Na podlagi 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 25. seji, dne 9. 2. 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje, ki obsega:

– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/01)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 2/02, 3/03, 1/04 in Uradni list RS, št. 92/05)

S tem odlokom se sprejemajo prostorski ureditveni pogoji za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje, ki jih je izdelal Geodetski zavod Slovenije pod številko naloge 0-13-61/00 leta 2000, z zadnjo dopolnitvijo in uskladitvijo v februarju 2005, ki jih je izdelala Struktura, delavnica forme in vsebine.

Prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju: PUP) so izdelani v skladu z usmeritvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni Vestnik občine Ivančna Gorica, št. 5/98, 6/98, 7/99 in 3/00) in vsebujejo:
 
v tekstualnem delu
– posebne strokovne podlage
– besedilo odloka
– obrazložitev določil odloka
– pogoje in soglasja pristojnih organov in organizacij,
 
v grafičnem delu
– prikaz iz prostorskega plana – kartografska dokumentacija v merilu 1:5000
– posebne strokovne podlage
– prikaz meril in pogojev za posege izven ureditvenih območij naselij merilo 1:5000 in v ureditvenih območjih naselij merilo 1:2500
– prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev je podrobno prikazana v digitalnem zapisu in dopolnilnem, posebnem grafičnem izpisu, ki je sestavni del Odloka,
– grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001), ki je sestavni del Odloka.
 
Prostorski ureditveni pogoji se izdelajo za območja:
– za katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedenih načrtov (v nadaljevanju:PIN),
– za katera se bo PIN šele pripravljal – kot začasni PUP in
– za območja, za katera je PIN že realiziran in zaključen.

S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji so za posege v prostor določeni:
I. Meja obravnavanega območja
II. Skupna merila in pogoji
1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor
2. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje obravnavanega območja in za arhitekturno oblikovanje objektov oziroma posegov v prostor
3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
4. Merila in pogoji za prometno urejanje
5. Merila in pogoji za komunalno urejanje
6. Merila in pogoji za varovanje okolja
7. Merila in pogoji za varovanje kulturne dediščine
8. Merila in pogoji za varovanje naravnih vrednot.«
III. Posebna merila in pogoji za zaključene prostorske enote
IV. Prehodna določila
V. Končna določila

Projekti za gradbeno dovoljenje naj v vodilni mapi vsebujejo utemeljitve posega iz določil tega odloka, ki veljajo za predmetni prostor in predmetno vrsto posega.
Merila in pogoji odloka morajo biti upoštevani na vseh nivojih in v kontekstih, ki posamezni poseg tangirajo – npr. po ureditvenih enotah, njihovih tipoloških delitvah, vrstah posegov, vrstah okolij (vas, mesto, krajina…) ipd.
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih…(Uradni list RS, št. 114/03 oziroma Uradni list RS, št. 130/04 in kasnejši popravki oziroma dopolnitve – v nadaljevanju Pravilnik).
Interpretacija posameznih izrazov, ki so uporabljeni v tem odloku (npr. gradbena parcela…), razen spodaj opredeljenih, je po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in kasnejših popravkov oziroma dopolnitev).
 
Gradbena linija
V območjih, kjer so v grafičnem delu opredeljene gradbene linije je lahko osnovni kubus glavne stavbe umeščen le tako, da leži s celotno glavno fasado na gradbeni liniji. V območju med gradbeno linijo in javnim prostorom stavb ali njihovih delov ni dovoljeno graditi, v kolikor v tem odloku niso v posameznih delih izrecno dovoljeni. Projekti za gradbeno dovoljenje, ki obravnavajo izgradnjo javne infrastrukture za širše območje več stanovanjskih hiš, naj obsegajo tudi natančnejšo določitev gradbene linije- prenos iz merila 1:5000 v Odloku, v geodetski posnetek 1:500.
 
Dopolnilna gradnja
je novogradnja objekta ali naprave v strnjeno zazidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, na katerem je mogoče zgraditi le posamičen objekt.
 
Osnovni kubus stavbe
je pretežni del stavbe znotraj oboda osnovnih zunanjih zidov, brez izzidkov in nadstreškov, načeloma osnovne pravokotne oblike.
 
Počitniški objekti
po tem odloku so objekti, zgrajeni v območjih predvidenih za gradnjo počitniških objektov.
 
Samine
so osamljene stare ali novejše legalno zgrajene stanovanjske hiše, kmetije, mlini, žage, kakor tudi nove kmetije izven strnjene poselitve naselij. Ponavadi samino sestavljajo gospodarski objekti in praviloma ena stanovanjska hiša, locirani okoli manipulativnega dvorišča. Sklop običajno obkroža sadovnjak.

Meja obravnavanega območja je prikazana v kartografskem delu in obsega področja opredeljena v nadaljevanju tega člena.
Prostorski ureditveni pogoji za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje, določajo merila in pogoje za poseganje v prostor v:
 
1. ureditvenih območjih naselji s krajevnimi imeni, ki se ne urejajo z veljavnimi PIN:
• PPC I/1 – Višnja Gora
– Višnja Gora (vodilno naselje KS)
– Dedni Dol, Stari Trg in Peščenik – (mešana naselja)
– Pristava pri Višnji Gori, Spodnje Brezovo, Podsmreka pri Višnji Gori, Polje pri Višnji Gori in Zgornja Draga (pretežno vaški odprti prostor)
 
• PPC I/3 – Polževo
– Kriška vas, Nova vas in Zavrtače (pretežno vaški odprti prostor)
– Kriška vas (vikend naselje)
 
• PPC II/1 – Ivančna Gorica
– Ivančna Gorica, Stična (vodilni naselji)
– Studenec (stanovanjski del poselitve)
– Gaberje pri Slični, Vir pri Stični, Malo Hudo, Spodnja Draga (mešana poselitev)
– Mala Dobrava, Stranska vas ob Višnjici (vaški naselji)
– farma bekonov
 
• PPC II/3 – Muljavsko polje
– Gorenja vas, Malo Črnelo, Veliko Črnelo, Mrzlo polje in Škrjanče (vaška naselja)
 
2. za ostalo območje znotraj meje PUP-a, ki se ne urejajo s PIN in so razvrščeni v naslednja območja:
– druga območja stavbnih zemljišč (promet, komunala, energetika),
– razpršena gradnja (ostala stavbna zemljišča poselitve),
– območje železniškega omrežja,
– najboljša in druga kmetijska zemljišča in
– gozdna zemljišča.

Temeljna načela pri določitvi meril in pogojev so varstvo naravnih in ustvarjenih dobrin prostora in stvarnih pravic in obveznosti vseh uporabnikov prostora in sicer z namenom:
– varovanja kvalitet naravnih virov,
– ohranjanje krajinskih značilnosti,
– varovanje kulturne dediščine,
– varovanje naravnih vrednot,
– varovanje rezervatov komunalne infrastrukture,
– usmerjanje poselitve v proste površine v naseljih,
– varovanje in nadgradnja kvalitet ambientalnega prostora v naseljih,
– skladnost oblikovanja novogradenj ali drugih posegov na stavbnem fondu s kvalitetno regionalno arhitekturo oziroma drugo obstoječo urbano rešitvijo in
– varovanje vseh uporabnikov prostora pred negativnimi posledicami poseganja v prostor,
– vnos novih namembnosti – možnost razvoja dodatnih storitvenih in proizvodnih dejavnosti za pretežno kmetijska naselja in razpršeno gradnjo.
Skupna merila in pogoji veljajo za navedene vrste rabe prostora, razen če v posebnih merilih in pogojih ni določeno drugače.
Za urejevalne enote, katerih oznaka v grafičnem delu odloka vsebuje tudi katero od črk E, V, K, W, D, B, C, T, KOM, R, veljajo poleg splošnih in posebnih določil tudi splošna določila za urejevalno enoto, ki so v tem odloku navedena pod posamezno predmetno črkovno oznako urejevalne enote.
Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno urejevalno enoto eventualno opredeljeni v členih od 57 do 60 so pravno nadrejeni ostalim, splošnim merilom in pogojem v tem odloku.

1.1. Merila in pogoji za dopustitev posegov v ureditvena območja manjših in večjih naselij
V ureditvenih območjih namenjenih poselitvi, so dopustni naslednji posegi:
1. novogradnje, rekonstrukcije, dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov, nadzidave in prizidave obstoječih stanovanjskih objektov,
2. gradnja manjših enot osnovne oskrbe – manjše in večje naselje,
3. gradnja manjših objektov storitvene in poslovne dejavnosti v vaseh – manjše in večje naselje,
4. gradnja objektov za potrebe zdravstva, šolstva, otroškega varstva in kulture – manjše in večje naselje,
5. gradnja objektov za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, društev in organizacij – manjše in večje naselje,
6. gradnja objektov za drobno gospodarstvo če skupna površina staro in novo ne presega 500 m2, se dopušča postavitev – manjše in večje naselje,
7. gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov če skupna površina objektov – staro in novo ne presega 1000 m2 se dopušča postavitev – manjše naselje in v večjem naselju (pogoj),
8. gradnja novih počitniških objektov je dopustna le v območjih počitniških hišic,
9. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih objektov – manjše in večje naselje,
10. postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij – manjše in večje naselje,
11. postavitev začasnih objektov za prireditve – manjše in večje naselje,
12. rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
13. spremembe namembnosti v obstoječih objektih, v kolikor ne povzročajo povečanja negativnih vplivov na okolje in velikost funkcionalnega zemljišča zadošča pogojem za opravljanje nove dejavnosti,
14. urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi,
15. gradnja komunalnih objektov in naprav ter objektov in naprav za promet in zveze,
16. gradnja objektov za šport in rekreacijo,
17. gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite,
18. gradnja večjih objektov oskrbne, poslovne in storitvene dejavnosti – večje naselje,
19. gradnja večjih proizvodnih objektov in naprav – manjše in večje naselje,
20. gradnja objektov dopolnilnih dejavnosti v stanovanjskem območju – dom za ostarele občane, gostinska, turistična dejavnost-prenočišča in penzioni in
21. gradnja večjih kmetijskih gospodarskih objektov in hlevov na dislociranih lokacijah.

1.2. Merila in pogoji za dopustitev posegov na stavbna zemljišča – razpršena gradnja oziroma VIII. kategorija
Na površinah VIII. kategorije oziroma saminah, ki niso počitniški objekti, ki so določene z prostorskim planom Občine Ivančna Gorica, se izjemoma dovolijo posegi, navedeni v 6., 7., 9. in 12. alineji 7. člena tega odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitev pozidave. Pogoj za vse posege je, da so bili obstoječi objekti zgrajeni z ustreznim dovoljenjem, oziroma da predlagatelj izgradnje novega kmetijskega gospodarskega objekta lahko utemelji nujnost posega.
Sprememba namembnosti iz vikendov v stanovanjske objekte ni možna.
Izjemoma je v sklopu VIII, kategorije možna sprememba namembnosti objektov za opravljanje storitvene in obrtne dejavnost, pri čemer je potrebno ohraniti in ponovno vzpostaviti poselitveno identiteto samine in sprememba ne sme bistveno vplivati na povečanje emisij v okolje.
 
1.3. Merila in pogoji za dopustitev posegov na stavbna zemljišča objektov, ki se lahko legalizirajo po merilih in pogojih PUP-a za sanacijo degradiranega prostora
Objekti, ki so jih lastniki legalizirali po merilih in pogojih sanacijskega PUP, se nadalje urejajo v skladu z dopustnimi merili in pogoji za območje, na katerem se nahajajo.
Za te objekte je ne glede na lego in vrsto namembnosti, dopustno tekoče vzdrževanje in izvedba nujne funkcionalne dopolnitve.
 
1.4. Merila in pogoji za dopustitev posegov na stavbna zemljišča – promet, komunala in energetika
Na navedenih zemljiščih so dopustni posegi, ki jih dopušča sektorska zakonodaja in v skladu z merili in pogoji stroke, ki upravlja posamezne objekte in naprave.
 
1.5. Površine, ki niso namenjene poselitvi

S tem odlokom se določajo le merila in pogoji za posege, ki ne spreminjajo značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo in varujejo:
– ustvarjene elemente prostora: kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje površin,
– morfologijo prostora: relief, sistem poljskih površin, strukturo naravne vegetacije, strukturo vodotokov,
– značilne krajinske in mikroambientalne poglede,
– ekološko pestrost prostora ob upoštevanju pestrosti bioloških združb na širšem področju.
Osnova za posege na območjih kmetijskih zemljišč je krajinska ocena posega. Za posege v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi pa je potrebno dodatno pridobiti in ukrepati le v skladu z oceno vpliva na okolje.

Kmetijska zemljišča so namenjena pridelovalnim dejavnostim v kmetijstvu. Ob tem imajo prednost oblike so naravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Površine se urejajo v skladu z veljavno zakonodajo s tega področja. Na najboljših kmetijskih zemljiščih so poleg primarne rabe dovoljeni posegi pod posebnimi pogoji:
– na gradbeni parceli z upravnimi dovoljeni zgrajenega objekta se lahko gradijo novogradnje oziroma nadomestne gradnje objektov, ki ne povečujejo obremenitve okolja in so združljive z obstoječo z upravnimi dovoljenji potrjeno dejavnostjo. Dopustna je gradnja objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so hlevi, silosi, strojne lope...,
– rekonstrukcije obstoječih objektov, če so zgrajeni z ustreznim dovoljenjem ter rušitve, vzdrževalna dela in dozidave ali tehnične dopolnitve za opravljanje legalnih dejavnosti na gradbeni parceli legalno zgrajenega objekta,
– gradnja nadzemnih in podzemnih komunalnih ter drugih infrastrukturnih objektov in naprav ter poljskih poti. Globina polaganja posameznih vodov mora biti takšna, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po končanih delih se mora zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje,
– gradnja enostavnih objektov, ki so na tovrstni namenski rabi dopuščeni brez gradbenega dovoljenja v skladu s Pravilnikom o objektih 130/04,
– nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih kmetij s predhodno pridobljenim mnenjem pristojne kmetijske svetovalne službe iz katerega izhaja, da je tak object nujno potreben za obratovanje kmetije,
– agromelioracije, skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– terasiranje – ureditev teras za trajne nasade, gojenje vrtnin. Ureditev se dopušča le na površinah z naklonom terena večjim od 20%,
– namakanje in izsuševanje skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih,
– sanacije površinskih kopov mineralnih surovin; dokumentacija mora vsebovati študijo izrabe surovine, idejno zasnovo sanacije, strokovne osnove za projekt končnega stanja in krajinsko oceno posega v skladu z Zakonom o rudarstvu. Do izvedbe sanacije odprtega kopa mineralne surovine se dopušča zavarovanje območij legalnih in nelegalnih kopov zaradi preprečevanja nesreče in sicer z postavitvijo označitev – tabel z opozorili in transparentno ograjo višine do dopustne višine ograje kot enostavnega objekta za preprečitev dostopa do nevarnega robu območja kopa. Ograja se mora po ustrezni sanaciji nevarnega robu kopa odstraniti na stroške z zakonom določenega dolžnega izvajalca sanacije,
– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim vplivom voda, vzdrževanje vodnogospodarskih objektov,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ribogojnice,
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov itd.),
– gradnja objektov za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami- gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe na v planskem aktu določenih območjih izključne rabe za obrambo, raba območja v skladu z zahtevami obrambe – možna izključna raba,
– ureditev površin za vrtičkarstvo, na za to določenih lokacijah – postavitev enostavnih objektov v skladu s posebnimi merili in utrditev notranjih dostopov do vrtičkov.

Pri gradnji objektov na kmetijskih zemljiščih, je potrebno v projektni dokumentaciji upoštevati tudi ravnanje s humusom in sicer pod naslednjimi pogoji:
– humus je obvezno na področju posega v skladu z dokumentacijo odgrniti in deponirati,
– humus se po končanju del uporabi za zunanjo ureditev posega ali za bližnja degradirana območja kmetijskih zemljišč.

