v državnem koordinatnem sistemu,
– datum zadnje spremembe,
– zgodovina sprememb za zadnjih 6 let.
Evidenco GERK za celotno območje Republike Slovenije upravlja ministrstvo, vodijo pa jo upravne enote.
Podatke za vpis in spremembe podatkov nosilec kmetijskega gospodarstva posreduje upravni enoti, v kateri leži več kot 50% zemljišč, ki jih ima v uporabi, ali kjer se nahaja sedež kmetijskega gospodarstva. Spremembe mora posredovati v 30 dneh po nastali spremembi.
Postopek spremembe podatkov v evidenci GERK na podlagi podatkov, ki jih upravnim enotam posreduje ministrstvo, izvajajo upravne enote po uradni dolžnosti, če spremembe temeljijo na ugotovitvah uradnega organa, pooblaščenega za kontrolo, ali če so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.
Upravna enota ob vpisu v evidenco GERK ali vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis.
Če se ob postopku vpisa ali spremembe GERK ugotovi prekrivanje z GERK drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi.
Zemljišč, za katera je ugotovljeno prekrivanje dveh ali več GERK, se ne upošteva pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike.
Minister podrobneje predpiše način vzpostavitve, določitve in vzdrževanja podatkov o GERK, način posredovanja podatkov ter sprememb, vsebino izpisov ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.«.

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

V evidence pridelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil se morajo vpisati:
– pridelovalci oljk, ki imajo v uporabi najmanj 0,1 ha oljčnikov oziroma posameznih oljk;
– pridelovalci sadja v intenzivnih nasadih, ki imajo v uporabi najmanj 0,2 ha intenzivnih sadovnjakov oziroma 0,1 ha jagodičja ali lupinarjev;
– pridelovalci hmelja;
– centri za certificiranje hmelja;
– pridelovalci sadja v ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakih, ki uveljavljajo ukrepe razvoja podeželja.
Pridelovalci iz prejšnjega odstavka so nosilci kmetijskih gospodarstev. Centri za certificiranje hmelja morajo izpolnjevati predpisane pogoje za vpis v posamezno evidenco.
V evidencah pridelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil iz prve, druge, tretje, in pete alinee prvega odstavka tega člena se poleg podatkov iz 102. člena tega zakona vodijo tudi podatki o nasadu, v evidencah iz prve, in tretje alinee prvega odstavka tega člena pa tudi podatki o pridelavi oziroma predelavi posameznih kmetijskih pridelkov oziroma živil.
Pridelovalci se v evidence iz prve, druge, tretje, in pete alinee prvega odstavka tega člena vpišejo pri upravni enoti, kjer so vpisani v RKG.
Centri za certificiranje hmelja ter podatki o pridelavi hmelja se vpišejo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki nosilcu kmetijskega gospodarstva izda certifikat o pridelku hmelja.
Upravna enota ob vpisu v evidenco ali vnosu sprememb izda nosilcu kmetijskega gospodarstva izpis.
Minister podrobneje predpiše način vpisa v evidence iz tega člena.«.

V drugem odstavku 105. člena se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »petega«.

107. člen se spremeni tako, da se glasi:

Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: evidenca rabe) je enotna državna evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jo vodi in vzdržuje ministrstvo. Poligon dejanske rabe je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe. V evidenci rabe se vodijo naslednje skupine vrst dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč:
– njive in vrtovi,
– travniške površine,
– trajni nasadi,
– druge kmetijske površine,
– gozd.
Podrobnejše vrste dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ter način njihovega določanja in obnavljanja predpiše minister.
V evidenci rabe se za posamezen poligon dejanske rabe vodijo zlasti naslednji podatki:
– identifikacijska oznaka,
– vrsta dejanske rabe,
– površina,
– umestitev v prostor v državnem koordinatnem sistemu,
– datum zadnje spremembe.
Obnavljanje podatkov v evidenci rabe se izvede najmanj vsakih pet let.
Podatke iz evidence rabe ministrstvo posreduje Geodetski upravi Republike Slovenije.
Način prenosa in vpisa podatkov iz evidence rabe v zemljiški kataster predpiše minister, pristojen za geodetsko dejavnost, v soglasju z ministrom.«.

