Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. februarja 2006.

(1) Ta zakon ureja omejitve za funkcionarke in funkcionarje (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, poslovanja gospodarskih družb in drugih subjektov z javnim sektorjem in dolžnost prijave podatkov ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev.
(2) Določbe tega zakona, ki urejajo omejitve glede sprejemanja daril in opravljanja pridobitnih dejavnosti, se ne uporabljajo za tiste kategorije funkcionarjev, glede katerih ta vprašanja ureja drug zakon.

(1) Funkcionarji po tem zakonu so poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora in predsednika republike, funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji na vrhovnem sodišču, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Določbe tega zakona, ki veljajo za funkcionarje, veljajo tudi za bivše predsednike republike, ki uživajo materialne pravice po prenehanju mandata, razen pravice do pokojnine, in za funkcionarje, ki jim je funkcija prenehala, pa še prejemajo nadomestilo v skladu z zakonom.
(3) Ta zakon velja tudi za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih zavodov, javnih skladov, javnih podjetij in gospodarskih družb v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti ter v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti teh družb, ter za predsednike zbornic z obveznim članstvom.
(4) Za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov subjektov iz prejšnjega odstavka, katerih letni promet ali finančni načrt ne presega 500 milijonov tolarjev, veljajo določbe tega zakona, ki veljajo za nepoklicne funkcionarje.

(1) Za opravljanje nalog po tem zakonu in za izvajanje nadzora nad izvrševanjem določb tega zakona je pristojna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, ki jo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov (v nadaljnjem besedilu: komisija). Predsednika, podpredsednika in člane imenuje državni zbor izmed poslancev, pri čemer mesto predsednika in treh članov komisije pripada poslancem opozicije. Predsednik, podpredsednik in člani komisije imajo namestnike, ki jih imenuje državni zbor v enakem razmerju, kot velja za predsednika in člane.
(2) Komisija z večino glasov vseh članov sprejme poslovnik o svojem delu.
(3) Komisija dela na zaprtih sejah, njene odločitve pa so javno dostopne.
(4) Zoper odločitve komisije o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih je dovoljen upravni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
(5) Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor zoper odločitev komisije, če se odločitev ne nanaša na njihove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi.
(6) Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor tudi če menijo, da komisija ni sprejela odločitve, ki bi jo po zakonu morala sprejeti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor v primeru molka organa.
(7) Za opravljanje nalog po tem zakonu, ki se nanašajo na funkcionarje sodne veje oblasti, je pristojen Sodni svet.

(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo komisiji na njeno zahtevo ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na njihovo obliko brezplačno predložiti vse podatke in dokumente, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije.
(2) Kolikor gre za podatke in dokumente, ki vsebujejo uradne, vojaške ali kakšne druge tajnosti, državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko sami določijo način predložitve oziroma vpogleda.
(3) Na zahtevo komisije se je funkcionar dolžan udeležiti seje komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja komisije o zadevah iz njene pristojnosti.
(4) Glede zagotovitve udeležbe na seji, glede vročanja in glede izločitve komisija smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

(1) Komisija mora podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljeno na podlagi tega zakona, hraniti 15 let po zaključku zadeve, nato se dokumentacija arhivira.
(2) Komisija vodi naslednje evidence podatkov:
– evidenco funkcionarjev (osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega in začasnega prebivališča),
– evidenco seznamov daril in evidenco obvestil iz devetega odstavka 6. člena tega zakona,
– evidenco podatkov o premoženjskem stanju in dohodkih funkcionarjev iz 10. člena tega zakona,
– evidenco oseb, zoper katere je bil uveden postopek o prekršku po tem zakonu (naziv pravne osebe oziroma osebno ime, EMŠO, davčna številka, sedež pravne osebe oziroma naslov stalnega in začasnega prebivališča fizične osebe),
– evidenco subjektov, ki zaradi omejitev iz 17. člena tega zakona ne smejo poslovati z naročniki po zakonu, ki ureja javna naročila.
(3) Evidence iz prejšnjega odstavka tega člena, razen podatkov o EMŠO in davčni številki so javne, pri čemer so v evidenci iz četrte alinee prejšnjega odstavka javni samo podatki iz kazenske evidence.