Merila in pogoji za dopustitev posegov na gozdnih zemljiščih – gospodarski gozd:
– dejavnosti, ki jih pogojuje osnovna namenska raba,
– postavitev objektov in naprav namenjenih za gozdarsko dejavnost,
– gradnja nadomestnih objektov legalno zgrajenih objektov visokih in nizkih gradenj,
– rekonstrukcija in adaptacija obstoječih legalno zgrajenih objektov, rušitve in nadomestne gradnje ter tekoča vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve,
– postavitev turističnih obeležij in turističnih oznak,
– vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti,
– postavitev naprav za potrebe študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov idr.),
– čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne vodne uprave,
– gradnja komunalnih objektov in naprav, gozdnih prometnic v skladu s tovrstnimi predpisi,
– dejavnosti vzdrževanja,
– čiščenja zarasti koridorjev prometnih in energetskih objektov in naprav.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar ni v nasprotju s splošnimi načeli varstva okolja in naravnih vrednot, z določili Zakona o gozdovih in kadar ne ovira opravljanja osnovne dejavnosti – gozdarstva ali katere koli druge dejavnosti.
Poseganje v območja gozdov in gozdnega prostora je dovoljeno, kadar je skladno z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot.
Za posege v gozd in gozdni prostor, za katerega je po zakonu o graditvi objektov potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja in za dela na podlagi lokacijske informacije, se poseg lahko izvaja le v skladu s pogoji in soglasjem, ki ga je izdal pristojni Zavoda za gozdove.
Če bi izvedba oziroma funkcioniranje nameravanega posega v gozdni prostor ali izven gozdnega prostora vplivala negativno na gozdni ekosistem ali funkcije gozda, se takega posega ne dopušča.
Ravnanje z gozdovi, ki se nahajajo na območjih, ki predstavljajo objekt ali del objekta naravne dediščine oziroma bi poseg v gozdni prostor lahko poškodoval objekte kulturne dediščine, je potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za varstvo dediščine.
Poseganje v obgozdni pas širine ene višine odraslega gozdnega sestoja z novimi objekti visokih gradenj stanovanjske gradnje s spremljajočimi dejavnostmi in za družbene dejavnosti, ni dopustno. Vse posege širitve poselitve in drugo urejanje urbanih morfoloških enot je potrebno načrtovati tako, da se ohranja gozdni rob nepoškodovan in da se zagotovi nemoteno gospodarjenje z gozdom ter neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacij. Javne ceste in poti, na katere so priključene gozdne prometnice in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da so tehnični elementi (širina vozišča, radij krivin, naklon,...) prilagojeni predvidenemu načinu transporta.

Merila in pogoji za poseganje v gozdni in obgozdni prostor varovalnih gozdov (v nadaljevanju – GV) in gozdov posebnega pomena (v nadaljevanju GPN), se v celoti podrejajo varovalni oziroma drugim funkcijam gozda, zaradi katerih je gozd zavarovan. V gozdnogospodarskih načrtih so prikazani zavarovani predeli in ovrednotene funkcije, zaradi katerih je omejeno gospodarjenje in poseganje v gozd in gozdni prostor.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom so posegi dovoljeni le izjemoma; vse morebitne posege in ravnanja z gozdom je potrebno uskladiti z določili in varstvenimi režimi iz gozdnogospodarskih načrtov in Odlokov o razglasitvi teh gozdov.

Vodna zemljišča
Merila in pogoji za poseganje v prostor na:
– vodnih površinah,
– priobalna zemljišča,
– melioracijskih jarkih,
– močvirjih,
– poplavnih področij in
– hudourniških vodotokih,
so podrejeni varovanju naravnega resursa z varstvenim režimom – vode in obvodnega sveta in istočasno se ostali prostor varuje pred morebitnimi negativnimi vplivi voda.
Zato je potrebno za vse posege na ta zemljišča zaprositi za dodatna posebna merila in pogoje oziroma soglasje na upravnem organu pristojnem za vodno gospodarstvo.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in istega prečkajo, je urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je speljati vse do naravnega recipienta, ki je sposoben sprejeti iste brez škode za dovodne obrežne lastnike (naselja in druge ustvarjene vsebine prostora).

Prometne površine
Merila in pogoji v skladu z obstoječim cestnim omrežjem, so deljena v omejitev posegov na območja varovalnega pasu ob cesti in istočasno omejitev ob izvedbi rekonstrukcij ali sprememb na in ob cestnem telesu z namenom izboljšave prometnega omrežja ali varnosti v prometnem omrežju.
 
Merila in pogoji za posege v varovalnem pasu hitre ceste in avtoceste
H1 – hitra cesta ima varovalni pas 40 metrov od zunanjega roba cestnega sveta ceste. Avtocesta se izgrajuje v območju, ki se ne ureja s PUP. Merila in pogoji pa segajo v območje urejanja s PUP in se v skladu s pogojem soglasodajalcev prepoveduje gradnja stanovanjskih objektov in drugih stavb in naprav v 40 metrskem varovalnem pasu, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta – grafični prikaz v grafičnem delu PUP -a v merilu 1:5000.
 
Merila in pogoji za posege v varovalne pasove regionalnih cest
Pri regionalnih cestah je pas, kjer je omejena gradnja in poseganje v prostor širok 15 m od zunanjega roba cestnega sveta in je ravno tako prikazan v grafičnem delu PUP Za vse posege v tem pasu, je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije.
V obstoječi trasi regionalne cest I. reda 216 in III. reda 646, je za območje tega Odloka dopustna obnova in rekonstrukcija posameznih odsekov v obstoječi trasi ceste z možnostjo manjših odmikov. Varovalni pas, v katerem se lahko izvaja dela rekonstrukcije ceste s priglasitvijo del je 15 m od zunanjega roba cestnega sveta.
 
Merila in pogoji za posege v območju železniških objektov in naprav in v železniškem varovalnem progovnem pasu.
Na območju T – železniške postaje s spremljajočimi zemljišči v lasti upravljalca železniških objektov in naprav, so dopustni le posegi za potrebe funkcioniranja in vzdrževanja železniškega omrežja in vzdrževanja obstoječih križanj z cestnimi površinami, vodnimi površinami in koridorji infrastrukturnih objektov in naprav.
Na območju v železniškem varovalnem progovnem pasu širine 200 m od osi zunanjega tira, so dopustni le posegi, ki ustrezajo v z zakonom določenim omejitvam glede dopustnega odmika za vrsto posega, namembnost posega in gabarite posega.
Varovalni pas nad predorom, v katerem je potrebno pridobiti soglasje pristojne organizacije je od tri do deset metrov horizontalne linije od zunanjega roba notranje stene predora – Območje varovalnega pasu je prikazano v grafičnem delu PUP-a v merilu 1: 5000.

Začasni objekti in naprave
Poleg meril, navedenih v Pravilniku veljajo še naslednja določila:
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam je dovoljeno postaviti na prometno dostopnem zemljišču, kjer je možno organizirati parkirne površine na način, ki zagotavlja varovanje okolja v mejah, ki jih dopuščajo določila tega odloka.
Začasni objekti sezonske turistične ponudbe morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje oziroma greznico.
Za vsako postavitev začasnega objekta, je dopustna postavitev za max. 6 mesecev. V primeru podaljšanja se zaprosi za dovoljenje za podaljšanje. V kolikor pristojne strokovne službe Občine Ivančna Gorica menijo, da je potrebno vlogo za podaljšanje podati v enakem obsegu kot za postavitev, je predlagatelj dolžan pred iztekom roka, za katerega ima dovoljenje pridobiti potrebna soglasja.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti locirani tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav, prometnih objektov in ne vplivajo negativno na varnost v prometu – javne prometne površine.

2.1. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje

Pri posegih, ki vplivajo na naravne danosti prostora je potrebno varovati in upoštevati:
– kvalitetne ohranjene ali oblikovane vsebine naravnega odprtega prostora, kmetijskega prostora in ustvarjenih vsebin v odprtem prostoru,
– značilne vzorce kulturne krajine z umestitvijo urbanih vsebin v prostoru – silhuete naselij ali posameznih objektov in vedutne poglede ter drobno stukturno oblikovanost krajine – ploskovne in linijske značilne razmejitve ali vsebine prostora,
– naravni relief – premagovanje višinskih razlik s sledenjem obstoječemu terenu in z tradicionalno oblikovanimi kvalitetnimi vzorci zavarovanja brežin,
– varovane robove naselij oziroma ustrezne prehode iz grajenega v naravni prostor glede na namembnost območja urbanega prostora,
– pri vseh posegih je potrebno pri načrtovanju upoštevati, da se ne posega v gozdni rob, oziroma vsi objekti visokih gradenj – novogradnje ali nadomestne gradnje, se locirajo z minimalnim odmikom višine odraslega drevesnega sestoja gozda, ob katerem se predvideva izgradnja posega,
– pod posebnimi pogoji, se lahko objekte gradi tudi do 10 m do gozdnega roba, vendar lastniki sami odgovarjajo za morebitno škodo na lastnini ob podiranju drevja na objekte,
– pri novogradnjah, rekonstrukciji in adaptaciji na obstoječih objektih in napravah, ki so od gozdnega roba oddaljeni manj kot za višino sestoja, se mora objekte opremiti z iskrolovci.

Pri posegih v območja brez izrazito enotne gradbene črte pri obstoječih objektih, enotne namembnosti objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik novogradnje:
– vsaj 5 m od zunanjega roba cestnega sveta,
– od parcelne meje toliko, da je možno vzdrževanje in redna raba objekta,
– od objekta na sosednji parceli toliko, kot določa svetlobno tehnična ocena in požarnovarstveni pogoji.
Vsak projekt za gradbeno dovoljenje mora vsebovati tudi ureditve zunanjih površin: ureditev parkiranja, prometa, zelenih površin, eventualnih ograj in drugih prvin, ki vplivajo na urbanistični značaj gradbene parcele.

Oblikovanje stavbne mase
Pri posegih v prostor je potrebno zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto in se prilagoditi okoliškim kvalitetnim objektom in ureditvam po:
– višinskih ureditvah in gradbeni črti,
– naklonu streh in smeri slemen,
– razmerju fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razvrstitvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi strešin, fasad in fasadnih elementov.

Višina objektov:
Pri določanju objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja oziroma zaselka tako, da novi objekt po višini ne izstopa iz celotne podobe naselja oziroma zaselka in v kolikor ni tradicionalna postavitev tovrstnih objektov drugačna.
Podkletitev objektov je dopustna, v kolikor to dopuščajo danosti terena in so upoštevani drugi omejitveni pogoji glede višine objektov od kote pritličja dalje.
 
Oblikovanje strehe:
Strehe na osnovnem tlorisu morajo biti dvokapnice; nad sestavljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine enega objekta morajo biti v istem naklonu.
Sleme mora praviloma potekati v smeri daljše stranice in se lahko zaključi s čopom – praviloma na obeh straneh slemena oziroma nad vsemi čelnimi stenami.
Napušči so dopustni v izvedbi z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti praviloma enak naklon kot osnovna strehe (toleranca 5 stopinj). Razmerje frčad mora biti skladno s celotno fasado objekta. Sleme frčade mora biti nižje od slemena osnovnega objekta. Lega frčade mora biti v nadaljevanju simetrije fasadnih elementov v nižjih etažah. Oziroma se z nesimetrično lego frčad poudari del objekta, ki je zaradi namena že v fasadi nižjih etaž dodatno poudarjen.
Nad sestavljenim tlorisom na strmem terenu, je v naslednjih primerih dopustna tudi ravna oblika »strehe«, in sicer:
– da je del objekta ali objekt dozidava v useku med obstoječim objektom in terenom in je streha pohodna – terasa z višinsko koto strehe – talne plošče max. 10 cm nad nivojem okoljnega terena. Dopustna vidna zaključna stranica je le ena in sicer z vhodom v ta del objekta (garaža, shramba, drvarnica idr.).
– da je objekt izveden v useku v naravni teren in se preko stropne plošče izvede nasutje z zemljo in zatravi oziroma zasadi z grmovnicami in ustrezno z ograjo zavaruje pohodna streha nad prvo čelno fasado z vhodnimi odprtinami.
– stranico z vhodom v ta objekt oziroma del objekta je po možnosti orientirati tako, da je zakrita pred pogledom z javne prometne površine.
Strehe sakralnih objektov, znamenj, večjih objektov stanovanjskega, proizvodnega, oskrbnega in družbenega namena ter športnega namena, se lahko izvedejo z drugim naklonom ali obliko strešin, vendar se predhodno izvede zazidalni preizkus in preveritev ustreznosti z grafično simulacijo objekta v celostnem izgredu naselja.
 
Pomožni objekti
Pomožni objekti morajo biti oblikovani v skladu z izgledom in izbiro materialov osnovnega objekta. Pomožni objekt kot prizidek k osnovnemu objektu mora imeti strešino izvedeno kot podaljšek osnovne strešine z nespremenjenim naklonom ali v primeru, da je sleme pomožnega objekta orientirano pravokotno na osnovni objekt, je strešina pomožnega objekta streha dvokapnica z enakim naklonom kot streha osnovnega objekta.
Število pomožnih objektov je opredeljeno po Pravilniku, razen pri vikendih. Od parcelne meje morajo biti pomožni objekti, ki se gradijo na podlagi Pravilnika, odmaknjeni vsaj 3,0 m; če je odmik manjši, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljišč.
Vetrolovov, zimskih vrtov in panoramskih sten ni dopustno locirati na fasade krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin ali vedutno izpostavljene.
Odjemna mesta za komunalne odpadke, so lahko urejena v sklopu ograje na zemljišču lastnika individualnega stanovanjskega objekta in ob njegovem vhodu v objekt. V primeru, da je lastnikov objekta več, se lokacija stalnega mesta za kontejner določi v oddaljenosti 3 m od javne površine v globini funkcionalnega zemljišča objekta na utrjeni površini in z ustrezno urejenim brezprašno izvedenim dovozom širine 3,5 m. Merila in pogoji prejšnjega stavka niso obvezujoči le, če je zaradi velikosti parcele ali naklona terena nujna postavitev ob prometnici. Mesto enega ali več kontejnerjev je dopustno pokriti z nadstrešnico oblikovano v skladu z osnovnim objektom ali ostalimi pomožnimi objekti na funkcionalnem zemljišču.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja.
Ograje za ograjevanje zunaj naselij so dopustne le za ureditev površin za krave, konje, drobnico in divjad v transparentni obliki les, mreža, vidna oblika električnega pastirja ali zakrite z zelenjem.
Ograjevanje funkcionalnih zemljišč znotraj posameznih morfoloških enot se prilagaja obstoječemu načinu razmejitve.
Ograjevanje v ureditvenih območjih naselij, je v vseh morfoloških enotah in na območju VIII. kategorije dopustno le:
– zaradi varovanja površin za krave, konje, drobnico in divjad,
– nad vertikalnimi stenami in opornimi zidovi višine min. 60 cm,
– za preprečitev zdrsa na zatravljeni ali drugače utrjeni brežini nad višino 2 m in – nad brežinami nad prometnicami v zakonsko dopustni oddaljenosti,
– če dejavnost, ki se izvaja na funkcionalnem zemljišču objekta oziroma v objektu zaradi varovanja pogojuje nujnost fizične razmejitve od ostalega prostora.

Nadomestne gradnje
Pri nadomestni gradnji je dopustna ohranitev dela obstoječega objekta tako, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov prvotnih objektov kot samostojnih objektov vendar ločenih od novih, ni dopustno.

Gradbeni materiali
Za vaška naselja, kmetijska naselja, VIII. kategorijo oziroma samine in območja enodružinske gradnje v vodilnih naseljih, ki se niso izgrajevala s PIN se uporabljajo tradicionalni gradbeni materiali, in sicer:
– strehe morajo biti krite s kritino sive ali opečne barve. Dopustne so le kritine z majhnimi strešniki, oziroma drobno strukturo izgleda. Za sakralne objekte in znamenja je dopustna pločevinasta strešna kritina.
– dopustne fasade so izvedene v ometu v značilni paleti barv kvalitetne vaške arhitekture. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke, pločevinastimi oblogami ali iz umetne snovi niso dopustne. Zasteklitve s steklaki niso dopustne v območjih vaških jeder oziroma neposredno ob avtohtonih objektih.
Za druge vrste objektov so merila in pogoji za izbiro gradbenih materialov obrazloženi v nadaljevanju tega odloka.
Gradbeni materiali uporabljeni na fasadnem plašču osnovnega objekta morajo biti v barvi teksturi in mestu uporabe identični tudi za pomožne objekte.

Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
 
2.2. Oblikovanje drugih posegov

Ureditve vodotokov in hudournikov na kmetijskih in urbanih površinah, se izvajajo kot vzdrževanje obstoječih ureditev obrežnega sveta ali kot ureditev novo nastalih odprtih brežin ob vzdrževanju melioracijskih jarkov. Vedno je končni izgled vidnih delov utrditve terena izveden z naravnimi lokalnimi materiali ali utrjen s hortikulturno ureditvijo – ozelenjen z lokalno značilno obrežno vegetacijo.
Ob posegih v obrežni prostor, kjer je ohranjen naravni biotop, se posegi izvajajo tako, da se ob končanih delih obnovijo značilne utrditve terena in izvede zasaditev z značilnimi rastlinskimi združbami.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč ter gradnjo kmetijskih, gozdnih in dovoznih prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti ali preusmeriti odtoka visokih voda in hudournikov.
Goloseki na gozdnih zemljiščih niso dopustni.
Pri urejanju kmetijskih zemljišč je treba ohranjati:
– pasove vegetacije in posamezna drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo oziroma drevesa po posegih na novo zasaditi in
– gozdni rob na novo zasaditi in okrepiti.
Vse novo nastale površine s strmim naklonom – nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je treba zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabiti za zavarovanje elemente, ki omogočajo zasaditev grmovnic.
Betonski oporni zidovi morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom in ozelenjeni z lokalnim rastlinjem.

Vse manjše opuščene peskokope oziroma manjše kope ki nimajo razvojnih možnosti je potrebno sanirati. Sanira se jih v skladu z rudarskim projektom in lokacijsko dokumentacijo.
Večji obstoječi ali opuščeni peskokopi ali kamnolomi, ki se še ne urejajo s PIN, se urejajo z začasnimi merili in pogoji na naslednji način:
– izkoriščanje se ustavi,
– stanje na odprtem kopu in bližnji okolici se skladno z Zakonom o rudarstvu zavaruje in
– v skladu s prostorskim planom občine se pristopi k pripravi ureditvenega načrta za nadaljnje izkoriščanje ali dokončno sanacijo.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Turistične oznake, napisi, reklame in neprometni zanki

Turistične oznake, napisi in reklame morajo biti locirani in oblikovani tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih Ijudi, da ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo nemotenega dostopa do infrastrukturnega omrežja za potrebe rabe in vzdrževanja.
Turistični napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom stanovanjskih in gospodarskih objektov. Na objektih naravne in kulturne dediščine reklame niso dopustne.
V proizvodnih območjih in območjih s centralnimi funkcijami (oskrba, kultura, izobraževanje, promet, šport in sorodnimi dejavnostmi), je dopustna postavitev napisov, simbolnih oznak in drugih neprometnih znakov, tudi nad koto višine slemena objekta ali bližnjih objektov, na objektu ali na samostojnem konstrukcijskem objektu. Vrh napisa ali znaka oziroma objekta mora biti pod najvišjo koto slemen ostalih objektov območja – vedutno izstopanje tovrstnih objektov iz silhuete celotnega naselja ni dopustno.
V PGD se navede lego in velikost oznake. Preveri se vizualno pojavnost znaka na območju urejanja in v primeru, da je objekt večji tudi vpliv na izgled celotnega naselja.
Ulična oprema, parkovna oprema, oprema otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov

Pomožni objekti – ulična oprema, parkovna oprema, oprema otroških igrišč, rekreacijskih površin in objektov se lahko locira tako, da ne ovira funkcionalno oviranih oseb in uporabe ali vzdrževanja infrastrukturnih objektov in naprav.
– oblikovanje oziroma izbira vrste tipskih elementov opreme je pogojena z oblikovnimi posebnostmi območja, v katerem se bo nahajala,
– lokacija v območju se določi tako, da je uporaba posameznega elementa opreme varna in omogočen dostop za upravljanje in vzdrževanje.
Prostorsko območje – enoto opremljanja, se vedno ureja z elementi v enotnem tipu po materialu in barvnem vzorcu.
 
2.3. Pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah

Merila in pogoji se nanašajo na posege v naseljih. Pri oblikovanju novih posegov v prostor je potrebno s pomočjo posebnih strokovnih podlag in preglednih kart v merilu 1:2500 odčitati prostorsko raznolikost ter kvalitete predmetnega naselja ter jih v lokacijskem delu PGD predstaviti kot merila kvalitetne vključitve novih posegov v prostor. Pri večjih posegih je potrebno v lokacijskem delu PGD izdelati ureditveno situacijo (zazidalni preizkus) naselja, vendar pa je potrebno skladnost rešitve uskladiti z merili in pogoji tega odloka in v strokovnih podlagah ugotovljenih meril, še posebej glede skladnosti urbanistične in arhitekturne tipologije, sooblikovanja javnega prostora naselja in meje naselja ter sooblikovanja naselbinskega telesa. Posebne strokovne podlage za tak poseg se izdelajo v skladu z določili 4. člena tega odloka.
Merila in pogoji so določeni po ureditvenih enotah, ki so razvrščene v tipološke skupine:
E – enodružinska zazidava
V- vas in vaško jedro
K – kmetijska dejavnost
W – počitniška naselja
D – objekti proizvodnih dejavnosti
B – blokovna gradnja
C – objekti centralnih dejavnosti
KOM – območja komunalnih objektov in naprav
T – območje železniških objektov in naprav
R – rekreacija in turistične kapacitete
(Za šifro enote, se upošteva vse močneje zastopane vrste rabe)
zač. – začasno urejanje s PUP – do sprejetja PIN
– za razpršeno gradnjo, to je za zazidana stavbna zemljišča izven naselij, veljajo enake določbe za oblikovanje kot za večja ureditvena območja
– urejanje z določili sanacijskega PUPa do legalizacije objekta, nato pa po določilih za razpršeno gradnjo (Vlll.kat. oziroma samine)
 
E- Ureditvene enote enodružinske zazidave

V ureditveni enoti enodružinske zazidave E, veljajo poleg splošnih naslednja merila in pogoji za oblikovanje:
 
Stanovanjski objekti:
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min. 1:1, 4
– višina: max. P+1 +M, kjer kolenčni zid ne smo biti višji od 60 cm ali P+M-kolenčni zid 140 cm
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj
 
Objekti za centralne dejavnosti:
– tlorisni gabarit: podolgovat, razmerje stranic min.1:1,5,
– višina: max P+1 +M, kjer kolenčni zid ne sme biti višji od 30 cm. Za novogradnje velja, da je svetla višina etaže v delu objekta z ravnim stropom min. 3 m, oziroma v skladu s predpisi za nameravano vrsto objekta,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 35 do 40 stopinj,
– dostop v objekte mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane oseb,
 
Prostostoječi pomožni objekti (po Pravilniku) morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35 do 42 stopinj.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic ni dopustno.
Aktivne kmetije v ureditveni enoti, ki so bile takšne na dan uveljavitve tega odloka, se lahko urejajo v skladu z merili oblikovanja, ki veljajo za ureditveno enoto kmetije-K v 36. členu odloka.
 
V – ureditvena enota vas in vaško jedro

Vas
Tipološko na območju urejanja ločimo tri zasnove vasi:
A – gručasta vas
B – vas v vrsti
C – razložena vas
 
A) V gručasti vasi je treba ohranjati:
– notranjo prometnico z vsemi razširitvami,
– gručasto osnovo naselja, ki jo določajo posamezne zaključene kmetije, ki so preko glavne vaške ceste povezane v celoto,
– značilno podobo vaškega roba in vzpostaviti ekološko ravnovesje na prehodu iz pozidanih v odprte kmetijske površine,
– odprte prehode med kmetijami in prehode iz naselja v krajino in
– drobnejšo zidavo ter merilo in velikost kmečkih objektov v sklopu obstoječih gručasto oblikovanih dvorišč.
 
B) V vasi v vrsti je treba ohranjati:
– notranjo prometnico in vse razširitve,
– značilnosti eno ali dvostransko obzidane vaške ceste,
– gradbeno linijo objektov postavljenih pravokotno na osrednjo vaško cesto,
– razporeditev kmečkega doma, ki se linearno členi v kmečki dom, hlev, gospodarska poslopja in pomožne objekte,
– obstoječo ulično fasado tako v merilu kot materialih posameznih elementov in
– zeleni rob naselja.
 
C) V razloženi vasi je treba ohraniti:
– vse razšitirve ob odcepih in ob glavni prometnici,
– značilno zaokroženost kmetijske enote,
– velikost nadomestnih ali novih objektov ne smejo izstopati iz višinskega gabarita obstoječih gospodarskih objektov kmetije,
– ohraniti je potrebno notranjo povezanost funkcionalnih enot – brez ograj,
– obvezna smer slemen vzporednih s plastnicami terena,
– razgibani in mestoma prekinjen ozelenjeni rob naselja,
– silhueto vedutnega pogleda, ko zelenje prekrije strešine do polovice in
– notranjo prometno prevoznost dvorišč tudi za potrebe intervencijskih vozil.
Postavljanje kioskov in prodajnih prikolic v vaških naseljih in ob njih ni dopustno. Dovoljena III. stopnja varstva pred hrupom podnevi, ponoči pa II. razen za kmetijska opravila.

Vaško jedro
Vaško jedro, ki predstavlja jedro naselja, delimo v tri tipe:
– jedro, kjer se še ohranja karakter vaškega trga,
– jedro, ki ga oblikuje cerkveni objekt,
– jedro, ki ga tvori cerkev in posamezni obstoječi objekti večjega merila s centralno funkcijo.
Dovoljeni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela,
– nadomestna gradnja,
– revitalizacija jedra je možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine in
– dopolnitev z javnimi programi, centralno funkcijo in oskrbnimi ali storitvenimi dejavnostmi, kot so manjše trgovine in lokali v obstoječih objektih, nadomestnih gradnjah in novogradnjah in ureditev s tradicionalno ulično opremo.
Pri vseh posegih v vaško jedro je treba upoštevati kvalitetno in že izoblikovano arhitekturo ter gradbene linije obodne zazidave. Posegi, ki spreminjajo zunanjost objekta, so dopustni le takrat, kadar gre za oblikovno izboljšavo in poenotenje zunanjega videza.

V ureditveni enoti vas -V se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov poleg splošnih pogojev velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem stranic min. 1:1,4
– višina: max. P+1 +M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenov, kolenčni zid pa visok največ 30 cm ali VP+M, kjer kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok 100 cm in
– višina objekta skupno s streho ne sme biti višja od neposrednih sosednjih istonamenskih kvalitetno v prostoru umeščenih objektov.
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38/42 stopinj.
 
Za oblikovanje objektov centralnih dejavnosti poleg splošnih pogojev velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– višina: P + 1 + M, kjer je pritličje pri vhodu največ 20 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 30 cm ali VP +M, kjer je pritličje pri vhodu največ 100 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok do 100 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj,
– dostop v objekt mora biti zagotovljen tudi za funkcionalno ovirane osebe.
 
Za oblikovanje gospodarskih poslopij poleg splošnih pogojev velja:
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
 
Za oblikovanje obrtnih delavnic poleg splošnih pogojev velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Proizvodni in gospodarski objekti morajo biti praviloma postavljeni ob gospodarsko dvorišče, stanovanjski objekt pa ob ulico oziroma cesto. V pritličju stanovanjskih objektov se dovolijo poslovne dejavnosti.
V primeru večjega obsega novih programov je le te treba razdeliti v večje število manjših objektov ali pa v ta namen izoblikovati v robu naselja nova območja za izgradnjo objektov večjih dimenzij, ki se od starega dela naselja ločijo z zelenimi pasom in so kompozicijsko usklajeni s celotno podobo naselja v krajini.
Obstoječo pozidavo predimenzioniranih in arhitektonsko neprilagojenih objektov postavljenih na sredo parcele je treba ustrezno sanirati z zasaditvijo zelenega tampona visokodebelnih dreves. Obstoječo novo pozidavo je treba zgoščati v kompaktnejši vzorec.

Za oblikovanje pomožnih objektov v enotah V in K velja:
Pomožni objekti, razen kozolcev in čebelnjakov, morajo biti postavljeni v neposredni bližini kmetij tako, da z osnovnimi objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij. Prostostoječi pomožni objekti morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 38 do 42 stopinj.
Lokacija čebelnjakov je dopustna ob vasi z ustreznim odmikom od javne poti ali sosednjih zemljišč.
Za druge pomožne objekte (individualne in vaške skupne rabe), ki niso bili zastopani v tradicionalnem vaškem stavbarstvu velja, da se lahko postavljajo le na lokacijah, ki so v skladu z namembnostjo ustrezno dostopne vendar vizualno niso opazne z glavnih prometnih površin, niti s kmetijskih površin odprtega prostora ali pa se jih ustrezno zazeleni in so:
– garaže
– male ČN do 50 enot,
– vodni bazeni za požarno vodo,
– tipski montažni bazen za rekreacijo,
– vrtne ute,
– steklenjaki in tople grede.
 
K – ureditvena enota kmetij

Kmetija se oblikuje okoli gospodarskega dvorišča preko katerega so zagotovljeni glavni vhodi v gospodarske objekte.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov poleg splošnih pogojev velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic min 1:1,4.,
– višina: P+M, ali VP + M, kjer je kota pri visokem pritličju max.100 cm nad terenom ob vhodu v objekt in višina kolenčnega zidu 100 cm.
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 42 stopinj.
Nadomestne hiše in gospodarska poslopja se gradijo na lokacijah starih arhitektonsko kvalitetnih objektov, v podobnem ali enakem proporcijskem razmerju in skladno z 19. členom tega odloka.
Lokacijska dokumentacija mora vsebovati organizacijsko shemo bodoče ureditve celotne kmetije, z vključitvijo novega, nadomestnega ali prenovljenega objekta.
Vertikalne silose ni dopustno graditi kot samostojne objekte. Lahko se jih postavi skupno z drugimi gospodarskimi objekti pod enotno streho in v okviru enotnega prostorskega volumna.
Dopustna je gradnja objektov za storitvene in obrtne dejavnosti.
Ob graditvi novih objektov v okviru osamelih kmetij je treba upoštevati značilnosti obstoječe arhitekture, način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine in nove posege kultivirati v krajinsko značilnem vzorcu. Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij je treba le-te ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko.
 
W – Ureditvena enota počitniških hišic

Pogoji oblikovanja počitniških hiš:
– tlorisni gabarit: podolgovat, z najmanjšim razmerjem stranic 1:1.4,
– višina: največ K+P+M; pri tem je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa je lahko visok največ 90 cm,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38 do 45 stopinj.
Počitniški objekti so lahko tlorisne površine do 60 m2. Poleg tega se lahko zgradijo tudi pomožni kubusi (npr. prizidki) po Pravilniku, vendar pod naslednjimi pogoji:
– z vsaj eno stranico se morajo v celotni dolžini stikati z osnovnim kubusom počitniškega objekta;
– naklon strehe in kritina sta lahko le ista kot pri strehi osnovnega kubusa počitniškega objekta ali pa imajo oblikovano ravno streho; pomožni kubus ob vzdolžni fasadi ima lahko le vzdolžno orientirano streho, na čelih pa je lahko streha le prečna ali pa kot podaljšek strehe osnovnega kubusa na isti višinski koti;
– široki so lahko največ 3,0 m merjeno od stične fasade z osnovnim kubusom.
Poleg ene počitniške stavbe se lahko gradi le en samostojen pomožni object po Pravilniku. Od drugih vrst objektov se lahko po Pravilniku gradijo le še ograje, škarpe, v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom, greznica, usklajena z merili Pravilnika, ter individualni rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto. Pri umestitvi slednjega v prostor je potrebno upoštevati, poleg predpisanih varnostnih kriterijev, tudi naslednje pogoje:
– znotraj naselij, v kolikor niso v celoti vkopane, se oblikujejo v skladu z merili umeščanja pomožnih stavb;
– izven naselij, na zunanjih mejah naselij, v območjih varovanja naravne in kulturne dediščine, na vinogradniški GE na nagnjenih terenih nagibom nad 10% (merjeno na nasprotnih mejah) naj bodo vsaj s treh strani (v tlorisni projekciji) v celotni višini vkopani v zemljo;
– umeščajo se lahko le na GE, na katerih se predmetno gorivo uporablja;
– v celoti vkopan vodnjak s čistilnim sistemom;
– greznica, po 8. členu Pravilnika.
V primeru, da se v območju namenjenem gradnji počitniških objektov nahaja kmetijsko gospodarstvo, stanovanjski objekt ali drugi legalno zgrajeni objekti, se za take objekte smiselno upoštevajo določila 9. člena tega odloka.
Rekonstrukcije ali spremembe namembnosti starih kmečkih hiš ali zidanih gospodarskih poslopij v počitniške objekte je investitor dolžan izvršiti tako, da objekt ohrani osnovne gabarite in vrsto kritine, razporeditev in velikost fasadnih odprtin (oken, vrat, obdelavo in osnovano barvo fasade).
Avtohtono vegetacijo na funkcionalnem zemljišču je treba ohraniti v čim večji meri.
Kadar je višina kapi v višini stropa nad pritličjem, se tloris mansardne etaže lahko razširi v prečni smeri preko 60 m2 etažne površine. Razširitev gre lahko tudi v vzdolžni smeri, toda bo največ za 0,60 m (všteta tudi fasada) na obeh čelnih fasadah, rob kapi pa je širine do 0,60 m. Dodatnih opor strešne konstrukcije ni dovoljeno izvajati.
 
