Na podlagi 21. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) izdaja generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije

To navodilo v skladu z Direktivo 2001/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 2001 o statističnih raziskovanjih, ki jih izvedejo države članice, da ugotovijo pridelovalno zmogljivost intenzivnih sadovnjakov nekaterih vrst sadnega drevja (UL L št. 13, z dne 16. 1. 2002, str. 21, z vsemi spremembami) določa, da Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Urad) popisuje s tem navodilom določene enote statističnega raziskovanja in o rezultatih obvešča Evropsko Komisijo (v nadaljnjem besedilu: Komisijo).

Razlaga pojmov za namene tega navodila:
– intenzivni sadovnjak je strnjen nasad sadnih dreves oziroma jagodičja, kjer se uporabljajo sodobne tehnologije pridelave in jih je mogoče mehanizirano obdelavati in negovati;
– enote statističnega raziskovanja so kmetijska gospodarstva, ki uporabljajo najmanj 10 arov intenzivnih sadovnjakov sadnega drevja;
– čista pridelava pomeni, da je nasad zasajen samo z eno sadno vrsto, razen v primeru mešanega nasada breskev in nektarin;
– mešana pridelava pomeni, da je nasad zasajen z večimi sadnimi vrstami, razen v primeru mešanega nasada breskev in nektarin;
– sadna vrsta je skupina sadnih rastlin, ki imajo skupne lastnosti in se med seboj razmnožujejo, vendar se med seboj razlikujejo po času zorenja, sestavinah, uporabnosti, obstojnosti;
– sorta sadja je rastlina iste sadne vrste, ki se v določenih lastnostih razlikuje od drugih rastlin iste vrste.

Urad v letu 2007 in nato vsakih pet let izvede popis intenzivnih sadovnjakov na ozemlju Republike Slovenije za naslednje vrste sadnega drevja, določene v Prilogi I Direktive 2001/109/ES:
– jablane,
– hruške,
– breskve in
– marelice.
V intenzivnih sadovnjakih, ki so predmet tega navodila, se večina pridelanega sadja šteje za namizno sadje. Urad s popisom ne spremlja ločeno podatkov o namiznem in nenamiznem sadju, temveč spremlja ločeno zgolj podatke o sadju, pridelanem v intenzivnih in ekstenzivnih sadovnjakih.
Urad izračunava rezultate za vrsto in sorto sadja iz prvega odstavka tega člena, starost drevja in gostoto nasada po naslednji metodologiji:
– za vsako vrsto in sorto sadja in po vrstnem redu glede na pomembnost se predstavi toliko sort, da se omogoči ločena ocena po sortah za najmanj 80% celotne površine, posajene s sadnim drevjem zadevne sorte, in v vsakem primeru vseh vrst, ki predstavljajo 3% ali več celotne površine, posajene s sadnim drevjem te vrste;
– starost drevja se računa od časa zasaditve dalje, pri čemer se sezona za sajenje, ki traja od jeseni do pomladi, obravnava kot eno obdobje;
– gostota strnjenega nasada se opazuje neposredno ali pa se izračuna iz posajenih površin.
Podrobnejša metodologija raziskovanj, ki jih ureja to navodilo, je določena z Odločbo Komisije (2002/38/ES) z dne 27. decebmbra 2001 o določitvi parametrov raziskovanj in kode ter standardnih pravil za strojno čitljivo obliko podatkov v zvezi z raziskovanji o intenzivnih sadovnjakih nekaterih vrst sadnih dreves (UL L št. 016, z dne 18. 1. 2002, str. 35, z vsemi spremembami):
– statistični razredi starosti dreves (Priloga II),
– vrste in sorte sadja ter njihov šifrant (Priloga III),
– statistični razredi gostote nasada (Priloga IV).

Enote statističnega raziskovanja so vsa kmetijska gospodarstva s površinami, posajenimi s sadnim drevjem, če je pridelano sadje v celoti ali večinoma namenjeno za trg.
Urad popisuje kmetijska gospodarstva, ki uporabljajo najmanj 10 arov intenzivnih sadovnjakov sadnega drevja in ne glede na to, ali gre za čisto ali mešano pridelavo.

Raziskovanja se izvajajo kot popolni popis ali pa temeljijo na naključnem vzorčenju.
Pri naključnem vzorčenju je vzorec reprezentativen za vsaj 95% površin, posajenih s sadnim drevjem v Republiki Sloveniji, za površine, ki jih vzorec ne zajame, pa Urad opravi ocene.
Urad zagotovi, da pri naključnem vzorčenju vzorčne napake pri stopnji zaupanja 68% ne smejo preseči 3% celotnega ozemlja Republike Slovenije, posajenega s posamezno vrsto sadnega drevja.
Napake v izračunih Urad omeji in, če je to potrebno, oceni njihov učinek na celotno površino, posajeno s sadnim drevjem za vsako posamezno vrsto.

Urad obvesti Komisijo o rezultatih raziskovanj pred 1. oktobrom leta, ki sledi letu opravljanja raziskovanj. Rezultate mora Urad predložiti Komisiji v obliki in na način, ki jo določa Priloga V Odločbe Komisije (2002/38/ES).

Urad pošlje Komisiji metodološko poročilo o izvedbi raziskovanj najpozneje do 1. oktobra leta, ki sledi letu opravljanja raziskovanja.

Vzorčne napake in napake, ki so bile odkrite pri poročanju, Urad sporoči Komisiji pred 1. oktobrom leta, ki sledi letu opravljanja raziskovanja.

Če Urad razpolaga z letnimi ocenami o površinah s sadnim drevjem, na katerih je bilo izvedeno krčenje ali o novih intenzivnih sadovnjakov sadnega drevja na ozemlju Republike Slovenije, o tem obvesti Komisijo najpozneje do 31. oktobra leta, ki sledi referenčnemu letu.

O vsaki metodološki ali drugi spremembi, ki bi lahko imela precejšen vpliv na izvajanje raziskovanja skladno s tem navodilom, Urad najkasneje v treh mesecih po njenem nastanku obvesti Komisijo.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.