(1) Funkcionar v zvezi z opravljanjem funkcije ne sme sprejemati daril, razen protokolarnih daril manjše vrednosti in priložnostnih daril manjše vrednosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka funkcionar v nobenem primeru ne sme sprejeti darila, če se kot darilo izroča denar ali vrednostni papirji.
(3) Kot protokolarna darila se štejejo darila, ki jih izročijo funkcionarji ali javni uslužbenci drugih držav in mednarodnih organizacij na obiskih, gostovanjih ali ob drugih priložnostih ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah.
(4) Kot darila manjše vrednosti se štejejo darila, katerih vrednost ne presega 15.000 tolarjev oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe.
(5) Omejitve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena veljajo tudi za zakonca funkcionarja oziroma za osebo, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti, pa tudi za otroke in posvojence, starše in druge osebe, ki živijo z njim v istem gospodinjstvu.
(6) Darilo, ki presega omejitve iz tega člena, postane last delodajalca.
(7) V organu ali osebi javnega prava, kjer funkcionar opravlja svojo funkcijo, se vodi seznam daril, ki jih prejmejo funkcionarji. V seznam se ne vpisujejo simbolična darila v vrednosti do 5.000 tolarjev.
(8) Državni in drugi organi, ki so po zakonu dolžni voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo komisiji do 31. marca naslednjega leta.
(9) Če komisija pri pregledu seznama ugotovi odstopanje od zakonskih meril, o tem obvesti organ, ki ji je posredoval seznam oziroma drug pristojen organ, ki začne z zakonom določen postopek in o tem obvesti komisijo.
(10) Način vodenja seznama se uredi s splošnim aktom organa.

(1) Poklicni funkcionar v času trajanja funkcije ne sme opravljati nobene pridobitne dejavnosti v zasebne namene:
– če bi dejavnost lahko vplivala na objektivno ali od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje funkcije, ali
– če bi se v primeru opravljanja dejavnosti ustvaril vtis, da funkcionar pri opravljanju svoje funkcije ni nepristranski, ali
– če bi opravljanje dejavnosti škodovalo ugledu funkcije ali organa.
(2) Poklicni funkcionar lahko za opravljanje dovoljene pridobitne dejavnosti sklene delovno razmerje za največ eno petino polnega delovnega časa, če za to pridobi soglasje delodajalca.
(3) Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost iz prvega odstavka tega člena, mora najpozneje v enem mesecu po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost.
(4) O opravljanju pridobitne dejavnosti mora poklicni funkcionar obvestiti komisijo najpozneje v 15 dneh po nastopu funkcije. Kadar začne funkcionar opravljati tako dejavnost v času opravljanja funkcije, mora o tem predhodno obvestiti komisijo.

(1) Poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu, javni agenciji, gospodarski družbi, gospodarskem interesnem združenju, zbornici ali drugi pravni osebi, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.
(2) Poklicni funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost iz prejšnjega odstavka, mora najpozneje v 15 dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad subjekti iz prejšnjega odstavka.
(3) Omejitve po tem členu veljajo tudi za župane in podžupane, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.

(1) Poklicni funkcionar mora takoj, najpozneje pa v enem mesecu po nastopu in prenehanju funkcije, sporočiti komisiji podatke o svojem premoženjskem stanju.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za župane in podžupane, ki funkcijo opravljajo nepoklicno.
(3) Podatki o dohodkih in premoženjskem stanju funkcionarjev iz prvega in drugega odstavka tega člena so ne glede na omejitve, ki jih določa zakon zaradi varovanja osebnih podatkov in davčnih tajnosti, javno dostopni.