D – ureditvena enota delavnice in proizvodne bale

Zaradi ohranjanja kvalitete kulturno krajinskega prostora je treba poiskati v prostoru takšne oblikovne in tehnološke rešitve, ki ne rušijo harmoničnih odnosov v izoblikovanosti prostora. Ob graditvi novih objektov je treba upoštevati danosti prostora in spoštovati značilnosti obstoječe arhitekture in način oblikovanja oziroma sestavljanja posameznih objektov v skupine. Okolico novih objektov je treba zasaditi z avtohtonimi visokodebelnimi drevesnimi vrstami.
Pri potrebni graditvi objektov večjih dimenzij moramo postaviti le-te v gručo, ki jo je treba ozeleniti in kompozicijsko uskladiti z obstoječo krajinsko sliko. Lokacije objektov večjih gabaritov, ki so posledica tehnologije proizvodnje naj se preverijo za vsak primer posebej. Rezultat mora potrditi upravičenost umestitve neustreznega objekta v prostor na najsprejemljivejši lokaciji.
Osnovne priporočene usmeritve poleg splošnih pogojev so:
– tlorisni gabarit: podolgovat z razmerjem strani min 1:1,5,
– višinski gabarit: pritličje,
– streha: simetrična dvokapnica v naklonu 38–42 stopinj ali v skladu s tehnično utemeljitvijo dokazano potrebno prekritje objekta z drugačnim naklonom strešin.
Adaptacije, rekonstrukcije in spremembe namembnosti na obstoječih območjih obrtne ali proizvodne dejavnosti, se načrtujejo oziroma preverja se ustreznost opremljenosti kot celota v prometnem in komunalnem urejanju, s predvideno končno usmeritvijo območja.
Znotraj ureditvenih območij z namembnostjo proizvodnih dejavnosti, se ne dopušča gradnja novih stanovanjskih objektov ali spreminjanje proizvodnih v stanovanjske objekte. V primeru, da ima objekt izkoriščeno mansardo, so v njej dovoljeni le pisarniški prostori za dejavnost, ki se opravlja v pritličju.
 
B – blokovna gradnja

Na območjih blokovne gradnje so dopustni posegi na objektih v naslednjih vsebinah:
– vzdrževanje v okviru določil gradbene dokumentacije,
– sprememba namembnosti stanovanjskih enot za storitvene, oziroma drugo nemotečo dejavnost občanov z majhno frekvenco strank in majhno količino materiala in produktov svoje dejavnosti,
– zasteklitev balkonov v enotnem vizualnem izgledu po barvi in obliki elementov in
– izgradnja igral in ulične opreme na funkcionalnem zemljišču objekta, ki je opredeljen kot zelena površina za uporabo stanovalcev.
Višina: ureditev dostopa v objekt tako, da se omogoči neoviran dostop za funkcionalno ovirane osebe od javne površine in parkirišča do vhoda v objekt.
 
C – območja centralnih dejavnosti

Območje centralnih dejavnosti je dopustno urejati kot heterogen prostor, v katerem je združenih več enot družbenih dejavnosti z individualno oblikovno ali simbolno pojavnostjo.
Obstoječa tlorisna razmerja objektov so odvisna od namembnosti objekta oziroma posamezne enote. Nekateri objekti so zaradi dejavnosti in funkcije že izoblikovane v za dejavnost dogovorjeni in širše prepoznavni simbolni podobi znaka na fasadi, s posameznimi prepoznavnimi elementi kubusa objekta ali oblikovanjem objekta kot celote. Ti objekti se dograjujejo in vzdržujejo v obstoječi tipološki obliki.
Novi objekti centralnih dejavnosti naj se v kolikor dejavnost nima izražene tipične oblikovne pojavnosti izbirajo z naslednjimi omejitvami:
– max. višina P+2+M,
– tlorisno razmerje min. 1:1,4,
– streha dvokapnica,
– poudarjen vhod in
– parkovno urejen dostop z javne površine.
Pomožni objekti in naprave na javnih površinah v območju centralnih dejavnosti morajo biti enotno oblikovani. Odstopanja so dopustna, če so oblikovno vezani in tudi locirani na funkcionalnem zemljišču objekta centralne funkcije.
 
KOM – območja komunalnih, energetskih in prometnih objektov in naprav

Objekti komunalnih, energetskih in prometnih objektov in naprav, se po oblikovanju prvenstveno podrejajo funkcionalnim potrebam. Vedno pa se upošteva le najkvalitetnejša sprejemljiva oblika v prostoru.
Za vse grajene objekte, kjer je mogoče prilagajanje varnostnim omejitvam in istočasno oblikam obstoječih grajenih struktur, so merila enaka kot za grajene objekte v bližnji naselitveni enoti.
Kolikor je območje ograjeno in dejavnost to dopušča, je potrebno ob ograjenem območju v odprtem prostoru ograjne elemente ozeleniti oziroma za zeleno bariero zakriti rob pozidave.
 
T – območje železniških objektov in naprav

Območje železniških objektov in naprav se ureja v skladu z določili varnosti v železniškem prometu. Za področja v lasti in upravljanju upravljalca objektov in naprav železnice, ki se nahajajo v naseljih, se morajo izvajati vzdrževalna dela na fasadi objektov istočasno za celotni objekt.
Ureditev površin, ki so last upravljalca železnice in niso znotraj območij izključne rabe tirnih ali postajnih objektov in naprav ter niso z ograjo fizično dislocirane od javnih zemljišč naselij, morajo biti ozelenjena kot parkovana površina ali zelenica v dopustnih zakonskih merilih.
 
R – rekreacija – turistične kapacitete

Oblikovanje objektov za šport in rekreacijo
Za odločitev o ustreznosti novih objektov za šport in rekreacijo, se je potrebno v skladu s pravili stroke in po naslednjih predpisanih merilih odločiti za najustreznejšo varianto:
– Objekti se znotraj urbanih območij urejajo v obliki:
– tlorisni gabariti:
– odprta športna igrišča imajo tlorisno zasnovo, ki omogoča nemoteno opravljanje športne dejavnosti,
– za zaprta športna igrišča in spremljajoče objekte velja, da se tlorisna zasnova oblikuje kot enotna stavbna masa z dopustnimi izvedbami v krakih, če je to potrebno zaradi sanitarno tehničnih pogojev.
– višina objektov: vstop v objekt je max. 20 cm nad koto terena in urejen ustrezno za funkcionalno ovirane osebe, dopustna višina za sleme oziroma vrhnjo točko nosilnega dela objekta velja, da ne izstopajo iz višinskega gabarita naselja,
– streha: – kolikor je rekreacijski objekt samostojna pojavna oblika je dopustna streha v tradicionalni obliki strešine kot dvo ali večkapnica in barva strešnikov v sivi ali opečni barvi,
– naklon strehe je odvisen od oblike objekta in za manjše ali spremljajoče objekte velja, da je naklon strešine od 35 do 42 stopinj. Ravne strehe nad objekti niso dopustne, razen če predstavljajo pohodno varovano površino v funkciji razgledne ploščadi spremljajočega objekta.
– streha ob obstoječih športno rekreacijskih ali centralnih objektih se podreja kvalitetnemu oblikovanju obstoječega objekta po barvi teksturi in materialu.
 
Dopustna odstopanja

Znotraj območij poselitve je dopustno odstopanje namembnosti objektov in se lahko za posamezne objekte uveljavljajo merila sorodne enote, če predlagatelj s soglasjem KS in prizadetih strank v postopku predlagani poseg utemelji kot sprejemljiv in so upoštevana vsa druga merila in pogoji tega odloka.
3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

Velikost gradbenih parcel (stavbišče + funkcionalno zemljišče) se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracija terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, urejene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve: vpliv bližnje okolice, prezračevanje in osončenje objektov v odnosu do gostote zazidave. Obvezno je zagotoviti osončenje stanovanjskih objektov – objektov za bivanje, zdravstvenih, šolskih in vzgojnovarstvenih objektov. Nedopustno je z novimi posegi ob ali na objektih zmanjševati osvetljenost ustrezno osvetljenih delovnih mest, v kolikor se slednjim ne zagotovi v projektni dokumentaciji zadovoljivega standarda v skladu z tehničnimi normativi in,
– proste površine in intervencijske poti.
Funkcionalno zemljišče mora obvezno vsebovati vsaj 1 m širok pas okoli zgradbe, potrebne parkirne površine in dostop do objekta širine vsaj 3,5 m. Funkcionalno zemljišče je treba določiti tako, da se obstoječi objekti vsaj z eno stranico dotikajo funkcionalnega zemljišča (tvorjenje dvorišča). Funkcionalno zemljišče se določi tudi na območjih podzemnih naprav (cistern in greznic), kadar je zgornja plošča teh naprav manj kot 40 cm pod nivojem površja.
 
Parkirne površine

Vsaki novogradnji, spremembi namembnosti ali določitvi funkcionalnega zemljišča se določi tudi število potrebnih parkirnih mest s potrebnim manipulativnim prostorom. Kadar teh mest na funkcionalnem zemljišču objekta, ki se mu spreminja namembnost ni mogoče zagotoviti, mora investitor dokazati, da razpolaga s primernim številom PM v neposredni bližini – manj kot 100 m od objekta. Oziroma, da je v bližini območja v večjem naselju ali v območju manjšega naselja zadosti veliko javno parkirišče, ki ima poleg potreb obstoječih uporabnikov v predvidenem časovnem intervalu še ustrezno število prostih parkirnih mest. Za celotno področje PUP-a velja, da je potrebno na gradbenih parcelah zagotoviti ustrezno število parkirnih mest po veljavnem pravilniku s tega področja.
Število potrebnih parkirnih mest za druge dejavnosti se določa za vsak poseg posebej in sicer v skladu z normativi, ki veljajo za dejavnost, ki se bo opravljala v objektu.
 
4. Merila in pogoji za prometno urejanje

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno nemotenemu odvijanju prometa in vzdrževanju in nujnim delom na cestah.
Za vsak poseg v varovalnem pasu javne ceste, ki se obravnava po tem odloku je potrebno pridobiti soglasje njenega upravljalca.
Varstveni pasovi se merijo od zunanjega roba cestnega sveta in so za državne javne ceste naslednjih širin:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
Lokalne ceste, se urejajo smiselno glede na prejšnji odstavek tega člena. Varstveni pas obsega razdaljo 15 m od cestnega sveta, oziroma površino, ki je potrebna za varno in nemoteno odvijanje prometa, kar določi upravljalec lokalne ceste na prošnjo.
Koridor lokalne ceste se upošteva za vseh 5 kategorij lokalnih cest, vendar se drugačno odločitev lahko povzame iz določil odloka o kategorizaciji lokalnih cest Občine Ivančna Gorica.
V območju avtocest je izvedba vseh dodatnih ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja avtoceste, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev širitve zazidalnih območij.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajena s predpisi, ki urejajo to področje.
Odmik novozgrajenega objekta mora slediti gradbenim linijam v prostoru- mejam do katerih lahko segajo objekti v smeri proti javnemu prostoru, cesti ali javni poti. Ureditve na gradbenih parcelah, ki so predvsem internega značaja (škarpe, ograje, tlaki, zelenice in drugi objekti za potrebe gradbene parcele) se lahko gradijo le do gradbene meje. V prehodnem obdobju, do sprejetja PRO je investitor dolžen pridobiti predhodno mnenje in tudi soglasje pooblaščenega upravljavca predmetnega javnega prostora. V kolikor regulacijska linija in/ali gradbena meja nista določeni se opredeli z spodaj navedenimi odmiki od roba cestnega telesa oziroma funkcionalne prometne površine (robnika oziroma roba asfalta oziroma vozišča pri makadamskih poteh):
– pri regionalni cesti regulacijska linija 8,0 m; gradbena meja 3,0 m;
– pri lokalni cesti regulacijska linija 4,0 m; gradbena meja 2,0 m;
– pri javni poti regulacijska linija 3,0 in gradbena meja 2,0 m.
Za vse javne cest in javne poti, ki so namenjene za prevoz tovornih vozil gozdnega gospodarstva – prevoz lesa iz gospodarskega gozda, je dopustno načrtovati spremembe le tako, da cestišče in objekti ceste (mostovi, utrditve brežin pod cesto idr.) prenesejo min. 10 ton osne obremenitve.

Dovozi in priključki na cestno omrežje morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Slepo zaključene javne ceste morajo imeti ob zaključku obračališče, kjer je mogoče obračanje tovornjaka brez prikolice.
Vsaka parcela mora imeti predpisano dovozno pot – dostop do javne ceste oziroma mora lastnik parcele in predlagatelj posega graditve z vpisom služnostne pravice dokazati da ima zagotovljeno pot in dostop do svoje parcele preko tujega zemljišča. Vsaka nova služnostna pot mora omogočati dovoz urgentnim vozilom.

Pri rekonstrukciji ceste je treba višino cestišča in površine za pešce ter prečkanja preko cestišča izvesti tako, da se pri tem možnost dostopnosti ohranja ali izboljša.
Trase prometnic se morajo prilagajati obstoječemu reliefu. Med gradnjo je treba v največji možni meri ohranjati obstoječe krajinske prvine ob trasi ceste (gozdni rob, živice, posamezna drevesa). Ob sanacijah terena je potrebno ravnati z določili tega odloka in varovati avtohtono vegetacijo.
Kmetijske prometnice, ki so namenjen le prevozu kmetijske mehanizacije, smejo biti široke največ 3 m. V ostrih zavojih, v strmih usekih ob prečkanju pobočja, pred mostovi ali podvozi so dopustne potrebne razširitve cestišča za varno odvijanje prometa. Na ravnih predelih so dopustne ureditve izogibališč. V skladu s pravilnikom o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic, morajo biti gozdne prometnice načrtovane in projektirane tako, da znaša širina vozišča v premi 3–3,5 m, na vsaki strani vozišča mora biti bankina širine najmanj 0,5 m. Na gozdni cesti je na primernih mestih potrebno zgraditi izogibališča. Razmik med izogibališči praviloma ne presega razdalje 300 metrov. Obračališča se izvedejo vzdolž trase v razmiku 1–2 kilometra.
V območju varovalnega pasu lokalnih javnih cest je v skladu z zakonskimi opredelitvami dopustna utrditev za avtobusna postajališča in postavitev za celotno občino izbranega pokritega postajališča tudi za potrebe prevoza šoloobveznih otrok. Poseg se izvede s soglasjem upravljalca ceste na prometno ustreznih lokacijah.
 
5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter urejanje zvez

V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih vodov ni dopustna gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca posameznega voda. Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.
Pri posameznih objektih, ki so zelo oddaljeni od transformatorske postaje, pa je dovoljeno napajanje z agregatom.

Nadzemni komunalni in energetski objekti morajo biti postavljeni nevpadljivo.
Nadzemni objekti morajo biti arhitektonsko oblikovani in prilagojeni sosednjim objektom oziroma objekti – TP, vodna zajetja, ČN itd., morajo biti v odprtem prostoru zakriti z zelenjem – ustrezno umeščeni v naravno okolje. Postavitev nadzemnih in podzemnih vodov, ki posegajo na kulturno dediščino je izjemoma možna v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Pod istimi pogoji so dovoljena posegi v območju naravne dediščine – v skladu z naravo varstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.

Obstoječe in predvidene objekte je glede na namembnost potrebno priključiti na lokalno prisotno infrastrukturo. Poteki predvidenih komunalnih vodov morajo biti med seboj ustrezno sanitarno tehnično usklajeni.
 