V prvem odstavku 113. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk lahko ministrstvo pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodi oziroma upravlja ministrstvo ali drugi državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji, lokalne skupnosti ter drugi pooblaščeni organi (v nadaljnjem besedilu: upravljavci), zlasti iz:«.
Tretja alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o šolski izobrazbi ter podatke o družini za mater, očeta, zakonca ali osebo, s katero živi fizična oseba v zunajzakonski skupnosti, in otroke: osebno ime, EMŠO, naslov stalnega in začasnega prebivališča, podatke o šolski izobrazbi ter datume in podatke o dogodkih, spremembah in popravkih);«.
Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– zbirk podatkov Statističnega urada Republike Slovenije;«.
V dvanajsti alinei se besedilo »Hidrometeorološkega zavoda Slovenije« nadomesti z besedilom »Agencije Republike Slovenije za okolje;«.
V petnajsti alinei se pika nadomesti s podpičjem in dodajo šestnajsta, sedemnajsta, osemnajsta, devetnajsta, dvajseta, enaindvajseta, dvaindvajseta, triindvajseta in štiriindvajseta alinea, ki se glasijo:
»– zbirk podatkov o okolju, naravi in habitatih;
– zbirk podatkov o zavarovanih in drugih območjih, ki so pomembna za izvajanje ukrepov ministrstva;
– zbirk podatkov s področja urejanja prostora;
– zbirk podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (osebni podatki o pokojnini in zavarovanju);
– zbirk podatkov s področja regionalne politike;
– zbirk osebnih podatkov s področja socialne politike;
– zbirk podatkov o inšpekcijskih postopkih, ki tečejo, in odločbah, ki se glasijo zoper nosilca kmetijskega gospodarstva in se nanašajo na izvajanje določil navzkrižne skladnosti;
– zbirk podatkov o sodnih odločbah, ki se glasijo zoper nosilca kmetijskega gospodarstva in se nanašajo na izvajanje določil navzkrižne skladnosti;
– evidence gospodinjstev (ime in priimek, EMŠO in stalno prebivališče članov gospodinjstva).«.
Za petim odstavkom se doda šesti odstavek, ki se glasi:
»Za izvajanje ukrepov ministrstva upravljavci zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena posredujejo podatke ministrstvu tudi v digitalni grafični obliki.«.

V prvem odstavku 122. člena se v prvi alinei za zaklepajem doda besedilo »ali če posreduje neresnične podatke v RKG (tretji odstavek 101. člena)«.
V drugi alinei prvega odstavka se beseda »četrti« nadomestita z besedo »sedmi«.
V tretji alinei prvega odstavka se besedi »in peti« črtata.
V prvem, drugem, tretjem in četrtem odstavku se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«.
V drugem odstavku se beseda »posameznik« nadomesti z besedami »samostojni podjetnik posameznik«, besedilo »v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti« pa se črta.

V prvem, drugem in tretjem odstavku 123. člena se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«.
V drugem odstavku se beseda »posameznik« nadomesti z besedami »samostojni podjetnik posameznik«, besedilo »v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti« pa se črta.

Naslov 124. člena se črta.
V prvem in drugem odstavku se besedi »denarno kaznijo« nadomestita z besedo »globo«, besedilo », ki se izterja na kraju samem« pa se črta.
V prvem odstavku se beseda »posameznik« nadomesti z besedami »samostojni podjetnik posameznik«, besedilo »v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti« pa se črta.

Zavezanci za vpis v RKG iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 103. člena zakona, ki ob uveljavitvi tega zakona še niso vpisani v RKG, se morajo vpisati najpozneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Zavezanci za vpis v RKG iz 4. točke prvega odstavka 103. člena zakona se morajo vpisati v RKG najpozneje do konca leta 2008.

Upravne enote začnejo voditi evidence GERK najpozneje v šestih mesecih, RKG pa najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Minister izda podzakonske predpise za izvajanje določb 5., 7., 8., 9., 11. člena tega zakona v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.
Minister, pristojen za geodetsko dejavnost, v soglasju z ministrom, izda podzakonski predpis za izvajanje določbe 11. člena tega zakona v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.

Upravne enote in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije prevzamejo podatke iz evidenc, ki jih je na podlagi 104. člena zakona vzpostavilo in vodilo ministrstvo, in začnejo voditi oziroma vzpostavijo evidence pridelovalcev in predelovalcev kmetijskih pridelkov oziroma živil najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

Pridelovalci iz pete alinee prvega odstavka 104. člena zakona se morajo vpisati v evidenco najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Izpisi iz evidenc, ki so bili izdani do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do izdaje novih izpisov.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.