(1) Podatki o premoženjskem stanju funkcionarja obsegajo podatke o:
– funkciji, ki jo opravlja poklicno in o morebitni funkciji, ki jo opravlja nepoklicno,
– drugih funkcijah oziroma položajih, ki jih zaseda,
– pridobitni dejavnosti, ki jo je opravljal pred nastopom funkcije,
– plači in drugih prejemkih v letih, ko je funkcionar opravljal funkcijo,
– nepremičninah z vsemi zemljiškoknjižnimi podatki,
– deležih v gospodarski družbi, podjetju, zavodu, poklicu oziroma drugi zasebni dejavnosti z opisom dejavnosti, oznako firme ter podatki o njihovi vrednosti,
– denarnih sredstvih nad tri milijone tolarjev,
– vrednostnih papirjih, če njihova skupna vrednost presega tri milijone tolarjev,
– dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih in danih posojilih v obsegu nad tri milijone tolarjev,
– premičninah, katerih vrednost presega tri milijone tolarjev.
(2) Funkcionar ni dolžan predložiti komisiji podatkov o plači in drugih prejemkih, ki so vsebovani v uradnih evidencah, ki jih v okviru svojih pristojnosti vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. Te podatke komisija pridobi po uradni dolžnosti.
(3) Če je ob primerjavi predloženih podatkov z dejanskim stanjem mogoče utemeljeno sklepati, da funkcionar svoje premoženje oziroma dohodke, z namenom izogibanja nadzoru po tem zakonu, prenaša na družinske člane, lahko komisija od funkcionarja zahteva, da ji v enem mesecu po prejemu zahteve predloži podatke iz prvega odstavka tega člena tudi za družinske člane (zakonski partner, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec).

(1) Funkcionar je v času trajanja mandata dolžan prijaviti premoženje vsaki dve leti.
(2) Na zahtevo komisije mora funkcionar še v enem letu po prenehanju opravljanja funkcije dati komisiji podatke o premoženju.

Če se je funkcionarju v času od zadnje prijave premoženje povečalo za več kot znaša seštevek neto izplačanih plač za opravljanje funkcije v tem času, je dolžan ob prijavi obrazložiti, na kakšen način je prišlo do povečanja premoženja.

(1) Komisija funkcionarju prepove opravljanje pridobitne dejavnosti, če oceni, da gre za nezdružljivo dejavnost (7. člen tega zakona). Če funkcionar tako dejavnost že opravlja, mu komisija določi petnajstdnevni rok za prenehanje.
(2) Če komisija ugotovi, da funkcionar v nasprotju s tem zakonom ni prenehal opravljati pridobitne dejavnosti, pa bi jo bil moral, naloži funkcionarju, da najpozneje v enem mesecu preneha opravljati pridobitno dejavnost.
(3) Če funkcionar kljub pravnomočni odločbi komisije o dolžnosti prenehanja opravljanja dejavnosti ne preneha opravljati dejavnosti, mu preneha mandat v skladu z zakonom. Komisija obvesti pristojni organ, da so izpolnjeni pogoji za prenehanje mandata. Če poseben zakon ne določa drugače, funkcionarju, ki ga imenuje državni zbor, v primeru iz tega odstavka funkcija preneha po tem zakonu; o prenehanju odloči državni zbor. V primeru direktorjev in članov kolektivnih poslovodnih organov subjektov iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona se kršitev iz tega odstavka šteje za krivdni razlog za razrešitev.

(1) Če komisija ugotovi, da ji funkcionar ni sporočil podatkov o svoji pridobitni dejavnosti ali svojem premoženju in dohodkih v skladu s tem zakonom, ga pozove, da ji v roku, ki ga sama določi, predloži predpisane podatke.
(2) Če funkcionar v postavljenem roku ne predloži zahtevanih podatkov, komisija odloči, da se mu plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok iz prvega odstavka tega člena, zniža za eno desetino, vendar največ do višine minimalne plače. Odločbo je dolžan izvršiti delodajalec.
(3) Tožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.

(1) Če komisija oceni, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom, sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje funkcije, obvesti o tem organ, katerega član je funkcionar, in organ, pristojen za izvolitev in imenovanje funkcionarja.
(2) Če organ, katerega član je funkcionar, in organ, pristojen za izvolitev in imenovanje funkcionarja, ugotovita, da je funkcionar opravljal pridobitno dejavnost v nasprotju s tem zakonom, sprejemal darila ali si pridobival ugodnosti, ki so vplivale na izvrševanje njegove funkcije, začneta postopek za prenehanje mandata oziroma za razrešitev v skladu z ustavo in zakonom.