Kanalizacijsko omrežje:
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, ki je vezano na čistilno napravo oziroma se morajo v 6 mesecih po izgradnji sekundarnih kanalizacijskih vodov priključiti na javno kanalizacijsko omrežje. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija. Odvajanje odpadnih voda se odvaja v skladu z Odlokom, s katerim je zavarovano območje vodnega vira. Lastniki objektov, ki imajo odvajanje odpadnih voda začasno urejeno s troprekatnimi vodotesnimi nepretočnimi greznicami, morajo, organizirati ustrezni način praznjenja – redni odvoz na za to usposobljeno ČN za tekoči del in odvoz blata na določeno odlagališče odpadkov. Pri gradnji oziroma sanaciji gnojišč in greznic je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov in navodilo za gradnjo gnojišč in greznic.
Razpršene gradnje morajo reševati dispozicijo odpadnih voda z individualnimi objekti in napravami- to je nepretočnimi greznicami kjer se upošteva 150 I na osebo na dan, minimalno prostornino 3000 I/osebo in najmanjšo dopustno prostornino greznice 6000 I. Greznica mora imeti vsaj dve celici.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, je treba speljati preko lovilcev olj in maščob v kanalizacijsko omrežje ali ponikalnico. Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikalnico oziroma v odprte jarke.
Vse samostojne garaže oziroma garaže v objektih morajo biti opremljene z lovilcem olj in maščob.
Naselja z izgrajenim kanalizacijskim omrežjem in obvezno priključitvijo na kanalizacijski sistem so:
del naselja Stične, Ivančna Gorica, Studenec in del naselja Mleščevo.
Naselja, ki se bodo po izgradnji povezovalnih kolektorjev lahko priključila na centralno čistilno napravo v Ivančni Gorici:
Višnja Gora, Dedni dol, Stari Trg, Podsmreka pri Višnji Gori, Polje pri Višnji Gori, Zgornja Draga, Spodnja Draga, Hudo, Mrzlo Polje, Mleščevo, Škrjanče, Vir pri Stični, zaselek Štorovje.
Vse tehnične rešitve, v zvezi z odvodom, kakor tudi z izgradnjo objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je potrebno dostaviti pristojni službi upravljalca v soglasje. Pri projektiranju je treba upoštevati določila odloka in tehničnega pravilnika o javni kanalizaciji v upravljanju Komunalnega podjetja Grosuplje.
Za ostala naselja je predvideno reševanje odvajanja odpadnih voda z izgradnjo malih čistilnih naprav za čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, začasno je možno urejanje s triprekatnimi vodotesnimi pretočnimi greznicami. Drugi povzročitelji onesnažene vode se na te čistilne naprave ne smejo priključevati.
 
Vodovodno omrežje:
Vse tehnične rešitve vodo-oskrbe iz javnega vodovoda morajo biti izdelane v skladu z določili odloka in pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi javnih vodovodov v Upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje in za vse je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe upravljalca vodovoda – Komunalnega podjetja Grosuplje.
Predvidene vodovode je načeloma treba graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Do izgradnje vodovodnega omrežja je možna začasna vodooskrba iz higienskih kapnic.
Dopustna je uporaba dveh obvezno ločenih vodovodnih sistemov in sicer javnega vodovoda in kapnice (sanitarna voda).
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
 
Vodooskrba naselij:
– Višnja gora, Žabjek in Dedni Dol, imajo urejeno vodooskrbo z vodovoda Višnja Gora.
– Spodnja Draga, Spodnje Brezovo in Peščenik imata urejeno vodooskrbo z lokalnim vaškim vodovodom (priklopna taksa).
– področje Stične, Vir pri Stični in okolica, področje Ivančne Gorice, Studenca in okolice, področje Malega Hudega, Spodnje in Zgornje Drage, področje Mleščevega, Mrzlega Polja, Škrjanč; Gorenje vasi in Malega in Velikega Črnela, je preskrbljeno z javnega vodovodnega omrežja do nadmorske višine 355-360m. V primeru poseganja gradnje objekta na lokaciji večje višine, je potrebno interno zvišanje tlakov za zagotovitev pitne vode in drugačno individualno reševanje potreb po požarni vodi.
Zaselek Štorovje, naselje Mala Dobrava in naselja na Polževski planoti nimajo zgrajenega vodovoda in se prebivalci oskrbujejo iz higienskih kapnic.
 
Električno omrežje:
Poseganje v varovalne pasove daljnovodov in priključnih visokonapetostnih vodov je možno izvajati le ob soglasju in po pogojih upravljalca električnega omrežja.
Pri načrtovanju prostozračnih elektrovodov je potrebno upoštevati, da ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
 
Javna razsvetljava:
Ob glavnih prometnicah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotavljala minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
 
Kabelsko razdelilni sistem:
Za sprejeme televizijskih in radijskih signalov prek satelita in distribucijo signala se dopušča gradnja razdelilno kabelskega omrežja, ki se poveže z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
 
Telekomunikacijsko omrežje:
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Omrežje je na tem področju izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli (telefonske centrale Ivančna Gorica, Višnja Gora, Kriška vas in Gorenja vas).
Pri posegu v prostor, kjer je TK omrežje zgrajeno je potrebno predhodno pridobiti soglasje Telekom Slovenije, PE Ljubljana, investicijsko tehnične službe.
Za objekte na območju urejanja je na podlagi lokacijske dokumentacije naročiti projekt priključitve na telekomunikacijsko omrežje. Projekt mora obsegati območje urejanja in priključitve na TK omrežje.
Za eventuelno potrebno prestavitev ali zaščito TK omrežja na željo investitorja novega posega v prostor, slednji nosi tudi stroške izdelave projekta in izvedbe. Projekt lahko izdela le za tovrstna dela registrirana projektna organizacija po predhodni pridobitvi naloge, katero izda Telekom Slovenije, PE Ljubljana. Celotna izvedba spremembe na TK omrežju od projekta do izvedbe je pod nadzorom Podjetja Telekom Slovenije.

Skupna merila in pogoji glede varovanje okolja veljajo za vsa območja urejanja v planskih celotah in sicer:
– posegi v prostor so dopustni le, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja, to je varovanje okolja pred prekomernimi nivoji hrupa, elemente naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Obstoječe objekte in dejavnosti, ki teh meril ne dosegajo, je potrebno sanirati.
– na ogroženih območjih – plazoviti tereni in območja 100 letnih poplavnih voda, niso dopustni posegi v prostor, ki bi lahko povzročili ob naravni nesreči materialno škodo na objektih v območju ali bi se negativni vplivi zaradi novega posega v prostoru prenesli na druge površine – nova ogrožena območja.
V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni samo takšni tehnološki procesi, ki ne bodo posegli v stanovanjska in kmetijska območja ali gozd s prekomernim onesnaževanjem zraka, površinskih voda in podtalnice.
 
Varstvo voda in vodnih virov
Pri vsakem poseganju v vodno zemljišče ali nad njim to je v priobalno zemljišče – 10 metrski pas levo in desno od vodnega zemljišča ali na vodnogospodarskih objektih, s katerim se kakorkoli spreminja obstoječe stanje in katerega posledice lahko vplivajo na vodotok v smislu mogoče spremembe, je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje in/ali vodnogospodarsko dovoljenje, pristojnega občinskega ali državnega organa.
Posegi v območja varstva vodnih virov se izvajajo v skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica. Pri vsakem poseganju v prostor se upošteva zakonodaja s tega področja.
V skladu z 86. členom Zakona o vodah, ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02) so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko potoka, v primeru, da gre za objekte javne prometne infrastrukture (mostovi, propusti na javnih cestah).
Lokalna skupnost po 92. členu ZV-1skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v ureditvenih območjih naselij, kar zajema zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda in urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
Posegi na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča, so prepovedani, razen v primerih navedenih v 37. členu Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Kot mejo vodnega zemljišča je šteti zgornji rob brežine vodotoka.
Tehnološko odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod odpadne vode, je treba predhodno očistiti oziroma nevtralizirati v čistilnih napravah povzročitelja onesnaženja.
 
Varstvo zraka:
Vsi viri onesnaženja morajo biti grajeni, opremljeni in vzdrževani tako, da se upoštevajo elementi varovanja okolja pred prekomernimi emisijami onesnaževanja zraka- ne izpuščajo v zrak večjih koncentracij škodljivih snovi, kot je to določeno s predpisi in drugimi pravnimi akti s področja varstva okolja. Pri tem se upošteva roža vetrov.
 
Varstvo pred hrupom:
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti so dopustni le, če so locirani tako, da se emisije osnovne dejavnosti oziroma spremljajoči povzročitelji – bistveno povečan promet, ne širijo v smer neproizvodnih območij naselij.
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih s predpisi.
Ob prometnicah nivo hrupa ne sme presegati vrednosti IV. stopnje, v ostalem delu območja obdelave, pa so dopustne za namembnost območij naslednje stopnje:

 
Za šifro enote, se upošteva vse močneje zastopane vrste rabe in se meja stopnje hrupa prilagaja zahtevnejši obstoječi dejavnosti.
Vnos novih dejavnosti s predpisano manjšo stopnjo hrupnosti, kot je predpisana za obstoječo rabo območja se dopušča le izjemoma in sicer – Vnos dejavnosti z nižjo ravnijo hrupa je dopusten le, če investitor sam zagotovi za zadostno protihrupno izolacijo objekta in se nova dejavnost odvija le znotraj protihrupno ustrezno zaščitenih prostorov – objektov.
Za odprti, kmetijski in gozdni prostor se dopušča le hrup, ki je pogojen z opravljanjem osnovne dejavnosti in prometom.
 
Varstvo pred tresljaji
Pri vseh dejavnostih graditve ali upravljanju dejavnosti, kjer se predvideva tresenje terena, je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na obstoječe grajeno okolje in dokazati, da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente okoljne gradnje in na trdnost temeljnih tal pod njimi.
 
Odstranjevanje odpadkov
Trdi odpadki
Saniranje divjih odlagališč odpadkov se izvede po navodilih pristojnih inšpekcijskih služb.
Občina ima organizirano odvažanje trdnih komunalnih odpadkov na ustrezno medobčinsko deponijo. Vsak objekt, katerega dejavnost povzroča stranski produkt – komunalne odpadke, mora imeti določeno ustrezno dostopno mesto in ustrezne kontejnerje tako, da je možno sortiranje vseh vrst odpadkov, da je omogočen nemoten odvoz službe oziroma podjetja za odvoz komunalnih odpadkov (dopustna uporaba skupnih zabojnikov za več stanovalcev).
Na območjih počitniških hišic, kjer ni organiziranega odvoza komunalnih in drugih trdnih odpadkov, jih morajo lastniki odstraniti na dogovorjeno lokacijo v krajevni skupnosti, kjer počitniški objekt stoji ali na lokaciji stalnega bivališča lastnika vikenda.
Podjetja, ki pri svojem delovnem procesu proizvedejo kot stranski produkt tudi posebne odpadke, morajo slednje ustrezno skladiščiti in poskrbeti za odvoz na za to določene deponije, kar je obvezna vsebina lokacijske dokumentacije za graditev objekta oziroma izvajanje dejavnosti. Soglasje za dopustitev tovrstnih posegov mora glede na v zakonu določeno količino in vrsto odpadkov podati tudi sanitarna inšpekcija.
 
Meteorne, sanitarne in tehnološke odpadne vode
Na območjih, ki so zavarovana kot območja varstva vodnih virov z odlokom, se odvajanje odpadnih voda izvaja le v skladu z določili Odloka o varstvu virov pitne vode na območju Občine Ivančna Gorica. V ta namen so prednostno dopustne in obvezujoče vse predpisane dejavnosti izgradnje vodotesnega kanalizacijskega omrežja oziroma sanacije ali rekonstrukcije predpisanih gnojišč.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi ali imajo lastno ČN, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacijo ali v naravni recipient. Na zgoraj navedeni način jih lahko odvajajo le, če so predhodno očiščene do mere, kot jo zahteva sanitarna inšpekcija.
Kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določeno odlagališče.
Strogo je prepovedano odlaganje trdih in tekočih odpadkov v opuščene struge- rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj primerna zemljišča.
Za odvajanje sanitarnih odpadnih voda je obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, če je to priključeno na ČN. Na območju kjer kanalizacija še ni izgrajena, je pa predvidena njena izgradnja, se mora lokacija greznice v lokacijski dokumentaciji locirati tako, da je možna najkrajša povezava za priključitev na predvideni kanalizacijski vod.
Obvezno je načrtovanje kanalizacije z ločenim sistemom – komunalne odpadne vode in meteorne vode. Meteorne vode s prometnih in parkirnih površin se obvezno speljejo preko lovilcev olj in maščob ter dalje v ponikalnico ali meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s streh, zelenic, rekreacijskih in gozdnih površine smejo biti speljane direktno v ponikalnico ali naravni recipient – (odprte jarke).
Za naselja ali razpršeno gradnjo, kjer kanalizacije v dolgoročnem planu občine ni predvidene, se dopušča načrtovanje in izvedba ločenega lokalnega kanalizacijskega omrežja in postavitev male ČN ali individualne male ČN in odtok prečiščene vode v bližnji vodotok – potrebna je predhodna izdelava presoje vplivov na okolje. Poseg je dopustno izvesti na ta način le po pogojih sanitarne inšpekcije in vodnogospodarskega soglasja.
 
Varstvo tal
Vsa skladišča tekočih goriv in drugih naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali bližnje zemljišče. Objekt, kjer je posoda s tekočinami shranjena, mora omogočati nemoten pregled stanja, popolno zajetje ob izlitju iz cistern ali drugih posod in enostavno prečrpavanje eventualno izlitih tekočin.
Skladiščenje drugih tekočin, ki so nevarne za okolje se skladišči in varuje v skladu z navodili inšpekcijskih služb in v skladu z ustrezno zakonodajo.
Za pridobitev soglasja za gradnjo novih večjih kmetijskih objektov za hlevsko rejo morajo imeti v lokacijski dokumentaciji predvideno dispozicijo skladiščenja odpadkov v skladu z zakonskimi predpisi in navodili za izgradnjo greznic in gnojišč in predlagatelji investicije, morajo predložiti dokazilo, da razpolagajo s potrebnimi zemljišči za odlaganje odpadkov iz kmetijske dejavnosti v skladu z zakonskimi predpisi.
 
Varstvo pred požarom
Pri vseh obstoječih in novih objektih je obvezno upoštevati veljavno zakonodajo s področja varstva pred požarom.
Odmiki med objekti morajo biti načrtovani tako, da je upoštevana ocena požarne ogroženosti za načrtovani ali obstoječi sosednji objekt.
V primeru novogradnje, rekonstrukcije, dozidave ali sanacije objekta se mora pri načrtovanju upoštevati načelo zaščite sosedovega premoženja in se predvidi izvedba posega tako, da se prepreči širjenje morebitnega požara na sosedovo premoženje in preveri možnost varnega umika oziroma evakuacije sosedovega premoženja (živine, strojev, premičnin) v primeru požarne ogroženosti.
Urgentne poti morajo biti speljane krožno in v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti postavljeni v ustrezni medsebojni razdalji ob zunanji strani interventnih poti. Vsi hidrantni priključki in drugi viri požarne vode, morajo imeti zagotovljen stalen in neoviran dostop v radiju, ki omogoča nemoteno upravljanje – priklop cevi. Hidrantni priključki morajo imeti zagotovljeno zadostno količino vode.
V naseljih, kjer ni vodovodnega omrežja oziroma vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne rezerve požarne vode, je treba urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k površinskim vodotokom s stalnim zadostnim pretokom, v skladu s pogoji požarne inšpekcije.

Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati določila veljavnih odlokov o razglasitvi objektov naravne ali kulturne dediščine v Občini Ivančna Gorica.
Posegi na območja, ki so v strokovnih podlagah opredeljena kot naravna ali kulturna dediščina, se lahko izvajajo le ob soglasju in v skladu s smernicami pristojnega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.- izdelovalca strokovnih podlag.
 
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorsko ureditvenih pogojev za PPC I/1-Višnja Gora, PPC I/3- Polževo, PPC II/1- Ivančna Gorica in PPC II/3- Muljavsko polje« (ZRSVN, OE Ljubljana, januar 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Ivančna Gorica.
 
Zavarovana območja:
Visoki studenec (evid.št. 3542)
Zgornja Draga – lipa pri Andrejki (evid.št. 7942)
Trnetova lipa (evid.št. 7943)
Jakoševa lipa (evid.št. 7944)
 
Naravne vrednote:
Jeromščica (evid.št. 759)
Stična – lipovec (evid.št. 3507)
Zgornja Draga – lipa pri Andrejki (evid.št. 7942)
Trnetova lipa (evid.št. 7943)
Jakoševa lipa (evid.št. 7944)
Piskovka (evid.št. 8019)
Ženski dol – mokrišča (evid.št. 8020)
Črnelski potok – mokrotna dolina (evid.št. 8022)
Višnjica – zgornji tok (evid.št. 8026)
 
Ekološko pomemba območja:
Vir pri Stični (koda 39600)
 
Posebna varstvena območja (območja Natura 2000):
Vir pri Stični (koda SI 3000202)
 
Varstvo kulturne dediščine
Sestavni del odloka je evidentirana kulturna dediščina, ki je navedena v Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ivančna Gorica (ZVKDS, OE Ljubljana 2001). Vse enote kulturne dediščine so razvidne tudi iz grafičnega dela PUP.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike oziroma v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili Odloka o razglasitvi.
Prostorska vsebina dediščine za celotno področje PUP- a je podrobneje prikazana in imenovana v strokovnih podlagah v merilu 1: 5000 in za območja poselitvenih enot tekstualno opredeljena v naslednjem poglavju tega odloka.
V grafičnem prikazu PUP-a je vsebina prikazana simbolno.

Prostorski ureditveni pogoji za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje, določajo merila in pogoje za poseganje v prostor v:
 
1. ureditvenih območjih naselij s krajevnimi imeni, ki se ne urejajo z veljavnimi PIN:
 
III.1.
– PPC I/1 – Višnja Gora
– Višnja Gora (vodilno naselje KS)
Območje je predvideno za stanovanjsko gradnjo, gradnjo za potrebe kmetijstva, proizvodne in centralne dejavnosti.
Celotno področje naselja Višnja Gora, ki se ureja s pogoji PUP, se mora po izvedbi povezovalnega kanalizacijskega kolektorja z omrežjem Ivančne Gorice in nadalje na ČN in izgradnji sekundarnih kanalizacijskih vodov priključiti na kanalizacijsko omrežje.
Dopustna višina stanovanjskih objektov je VP+M, oziroma dve etaži nad terenom.
Fasada in zunanji izgled objektov za stanovanjske, kmetijske in pomožne objekte morajo optimalno slediti tradicionalni obliki dolenjske hiše oziroma isto namenskim ali sorodnim objektom po obliki, velikosti in materialih.
Ob načrtovanju ob prometnicah, se vedno upošteva odmik graditve objekta za minimalno 5 m, za potrebe ureditve površin za pešce in kolesarje. Ograjevanje parcel ob prometnicah je dopustno le z minimalnim odmikom 1 m od cestnega telesa prometnice oziroma 1 m od dovozne poti.
Na kmetijskih zemljiščih znotraj območja urbanistične zasnove ni dopustna gradnja pomožnih objektov.
 
III.1.1.
G2 – Staro mestno jedro center- začasni PUP
Za območje starega mestnega jedra – razglašen urbanistični spomenik velja, da so do izdelave UrN dopustna le vzdrževalna dela na objektih, komunalna ureditev za izboljšanje bivanjskih razmer, nadomestne gradnje in vnos mirnih dejavnosti v obstoječih objektih. Posegi so dopustni le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine.
 
Kulturna dediščina v G2
– UR03 – Višnja Gora, jedro starega naselja – razglašen spomenik
– znotraj območja je še več objektov kulturne dediščine – naslovi: Mestni trg 1, 2, 3 in 21, Sokolska 22.
Naravna dediščina v G2
– 29 – divji kostanj pri cerkvi v Višnji Gori,
– 30 – skupina drevja pri znamenju v Višnji Gori
– 31 – črni bezeg nad cesto v Višnji Gori in
– 32 – lipa in štirje kostanji na trgu v Višnji Gori.
 
G3 – Baronov hrib
Dopustna pozidava vmesnih še ne zazidanih stavbnih zemljišč pod pogoji in v okviru namembnosti, ki jih je določal zaključeni ZN.
Naravna dediščina na območju G3
– 26 – drevored tepk ob cesti nad »Pajžbarjem«.
 
G5 – Staro mestno jedro – zahod
Poseg v območju se izvajajo v skladu z namenom urejanja, in kot vstopno območje v G2 in sicer z doslednim upoštevanjem izgleda objektov v tradicionalni obliki in ohranjanjem gabaritov poselitve, zunanje ureditve s travnatimi brežinami ter športnega igrišča za potrebe lokalnega prebivalstva.
 
Kulturna dediščina v G5
– Naslov – Cesta Dolenjskega odreda 13 -E 07- stanovanjski objekt -II. varstveni režim.
 
G7 – Za Baronovim hribom
Stanovanjska namembnost.
Na zahodnem robu je dopustna le izgradnja objektov z enotnim izgledom, po predhodnem zazidalnem preizkusu in predhodni komunalni ureditvi celotnega območja novogradenj.
Novogradnje na vzhodnem delu območja ob cesti le kot zapolnitev prostih parcel.
 
G71
Do sprejetja PRO se obstoječe gradbene parcele (z obstoječimi objekti) urejajo v skladu z merili urejanja ureditvenih enot enodružinske stanovanjske zazidave (E). Novih gradbenih parcel v tem obdobju ni dovoljeno vzpostavljati, razen vzpostavitve nove gradbene parcele s stanovanjsko hišo v severovzhodnem delu zemljišča s parcelno št. 302/2, v skladu s spodaj navedenimi merili:
– stavba lahko obsega največ K+P+M, pri čemer je lahko glavni vhod le v nivoju kleti- v nivoju raščenega terena +0,50 m;
– stavba je lahko razvita le vzdolž plastnic (s kotom odstopanja 30 stopinj);
– najvišja fasada, merjena od nivoja ozelenjenega terena do kapi glavne strehe osnovnega kubusa je lahko visoka največ 5,0 m, kolenčni zid pa le lahko visok največ 1,2 m;
– razmerje širine/dolžine osnovnega kubusa stavbe v tlorisu mora biti najmanj 2:3;
– streha ima lahko naklon med 38-45 stopinj.
 
G8 – Vzgojnoizobraževalni zavod Višnja Gora
Površine zahodno od objekta vzgojnoizobraževalnega zavoda – travnate površine, se za to obdobje urejanja s PUP ohranjajo kot nezazidljive, oziroma dopustne so le ureditve za izboljšanje bivalnih pogojev gojenk in gojencev zavoda. Vsi posegi znotraj vplivnega območja enote kulturne dediščine (EŠD 16722 Višnja Gora – Spodnji grad) se izvajajo le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine ter naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem, ki jih izda pristojni zavod za varstvo naravne dediščine. Ostale površine znotraj območja se urejajo po splošnih določilih za istovrstno dejavnost.
 
Kulturna dediščina v G8
– U38 – Spodnji grad – Objekt vzgojnoizobraževalnega zavoda Višnja Gora, II. varstveni režim.
 
G9 – Staro mestno jedro – vzhod
Predel na pobočju, se ohranja v redki pozidavi in s strožjimi merili oblikovanja objektov ob glavni prometnici. Na ravnem delu, kjer so proste površine za pozidavo, se slednja dopušča le po izvedenem zazidalnem preizkusu za celotna območja prostih površin, ustrezni prestavitvi 20 kV daljnovoda in regulaciji Višnjice z zatravljenimi brežinami bregov struge.
 
Kulturna dediščina v G9
– E06 – Jurčičeva cesta b.š. Podkleten stanovanji objekt, II varstveni režim
– U36 – razpelo
– U37, kapela (oboje III varstveni režim)
– del območja je v A04 – antično arheološko najdišče III varstveni režim
– 33 – Klek pri hiši Ciglerjeva 4 v Višnji Gori.
 
Naravna dediščina v G9
– 34 – lipa pri križišču pod Višnjo Goro.
 
I/1-G91
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
 
G10 – Dolinsko dno – vzhod
Dopustna namembnost – stanovanjska, oskrbna, storitvena, kmetijska in drobno gospodarstvo. Tlakovanje celotne stavbne parcele oziroma celotnega funkcionalnega zemljišča ni dopustno. Ne glede na dejavnost objekta je del funkcionalnega zemljišča obvezno ozeleniti z visokodebelnimi drevesi. Procent ozelenjene površine mora biti najmanj 20%, in sicer v dveh oziroma večih delih.
Kulturna dediščina v G10
– Celotno območja v A04 – antično arheološko najdišče III. varstveni režim.
– E08 – Stari trg 1 – stanovanjski objekt III. varstveni režim.
Naravna dediščina v G10
– 37 – tepka pri vodnjaku pri domačiji ob cesti.
 
G11 – Letno kopališče
Namembnost območja je rekreacijska (kopališče, igrišča, camp s spremljajočimi objekti in dejavnostmi). Dopustne spremembe se lahko izvajajo le za izboljšanje ponudbe in ostalih pogojev za delovanje in sanitarno opremljenost rekreacijskega območja. Zunanje ureditve se izvedejo z ozelenitvijo – zasaditvijo, ureditvijo igrišč za potrebe obiskovalcev in športnih igrišč, ureditvijo notranjih komunikacij – tlakovanjem dovoznih in parkirnih površin.
Za potrebe sanacije površin za taborjenje je dopustna rekonstrukcija oziroma izgradnja sanitarnega objekta za potrebe območja taborjenja in ograditev območja.
 
Kulturna dediščina v G11
– Celotno območja v A04 – antično arheološko najdišče III varstveni režim.
 
G12- Dolina – Piskavka in Pristava
Območje se deli na štiri dele.
Dve območji se urejata z začasnim PUP do izdelave LN:
– gospodarska cona Piskavka G5/1 in
– ZN gospodarsko stanovanjska cona Pristava G5/2.
Dopustni so le posegi, komunalnega urejanja in dela na obstoječih objektih, ki ne bodo ovirala izvedbe nameravane vrste pozidave.
Dve ločeni pretežno pozidani enoti stanovanjskih, centralnih in proizvodnih objektov z oznakama:
– G12-EDC1 in
– G12 – EDC2,
ki se urejata po enotnih merilih in pogojih za tovrstno namembnost območij. Dopustna višina objektov je P+2+M.
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
Naravna dediščina v G12 – kulturne dediščine na tem območju ni.
1 – Višnjica in
23 – Potok Zenski dol
 
I/1-G13 Višnja Gora
Stavbna struktura naj bo oblikovana v skladu z naslednjimi merili:
pritličje stavb naj bo na koti obstoječe glavne ceste (z možnim odstopanjem + 0,5 m);
– lahko je visoka največ P+1;
– morfološko naj se oblikuje v skladu z uveljavljenimi merili arhitekturnega oblikovanja, ki izhajajo iz okoliške avtohtone kvalitetne arhitekture;
– glavna fasada z glavnim vhodom za pešce je lahko le na severni strani, vzdolž strukturne osi -lahko je oblikovana le kot enovita fasadna ploskev;
– streha je lahko oblikovana le kot ravna streha ali pa imajo strešne površine naklon med 38 in 45°.
 
T1 – območje železniške proge z železniško postajo
Namembnost območja se ne spreminja. Dopustna so urejanja – vzdrževanje in sanacija železniških objektov, površin in naprav v smislu vzdrževalnih del in ureditve izgleda površin v območju naselja.
AC – območje avtoceste
Posegi na območju AC, se urejajo in izvajajo v skladu z usmeritvami upravljalca avtoceste. Izključna raba območja je prometna površina.
 
Ž1 – Višnja Gora – Žabjek
V osrednjem območju obstoječe goste pozidave je dopustna dopolnilna ali nadomestna gradnja objektov obstoječe dejavnosti in namembnosti. Dopustna je tudi nova dopolnilna dejavnost v pritličnih delih objektov in sicer storitvene ali oskrbne namembnosti. Ob kmetiji – na zahodnem robu obstoječe poselitve, se izvede širitev območja z zazidalnim preizkusom in izvedeno zeleno cenzuro med novogradnjami in kmetijskim gospodarstvom. Dopustna tipologija nove pozidave je: gosta pozidava manjših objektov z enotnimi oblikovnimi vzorci tradicionalne gradnje trga Višnje Gore – balkoni proti dolini niso dopustni. Izvede se nova napajalna cesta. Proti dolini in staremu jedru Višnje Gore se pozidava – stavbna zemljišča zaključijo z zelenim robom in mehkim prehodom proti lokalni cesti. Odmik od cestnega telesa mora biti zadosten za izgradnjo kolesarske steze in pločnika. Slemena objektov so vzporedna s plastnicami terena.
 
Kulturna dediščina v Ž1
– Kompleks cerkvenega objekta in pokopališča z zgodovinsko umetnostno vsebino U33, Z05, Z06 in Z07
– U32 peta kapela rožnega venca ob ovinku proti Dednemu Dolu.
 
Ž2 – Višnja Gora – Žabjek – začasni PUP
Območje predvidene izdelave in izgradnje z ZN. Območje se ureja z začasnim PUP in sicer dopustna je le kmetijska raba – travniki in eventualna pripravljalna dela.
 
III.1.2.
Dedni Dol
Kmetijska in stanovanjska namembnost raztresene vasi po robu in močvirnem dnu doline Višnjice. Naselje sestavlja pr. 11 domačij in nekaj novogradenj stanovanjskih objektov v skupini. Za naselitvene otoke velja, da se jih ureja v skladu s tradicionalnim izgledom kmetij z upoštevanjem zahtev novih tehnologij pri delovnem procesu in materialov graditve. Obvezna je razvrstitev objektov na funkcionalnem zemljišču tako, da ostane dvorišče skrito za stanovanjskim ali gospodarskim objektom – dovoz v garažo stanovanjskega objekta oziroma pomožnega objekta je dopusten le z dvorišča. Dopustna smer slemen stanovanjskih in gospodarskih objektov je vzporedna s plastnicami v bregu in vzporedna s cesto v dolinskem dnu. Vse domačije je potrebno obdati z sadovnjaki oziroma zelenjem.
Naklon strešin drugega doma na domačiji mora biti enak kot na strehi primarnega stanovanjskega objekta.
Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Dedni Dol
– U3 – cerkev žalostne matere božje, križev pot do naselja Žabjek ob cesti.
Naravna dediščina
1 – Višnjica s poplavnimi ravnicami,
2 – potok Dolina,
3 – Hrast ob cesti k Liparju,
5 – lipa pri kapelici v Dednem Dolu in
7 – Oreh pri cerkvi v Dednem dolu
 
III.1.3.
Peščenik
Za območje razpršene gradnje ob regionalni cesti je dopustna nadomestna gradnja, plombna dopolnilna pozidava in sprememba namembnosti objektov.
Oblikovanje objektov: dopustna smer slemen vzporedna s plastnicami ali cesto, strogo upoštevanje simetrije fasadnih elementov proti prometni komunikaciji – modernejše oblike fasadnih odprtin so dopustne le na lokalno vedutno neizpostavljeni fasadi objekta.
Pri poseganju v prostor nad železniškim tunelom, se upoštevajo določila 15. člena tega odloka.
 
III.1.4.
Pristava pri Višnji Gori
V – Strogo varovan obcestni pas z travnatimi prehodi v stavbna zemljišča in osrednji travnati plato pred domačijo. Posegi v vaško jedro so dopustni le kot nadomestne gradnje in spremembe namembnosti za kmetijska gospodarska poslopja, ki ne terjajo bistvene spremembe zunanjega izgleda.
E – dopustne enodružinske gradnje, so lahko velike le P+M in ne večje, kot so stanovanjski objekti v vasi. Zunanja oblika objekta se podreja lokaciji in sme biti oblikovana proti komunikaciji v simetričnem rastru fasadnih odprtin, z simetrično streho dvokapnico, katere sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta in plastnicami terena.
W -Posegi v območje so omejevani v varovalnem koridorju 20 kV daljnovoda in v območju varstva vodnih virov – III. varstveni pas. Obvezna je ureditev nepropustne kanalizacije, tlakovanje parkirnih površin in dovoznih poti z ureditvijo meteorne kanalizacije z prometnih površin in odvod vseh odpadnih voda iz območja varstva vodnega vira. Novogradnje – zgostitve vikendov so dopustne le na območju, ki ni znotraj varstvenih pasov.
Kulturna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Gori
– U41 – razpelo ob cesti v Kriško vas
Naravna dediščina v območju razpršenega naselja Pristava pri Višnji Gori
– 38 – Lipa na pristavi pri Višnji Gori.
 