(1) Če komisija na podlagi podatkov o premoženjskem stanju ali na podlagi drugih podatkov ugotovi, da se je premoženje funkcionarja oziroma njegovih družinskih članov povečalo za več kot znaša seštevek vseh neto plač od zadnje prijave, in funkcionar ni pojasnil načina povečanja premoženja, mora o tem obvestiti organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja ter pristojne organe, ki bi lahko na podlagi tega ukrepali v okviru svojih pristojnosti.
(2) Organ, pri katerem funkcionar opravlja funkcijo, in organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, lahko kadarkoli od komisije zahtevata podatke o povečanju premoženja iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s subjekti, v katerih je poklicni ali nepoklicni funkcionar, ki opravlja funkcijo pri naročniku oziroma v organu naročnika, član poslovodstva ali je neposredno ali posredno udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu v kakršnemkoli deležu.
(2) Prepoved iz prejšnjega odstavka velja tudi za subjekte, v katerih je na način iz prejšnjega odstavka udeležen zakonec, zunajzakonski partner, otrok ali posvojenec funkcionarja.
(3) Prepoved iz tega člena smiselno velja tudi za državne pomoči in druge oblike pridobivanja sredstev od naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva.
(4) Komisija v Uradnem listu Republike Slovenije in na svoji spletni strani tekoče objavlja seznam subjektov, za katere veljajo omejitve po določbah tega člena.
(5) Omejitve po določbah tega člena ne veljajo za poslovanje na podlagi pogodb, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.
(6) Pogodba, sklenjena v nasprotju z določbami tega člena, je nična.

Kadar komisija, organ, katerega član je funkcionar, ter organ, pristojen za izvolitev ali imenovanje funkcionarja, odločajo o zadevah iz tega zakona, morajo prizadetemu funkcionarju omogočiti, da se izjavi o dejstvih, ki so pomembna za odločitev.

Na zahtevo komisije so davčni organi in drugi organi, ki vodijo uradne evidence, dolžni dati podatke iz uradnih evidenc, ki se nanašajo na premoženje ali dohodke funkcionarja.

(1) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekrške posameznik, ki:
– v nasprotju z določbami 6. člena tega zakona sprejme darilo v zvezi z opravljanjem funkcije,
– v nasprotju z določbami 7. in 8. člena tega zakona ne preneha opravljati dejavnosti iz prvega odstavka 7. in prvega odstavka 8. člena tega zakona,
– v nasprotju z določbo 12. člena tega zakona v primeru povečanja premoženja ne pojasni, na kakšen način je prišlo do povečanja,
– v nasprotju z določbo 13. člena tega zakona ne preneha opravljati pridobitne dejavnosti, ki mu jo je komisija prepovedala opravljati,
– v nasprotju z določbo 14. člena tega zakona komisiji v roku, ki mu ga je postavila, ne sporoči podatkov o svojem premoženju in dohodkih.
(2) Z globo od 50.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek funkcionar, ki ne zagotovi, da se sprejeto darilo in njegova vrednost ne vpiše v seznam daril pri organu, v katerem opravlja svojo funkcijo (sedmi odstavek 6. člena).
(3) Z globo od 50.000 do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, če odda javno naročilo v nasprotju z določbami 17. člena tega zakona.
(4) O prekrških po tem zakonu odloča sodišče za prekrške prve stopnje na predlog komisije.

(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona preneha delovati Komisija za preprečevanje korupcije, ustanovljena po 4. členu Zakona o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04).
(2) Tehnična, materialna in druga sredstva ter arhivi in druge evidence Komisije za preprečevanje korupcije se do dneva začetka uporabe tega zakona prenesejo na Državni zbor Republike Slovenije.
(3) Članom Komisije za preprečevanje korupcije z dnem začetka uporabe tega zakona preneha funkcija. Pripadajo jim pravice v skladu z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev po prenehanju mandata. Javni uslužbenci, zaposleni pri Komisiji za preprečevanje korupcije, se z dnem začetka uporabe tega zakona razporedijo v službe Državnega zbora Republike Slovenije in v organe državne uprave.
(4) Pogodbe, ki niso v skladu z določbami 17. člena tega zakona, morajo pogodbene stranke razdreti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva začetka uporabe tega zakona; po preteku tega roka so pogodbe nične.

Komisijo iz 3. člena tega zakona Državni zbor ustanovi najpozneje v roku enega meseca od začetka veljavnosti tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in vsi podzakonski predpisi, sprejeti na njegovi podlagi, vendar se njihove določbe uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati:
– 12. in 13. člen Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo),
– četrti odstavek 16. člena Zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 11/01),
– 25. člen Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne devetdeseti dan po njegovi uveljavitvi.