III.1.5.
Spodnje Brezovo
Del vasi je znotraj III. območja varstva vodnih virov in v varovalnem in razvojnem pasu avtoceste. Omejitve in obvezno poseganje v skladu z mnenji soglasodajalcev oziroma Odlokom o varstvu vodnih virov.
V – vaško jedro s kmetijskimi gospodarstvi in večjim številom objektov kulturne dediščine.
Dopustne so dopolnilne gradnje stanovanjskih objektov, nadomestne gradnjestanovanjskih objektov z manjšimi odmiki v velikosti objektov in nadomestne in dopolnilne gradnje gospodarskih objektov z možnostjo vnosa novih sprejemljivih dejavnosti. Garaže se grade kot pomožni objekti oziroma se jih tehnično ustrezno umesti v obstoječih gospodarskih poslopjih. Dopustna kota pritličja je med 20 in 50 cm nad koto terena. Poseganje z novo namembnostjo v južni rob gospodarskih poslopij ni dopustno.
E – v zahodnem robu naselja in delno razpršena gradnja. Dopustna velikost objektov P+M, sleme vzporedno s plastnicami terena. Zunanji rob parcele se ozeleni s sadovnjakom.
K – v vzhodni del vasi, v tretjem območju varstva vodnih virov se dopušča le gradnja objektov za kmetijsko dejavnost.
Kulturna dediščina v naselju Spodnje Brezovo
– E05, E04, Objekta Spodnje Brezovo 5 in 6 – in
– U26, U27, U28 – dve razpeli in kapelica ob vstopni prometnici naselja.
Naravna dediščina v naselju Spodnje Brezovo
– 21 – hišna lipa pri Spodnjem Brezovem.
 
I/1-E1
Javni prostor – cesta se lahko uredi le po obstoječi poti, pri čemer je dopustno višinsko koto poti spreminjati največ 0,5 m. Stanovanjske stavbe so lahko visoke največ K+P+M (brez kolenčnega zidu), pri čemer je lahko kota kleti le na koti zgoraj omenjene javne poti +- 0,5 m. Na strani dostopa v klet naj bo organiziran tudi uvoz na gradbeno parcelo. Osnovni kubusi stavb so lahko orientirani le v smeri S-J, čelna fasada ob cesti pa mora biti postavljena na gradbeno linijo, ki je določena z vzporednico ob zgoraj omenjeni javni poti in z odmikom obstoječih stanovanjskih hiš na Z strani UE.
III.1.6.
Stari trg
Razpršena gradnja ob tradicionalnih prometnicah. Poselitev fizično ločena z avtocesto.
K- Za kmetijska gospodarstva se dopušča vnos novih dejavnosti – drobno gospodarstvo in storitvena dejavnost. Obvezna je izdelava zazidalnega preizkusa – funkcionalni preizkus funkcionalnega zemljišča in skladnosti dejavnosti v objektih in krajinska ocena v skladu z 4. členom tega odloka
E – Zaokrožitev obstoječe razpršene stanovanjske gradnje z enodružinskimi stanovanjskimi objekti. Dopustna višina objektov je P+M. Fasadne odprtine v pritličjih objektov v smeri notranjosti območja lahko slede novim smernicam povezovanja notranjega in zunanjega bivalnega prostora s panoramskimi stenami, zimskimi vrtovi in balkoni v etaži. Južna meja območja se zasadi z avtohtonimi sadnimi drevesi. Notranja prometna pot je v prosti sklenjeni površini široka minimalno 10 m in obsega pločnik, kolesarsko stezo, cesto in zelenico-koridor za sekundarne komunalne vode.
 
III.1.7.
Podsmreka pri Višnji Gori
Grad Podsmreka se ureja po smernicah pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dopušča se dejavnosti, ki omogočajo kvalitetno ohranitev dediščine.
Območje kulturne dediščine na območju naselitvene enote Podsmreka
– U47 – grad Podsmreka in v njem čebelarski muzej – I, varstveni režim in na isti lokaciji gomilsko grobišče A.
Naravna dediščina na območju naselitvene enote Podsmreka
– čebelarski muzej – I v gradu Podsmreka.
 
III.1.8.
Polje pri Višnji Gori
Veljajo enaka merila kot za K – razpršene kmetije Starega Trga. Dopustna je gradnja objektov kmetijskih gospodarstev do višine stanovanjskih objektov P+1+M.
Kulturna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori
– T02 – Lokarjev mlin ob Višnjici in U40 – kapela ob pričetku razloženega naselja.
Naravna dediščina razloženega naselja Polje pri Višnji Gori
– 1 – Višnjica in pritok.
 
III.1.9.
Zgornja Draga
Naselje je razloženo naselje in za razpršeni del naselja veljajo enaka merila in pogoji kot za Stari trg. Poleg samin-pretežno kmetij obsega še poselitev ob železnici in poselitev na pobočju nad dolino pritoka Višnjice, Krokrnico.
K – V teh območjih so dopustne predvsem sanacija in rekonstrukcija z ohranjanjem dejavnosti, nadomestna gradnja in nujne funkcionalne dopolnitve.
E – za predel poselitve ob železniški postaji Polževo in na stavbnih zemljiščih v radiju pr. 500 m se dopušča gostitev stanovanjske zidave. Smer slemen objektov je obvezno vzporedna s plastnicami terena in v dolini s prometnico. Za vsak poseg stanovanjske ali druge gradnje v pobočju nad dolino se izvede Krajinsko oceno in večja področja stavbnih zemljišč se urejajo po predhodnem zazidalnem preizkusu in s skupinsko lokacijsko dokumentacijo. Obvezna je kritina v barvi opečne kritine in fasada v beli barvi. Na fasadi proti dolini balkoni in lože niso dopustni. Območje nad železniško progo se s predvidenimi omejitvami usmeri v enotno krajinsko podobo pobočja nad dolino. Dopustne so spremljajoče dejavnosti stanovanjskega območja za katere velja, da dejavnost ne potrebuje povečanja števila parkirnih ali manipulacijskih površin oziroma ne povzroča povečane frekvence prometa skozi naselje.
Za predel pozidave v dolini je potrebno ugotoviti koto 100 letnih poplavnih voda in s tem obveze komunalnega urejanja. Vnos dodatnih dejavnosti se dopušča v skladu s pridobljenimi podatki o poplavni neogoroženosti območja in v skladu z 32. členom tega odloka.
Kulturna dediščina Zgornja Draga
– A07 – razglašen spomenik – arheološko najdišče in znotraj območja U50 – romanska cerkvica Sv. Martina.
Naravna dediščina Zgornja Draga
– 40 – potok Breg s pritočnimi studenci ob strugi
– 44 – mokrotni travniki ob Višnjici
– 46 – lipa pri Skončniku

PPC I/3 – Polževo
III.2.1.
Kriška vas
K- v naselju sta samo dve večji površini prostih kmetijskih funkcionalnih zemljišč. Gradnja na teh površinah so dopustne samo za kmetijsko dejavnost – razvoj kmetije.
V – vaško naselje se ohranja v skladu z osnovnimi usmeritvami.
Varuje se severni rob ob vstopni prometnici z značilnim robom travnika in sadovnjaka.
Kulturna dediščina Kriška vas
– U42 – razpelo ob cesti proti Pristavi in
– Z11, Kriška vas 1 – spominska plošča
– pod naseljem U44 – podružnična cerkev I. režim varovanja.
 
III.2.2.
Nova vas
V – Poseganje z visokimi gradnjami v osrednji trg vasi je nedopustno ker se strogo varuje sedanja gradbena linija. Dopustna je ureditev osrednjega trga z javnimi vsebinami – urbana ulična oprema in igrala za otroke ob ohranjanju funkcionalnosti za promet kmetijske dejavnosti.
Nadomestne gradnje so dopustne le na mestu objekta, ki se ga nadomešča in s pravokotno smerjo slemena na glavni trg oziroma prometnico.
Ograjevanje dvorišč proti glavni prometnici ni dopustno. Vse brežine ob in na glavnem trgu se rešujejo z zatravljenimi blagimi brežinami. Izvedba opornih zidov ob glavni notranji prometnici ni dopustna.
Gradnje stanovanjskih objektov v globini dvorišča niso dopustne.
K – zgoščanje zidave s stanovanjsko namembnostjo ni dopustno.
V bližini sakralnega objekta U128 cerkev, novogradnje niso dopustne; dopustna so le poseganja v skladu z usmeritvami LRZVNKD.
Kulturna dediščina Nova vas
– E29 – Nova vas 6, kašča
– A19 – južna polovica naselja je na prazgodovinskem grobišču – arheološka ded.
– U128 – Cerkev sv. Lenarta 1. varstveni režim.
Naravna dediščina Nova vas
– 125 – lipa pri novi hiši na Lopati pri Novi vasi
– 126 – dve lipi ob poti nad Novo vasjo.
 
III.2.3.
Zavrtače in hotel Polževo
V – dopusten je razvoj, ki ga omogoča komunalna oprema naselja.
Nedopustno je zgoščanje zazidave s stanovanjskimi objekti ob prometnicah.
Za vsak poseg nadomestne gradnje ali novogradnje stanovanjskega ali kmetijskega gospodarskega objekta se izdela krajinska ocena.
Po izgradnji vodovodnega omrežja je dopustna izgradnja večjih kmetijskih gospodarskih objektov in eventualne dopolnilne dejavnosti za hotel Polževo.
R – Hotel Polževo – Po izgradnji vodovodnega omrežja so dopustna vsa dela za funkcionalno opremo samega objekta (rekonstrukcija, adaptacija) in na funkcionalnem zemljišču objekta, za potrebe obstoječih in eventualno predvidenih novih rekreacijskih dejavnosti.
– Na 2. območju ob objektu je dopustna izgradnja odprtih športnih igrišč in spremljajočih pomožnih objektov.
Ob prvem predlogu povečanja oziroma posega graditve, mora investitor predložiti celotno ureditveno situacijo kot zazidalni preizkus. Z navedbo vseh materialov fasad in streh objektov, ograj in zunanjih parternih ureditev terena (igrišča, prevoze poti, parkirišča, smučišče, letni vrt, otroško igrišče, stezice za peš promet, stopnišča in ustrezne klančine poti za premagovanje višinske razlike).
Kulturna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo
– U127 – kapela ob vhodu v naselje
– Z43 – spominska plošča na fasadi hotela Polževo.
Naravna dediščina naselja Zavrtače in hotela Polževo
– 127 – lipa in beli gaber pri hotelu Polževo.
 
III.2.4.
Kriška vas – vikend naselja
W – dopustni posegi gradnje vikendov in komunalno urejanje območja.
W/1 – Dopustna zapolnitev prostih površin le z zapolnitvijo celotnega bližnjega prostega območja z enotnim PGD, s skupno prometno in komunalno ureditvijo. Vsaka skupna prometnica v vikend coni, ki se slepo zaključi mora imeti na koncu obračališče. Širina notranjih prometnic je minimalno 3,5 m z izogibališči ob dovozih na funkcionalna zemljišča objektov.
Osrednja prometna cesta med Kriško vasjo in Novo vasjo mora ohraniti ozelenjeni rob. V tem pasu so novogradnje objektov nedopustne. Dopustna je izvedba urejenih razgledišč – razgledni platoji s parkiriščem. Dopustna je izgradnja skupnih dovoznih poti do vikendov. V grafičnemu delu tega odloka je ozelenjeni rob ob osrednji prometni cesti označen simbolično. Širina ozelenjenega roba se določi v lokacijski dokumentaciji smiselno – z naravnim in ustvarjenim stanjem na obravnavanem območju.
Na tem območju ni evidentirane naravne ali kulturne dediščine.

PPC II/1 – Ivančna Gorica
naselje Ivančna Gorica
Med stavbnimi zemljišči v urbanistični zasnovi Ivančne Gorice in Stične so ostali otoki 2-druga kmetijska zemljišča in G-gozd, ki se urejajo v skladu z primarno namembnostjo. Območja so v grafiki označena z 2 in G.
V posameznih stavbah je v območjih E dovoljeno organizirati tudi več stanovanj, v kolikor je zagotovljeno izpolnjevanje navedenih oblikovnih meril, ustrezni odmiki od stavb na sosednjih parcelah, ustrezno priključevanje na javno infrastrukturo in predpisano število parkirnih mest.
 
III.3.1.
I 1-S – Pod gozdom
E – stanovanjska namembnost – ureja se po merilih in pogojih določil PUP-a za stanovanjska območja. V južnem pasu ob regionalni cesti na prostih površinah gradnja ni dopustna oziroma gradbena linija za novogradnje objektov je meja obcestnega varovalnega koridorja.
 
II/1-E1
Poleg bivanja so dovoljene tudi dejavnosti:
– ki jih je mogoče organizirati v velikosti in formi stanovanjske stavbne strukture predmetne soseske;
– ki ne vežejo nase vežejo nase večjega motornega ali tovornega prometa, razen za občasno dostavo z vozili do 5 t;
– ko se na gradbeni enoti ohranja vsaj eno aktivno stanovanje;
– ki ne povzročajo dodatnih emisij v zrak, vodo in tla, ter ne presegajo mejnih vrednosti hrupa, ki so predpisane za stanovanjska okolja;
– zelenih površin naj bo najmanj 30%.
Kulturna dediščina na območju I 1-S – Pod gozdom
– E15 Ljubljanska cesta 33 – stan. objekt.
Naravna dediščina na območju I 1-S – Pod gozdom
– 75 – osamelec z gozdom pri Ivančni Gorici meji na severni rob območja II-S – Pod gozdom.
 
III.3.2.
I 2-S – Studenec 2
Območje Studenec I2 se deli na tri dele S1, S2 in a.
E – S1 in S2 se urejata s PUP kot stanovanjski območji Obe sta zgrajeni na podlagi ZN in se z nadaljnjimi merili in pogoji stanovalcem ne sme slabšati bivalnih pogojev – osnovnih usmeritev glede dopustnih dejavnosti, prometa, višine objektov in parcelacije z gostoto poselitve.
a – se začasno ureja s PUP do sprejetja ZN in sicer so dopustna le pripravljalna dela za komunalno in prometno urejanje območja in kmetijska raba brez večjih finančnih vlaganj v kmetijsko dejavnost. Nedopustno je odstraniti sadno drevje z jugo-vzhodnega roba naselja. Ohranja se pogled – veduta vaškega naselja Studenec in ozelenjenega roba doline.
 
III.3.3.
I 3-SC – Ivančna Gorica – center
I 3/1 – E – se ureja s PUP in sicer v skladu z določili ZN s katerim je bilo območje zgrajeno. Dopustna je stanovanjska gradnja, izjemoma z možnostjo mirne poslovne dejavnosti v pritličju objektov, v kolikor se ne poslabšuje bivalnih pogojev stanovalcev in je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest. Ob Ljubljanski cesti je dopustna poleg stanovanjske tudi nemoteča čista poslovna in storitvena dejavnost, prav tako ob pogoju zadostnega števila parkirnih mest, glede na namembnost objekta.
I 3/ EC ostali prostor se ureja z določili členov, ki določajo merila in pogoje za območja centralnih in stanovanjskih dejavnosti.
Naravna dediščina naselja na območju I 3-SC:
76 – lipa na dvorišču hiše pri križišču
77 – lipa in
78 – lipa in vrba pri železniški postaji v Ivančni Gorici
 
III.3.4.
I 4-S, CS in SD Novi center ob avtocesti
I 4-a (CS)
E in C – Območje se ureja z začasnim PUP – do sprejetja posameznih ZN.
Dopustna so dela na obstoječih objektih in funkcionalnih zemljiščih otroškega vrtca in zdravstvenega doma in sicer tudi v smislu rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in urejanja zunanjih funkcionalnih zemljišč. Dopustna so dela na infrastrukturnih napravah in objektih – obstoječi in predvideni, v kolikor se z njihovo izgradnjo ne slabšajo pogoji načrtovanja in graditve v programskih zasnovah sprejetih usmeritev za ZN.
 
I 4-b
S, SD, E.
Območje se bo urejalo z začasnim PUP do sprejetja LN za posamezne enote.
Sestavljeno je iz treh predvidenih morfoloških enot, ki se do sprejetja LN-jev urejajo tako, da se ne vpliva na izvedbo LN-ja. Dopustni so le posegi dosedanje rabe zemljišča in vzdrževalna dela na objektih, če za posamezno enoto ni navedeno drugače:
E – eno ali dvodružinska stanovanjska gradnja – do sprejetja LN se ureja z začasnim PUP in sicer: ureja se z zazidalnim preizkusom, vendar le v obstoječem obsegu pozidanih stavbnih zemljišč in v skladu s splošnimi merili in pogoji ter s pogoji poseganja v 200 m progovni pas in po programski zasnovi predvideno skupno ureditvijo komunalne in prometne infrastrukture. Dopustna višina je P+M ali VP+M. Velikost stavbnega zemljišča posameznega stan. objekta je min 500 m2.
DE – drobno gospodarstvo in stanovanjska gradnja – združeno obrtno stanovanjski otoki – urejalo se bo z zazidalnim načrtom (enotno prometno in komunalno ureditvijo, z urejenimi javnimi parkirnimi površinami in z vrstami dejavnosti in na način, ki se dopušča v 200 m progovnem pasu. Velikost stavbnega zemljišča bo min 1000 m2).
E – obstoječa samina v kmetijskem prostoru, ki je zadnja poselitvena enota ob gozdu proti avtocesti. Do sprejetja LN je dopustna le gradnja na obstoječem stavbnem zemljišču za pomožne objekte, dopolnilno dejavnost ali druge potrebe, ki niso v nasprotju z nameravano gradnjo v območju I4b.
Kulturna dediščina na območju I4 – Novi center ob avtocesti
– celotno območje je v območju arheološke dediščine
– A12 – Antično najdišče s tretjim varstvenim režimom
– Z28 – zgodovinski spomenik na objektu Ceste druge grupe odredov 16, drugi varstveni režim.
 
III.3.5.
I 5 – Studenec 1
E in K dejavnost v območju se urejata z PUP in sicer v skladu z merili in pogoji za tovrstno namembnost območja. Del območja je zgrajen na podlagi ZN in se z nadaljnimi merili in pogoji stanovalcem ne sme slabšati bivalnih pogojev – osnovnih usmeritev glede dopustnih dejavnosti, prometa, višine objektov in parcelacije z gostoto poselitve.
Območje prečka 20 kV daljnovod s koridorjem in na J delu meji na regionalno cesto.
Kulturna dediščina na območju I5 – Studenec 1
– celotno območje je znotraj z odlokom zavarovanega območja A10 – prazgodovinsko grobišče in sicer na območju tretjega varstvenega režima.
 
UE 15 – Studenec,
Kolikor so izpolnjeni ostali pogoji, se lahko gradi nove stanovanjske stavbe, in sicer le v gabaritih gradbenih linij severne in južne fasade obstoječe sosednje hiše na vzhodni strani. Hkrati nova stavba ne sme presegati višine omenjene referenčne stavbe v višini kapi in slemen.
 
III.3.6.
I 6 – Stransko polje
Območje je v celoti v 200 m širokem varovalnem progovnem pasu II. železniške proge.
I 6/a – R za športno rekreacijsko območje nogometnega igrišča in spremljajočih objektov se dopuščajo izvedbe, ki omogočajo ali izboljšujejo funkcioniranje igrišča in sicer kot tlakovanje – ureditve parkirnih površin in ustrezna ureditev odvajanja meteornih voda in izgradnjo nujnih objektov za opravljanje športne dejavnosti s sprejemljivimi dodatnimi centralnimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki bi omogočale vzdrževanje in funkcioniranje spremljajočih objektov preko celega koledarskega leta.
V obstoječih objektih se izjemoma dopušča sprememba namembnosti v poslovno – proizvodno dejavnost, če se z njo ne vpliva na osnovno športno – rekreacijsko dejavnost in nima škodljivih vplivov na okolje ter ne potrebuje zunanjih skladiščnih in drugih manipulativnih površin razen dovoza in potrebnih parkirnih mest.
Območje na zahodnem robu zaključuje Stiški potok. Dopustna ureditev ob potoku se izvede z renaturacijo obrežja in parkovnimi elementi na prehodu iz kompleksa igrišča v naravni prostor potoka. Vse navedene dopustne izvedbe so v skladu z usmeritvami v programski zasnovi za ZN za to področje.
 
I 6/a* – D, T, E,C
Območje se ureja kot proizvodno, storitveno in poslovno območje. Na delu območja so obstoječi stanovanjski objekti, ki se ohranjajo v obstoječem obsegu. Novogradnje so dopustne kot zapolnitev prostih površin. Dopustna je ureditev obvozne ceste – trase med stanovanjskimi in proizvodnimi zemljišči. Robni objekti ob prometnicah so lahko javnega značaja in imajo dostop do objektov preko celega dne – ograjevanje parkirišč in zelenic med gradbeno linijo objektov in prometnicami ni dopustno.
V notranjosti območja se dopušča tudi dejavnosti, ki potrebujejo tudi zunanje ograjeno funkcionalno zemljišče – omejitev dostopa in fizično varovanje objektov in naprav.
 
I 6/b – D, T, C, E
Območje se s PUP ureja le začasno do sprejetja UrN. Dopustni so posegi s katerimi se nadgrajujejo storitve obstoječih dejavnosti in objektov in ne bodo vplivali na načrtovanje oziroma izvedbo UrN, III. stopnja varstva pred hrupom.
Kulturna dediščina na območju I6 – Stransko polje
– A12 arheološko najdišče, tretji varstveni režim prekriva celotno območje urejanja.
 
UE 16/c
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
 
III.3.7.
I 7 P – Livarna – D
Območje proizvodnih dejavnosti se ureja kot izključno proizvodno poslovna cona. Stanovanjska gradnja in druge dejavnosti, ki se lahko odvijajo le v mirnejših območjih – hrupna območja do Ill.stopnje, v tem območju niso dopustne. Del območja se začasno ureja s PUP-om, do izdelave LN.
 
I 9 CE – Pentlja 1
Območje poslovne in stanovanjske dejavnosti, III. stopnja varstva pred hrupom, možna dopolnilna in nadomestna gradnja.
 
I 10 C – Pentlja 2
Območje poslovne in storitvene dejavnosti. Stanovanjska gradnja ni dopustna.
Kulturna dediščina na območju Livarna
– A10 je razglašen kulturni spomenik s tretjim varstvenim režimom in prekriva celotno območje urejanja
– Z 24 in Z 25 – sta zgodovinska spomenika na območju tovarne – namenjena spominu na NOV.
 
III.3.8.
IS 1 – Šolski center – C
Območje se ureja z merili in pogoji za območje centralnih dejavnosti.
V območju je dopustna gradnja za razvoj šole in spremljajoči vzgojno-varstveni in športno-rekreacijski objekti. Dopustna je ureditev okolice objektov, zasaditev visokodebelnih drevesnih sestojev in ustrezna ureditev notranjih komunikacij. Za prehode med objekti je dopustna izvedba pokritih hodnikov za pešce tudi do parkirišča. Parkovna, ulična oprema in konstrukcije pokritja notranjih odprtih pešpoti so dopustne le z enotno izbiro materialov.
Znotraj tega ureditvenega območja se ohranja primarna raba na 2 – drugih kmetijskih zemljiščih in na G – gozdnih zemljiščih, ki za to srednjeročno obdobje ostajata zeleni pas in s tem razvojni potencial območja. Poseganje v ta prostor je potrebno izvajati le v skladu z opravljanjem osnovne dejavnosti in na način, ki ne vpliva na vzgojno-učni program.
Kulturna dediščina na območju Šolskega centra
– A10 razglašen kulturni spomenik, tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.
 
Stična
III.3.9.
S 1 Svinjska vas
Stanovanjsko območje se v celoti ureja kot stanovanjsko – individualna stan. gradnja. Del območja je bil zgrajen z ZN in se dopolnilna gradnja lahko izvaja le kot stanovanjska gradnja z dopustnimi spremljajočimi dejavnostmi. Dejavnosti z večjo frekvenco prevozov oziroma strank v tem območje niso dopustne.
Ostali del Svinjske vasi v prostorskem obsegu je razpršena gradnja vaškega tipa, ki se ureja po določilih za vas ali VIII. kategorijo oziroma samino.
 
III.3.10.
S 2/2 – Stična Gaberje – V del območja naselij, ki se ureja s PUP
V – pobočje severno od Stične in Gaberje v dolinskem zatrepu, se urejata kot pretežno stanovanjski območji. Ohranjanje kmetijske dejavnosti ima prednost pred vnosom storitvenih in oskrbnih dejavnosti.
Za poselitev je obvezna priključitev na obstoječe kanalizacijsko omrežje.
Nadomestne gradnje ob prometnicah – javnih poteh, se morajo zaradi prometne ureditve odmakniti od cestnega sveta zaradi prometne varnosti. Ustrezno oddaljenost določi upravljalec ceste.
Za večje sklenjene površine velja, da se dopušča le urejanje s predhodnim zazidalnim preizkusom in komunalno-prometno ureditvijo celotne površine.
Naravna dediščina na območju, ki se bo urejalo s PUP
– 9 – Stiški potok s pritoki
– 59- tepke na križišču pred pokopališčem v Stični.
 
II/1-E
Stavbna struktura naj se oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim hišam-bivanju;
– velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg njega se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše;
– osnovni kubusi stavb so lahko široki največ 10 m in visoki največ P+M;
– z opredeljenim, gradbenimi linijami (ki določajo gabarite stavb proti javnemu prostoru) in gradbenimi mejami (ki določajo mejo dovoljenih gradbenih posegov izven nivoja ureditve javnih prostorov);
– osnovni kubusi stavb in njihova slemena so lahko orientirani le vzdolž plastnic raščenega zemljišča, v območju smeri sever/ severovzhod- jug/ jugozahod;
– strehe imajo lahko le enovite strešne površine, s strukturirano površino brez svetlobnih refleksov, z naklonom med 38 in 45°; kritina je lahko le opečno rdeče ali sive barve.
 
II/1-2
Dovoljene so le hortikulturne ureditve ter ureditve za kmetijsko rabo. Stavb ni dovoljeno graditi.
 
II/1-1- Štorovje
Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili:
– dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim namenom, velike so lahko do 1000 m2;
– velikost parcele in stavb mora zagotavljati razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami med 0,2 in 0,35;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša in (izključno na gradbeni liniji) največ en enostavni objekt po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjen enostavni objekt veljajo spodaj navedena oblikovna določila za pomožni kubus stanovanjske hiše;
– stavbe so lahko postavljene na mejo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m; osnovni kubus stanovanjske hiše naj bo na strani dostopnih poti, na katere se navezuje vsaj z eno točko glavne fasade lociran na gradbeni liniji;
– stanovanjske stavbe naj bodo vzdolžno členjene na osnovne kubuse in pomožne kubuse;
– osnovni kubus posamezne stavbe je lahko visok največ K+P+1, pri čemer je lahko najvišja fasada, merjeno od nivoja ozelenjenega spodnjega roba do nivoja kapi glavne strehe osnovnega kubusa največ dve etaži oziroma 6,0 m, pri tem je lahko vhod v višje ležeče stavbe le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja ali nadstropja v nižje ležeče. V tlorisu so lahko osnovni kubusi široki največ 8 m, razmerje širine/dolžine pa ne sme biti manjše od 2:3; orientirani so lahko le vzdolž plastnic, njihova streha je lahko le simetrična ali asimetrična dvokapna streha z naklonom površin 45 stopinj in enovito strešno površino, strešni izzidki (frčade) so lahko le v spodnji polovici strešnih površin, le trikotne ali pravokotne oblike z istim naklonom strešnih površin kot osnovna streha ali z ravno streho (z največjim razmerjem š:v=3:2 in le enega tipa na posamezni strešni površini; kritina je lahko le opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– pomožni kubusi se lahko organizirajo le v podaljšku osnovnega kubusa, ob javnem prostoru; od osnovnega kubusa naj bodo vsaj 1,0 m nižji v kapi in slemenu; izven gradbene linije osnovnega kubusa lahko segajo največ za 1/2 širine osnovnega kubusa; njihova streha je lahko le ravna ali z istim naklonom in kritino kot streha osnovnega kubusa oziroma je lahko steklena;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
 
III.3.11.
S 3/a – Kojina
Območje se ureja po sprejetem ZN
Kulturna dediščina na območju Šolskega centra
– A10 – razglašen kulturni spomenik drugi in tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.
 
S3/b, II/1-S3/c,
Do sprejetja LN novih ali nadomestnih stavb ni dovoljeno graditi. Prav tako ni dovoljeno povečevati kubusov obstoječih. Dovoljeni so le posegi, ki ohranjajo prostorske in investicijske pogoje realizacije LN.
 
III.3.12.
S 5 – Mali Boršt
V, R in E – Dopustna dopolnilna gradnja stanovanjskih, kmetijskih objektov in objektov spremljajočih dejavnosti.
Območje pod Malim Borštom je zaradi razgibanega terena redkeje poseljeno kot obcestna razpršena gradnja. Objekti s slemeni vzporednimi s plastnicami terena in nizkimi gabariti P+M predstavljajo manjše kmetije. Na prostih površinah opredeljenih kot stavbna zemljišča je dopustna gradnja stanovanjskih objektov in širitev kmetijskih gospodarstev.
R – Območje za rekreacijo se ureja v skladu s 43. členom tega odloka, pod določila za odprta športna igrišča.
Kulturna dediščina na območju Mali Boršt
– A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim. Prekriva celotno območje urejanja.
 
III.3.13.
S 6. – Stiško polje
K – D – farma – svinjereja in manjša podjetja.
V območju so dopustni vsi posegi v smislu razvoja kmetijske dejavnosti, ki ne povečujejo onesnaževanja okolja. Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije in spremembe namembnosti v kolikor so nujne za potrebe sanacije negativnih vplivov. Znotraj območja je ohranjen zeleni tampon – pas gozdnega sestoja med hlevskimi objekti na severnem delu območja in gnojničnimi jamami na južnem robu območja. Gozdni sestoj se obvezno ohranja do sanacije tehnologije odvajanja odpadnih voda. Dopustna je postavitev steklenjakov za ekološko izkoriščanje stranskih produktov odpadnih snovi (ogrevanje).
D – V območju sedanjih nekmetijskih dejavnosti je dopustna rekonstrukcija obstoječih gospodarskih objektov in sprememba namembnosti.
Kulturna dediščina na območju Farme
– U68 – Opatova kapela (prvi varstveni režim)
– Z20 – plošča posvečena NOB.
Naravna dediščina na območju Farme
– 69 – lipovec pri farmi Ljubljanskih mlekarn.
 
III.3.14. Vir pri Stični
V1/1 -S -Vir
E – območje se ureja s PUP. V območju je dopustna stanovanjska gradnja in druge za stanovanjsko območje sprejemljive nemoteče dejavnosti. Za vsak tak poseg je potrebno pridobiti soglasja KS in drugih prizadetih lastnikov objektov v območju, ki se je urejalo z ZN. Upoštevajo se dopustni posegi, ki so navedeni v zaključenem ZN.
 
III. 3.15.
V1/a -S -Vir
E – Območje se ureja z začasnim PUP do sprejetja LN. Dopustni so posegi, vzdrževanja obstoječih objektov, komunalno opremljanje obstoječih objektov in opravljanje kmetijske dejavnosti.
Nedopustno je poseganje v prostor:
– izvedba trajnih nasadov,
– novogradnje objektov in trajni vnos proizvodnih dejavnosti, ki niso skladne z usmeritvami programskih zasnov za predvideni LN.
 
III.3.16.
V1/VM razložena vas
V – Virsko mesto – predel starega jedra vasi Vir in dopustni so posegi nadomestnih gradenj in sprememb namembnosti za potrebe razvoja kmetijskih gospodarstev – vnos drobnega gospodarstva ter dopolnilne gradnje.
Oblikovanje stanovanjskih objektov v tipologiji dolenjske – notranjske hiše.
V območju je večje število objektov kulturne dediščine in sicer:
U65, U66, U67 – znamenja in razpela ob prometnicah
Z21 – spominska plošča na objektu Vir pri Stični 3
E14, – etnološka enota kmetije
A10 razglašen kulturni spomenik tretji varstveni režim prekriva celotno območje urejanja in popolnoma na jugu je K v drugem varstvenem režimu
Naravna dediščina na območju celotnega področja naselitvene enote Vir
71 in 72 izvir in mokrotni travniki – Jug območja meji na mokrotni travnik ob Virskem potoku.
 
III.3.17.
I8 – P – proizvodna enota bivši Agrostroj
D – Dopustna izgradnja novih proizvodnih objektov in ureditev funkcionalnih zemljišč za potrebe opravljanja dejavnosti.
Dopustna izvedba objektov fasade le v beli barvi – popolna barvna usklajenost z obstoječimi proizvodnimi objekti in napravami.
Proti odprtemu kmetijskemu prostoru je dopustna ograditev funkcionalnih zemljišč v razdalji 4 m v globini zemljišča lastnika proizvodnega objekta. Ta zeleni pas je dopustno urejati kot travnik. V notranjosti ob ograji je dopustno zasaditi zeleni pas srednje visokih dreves.
 
UE II/1-D1
Novi nadomestni stavbni volumni naj bodo:
– orientirani v smeri plastnic (S/SV-J/JV);
– z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:2 ali več;
– s streho z enovito strešno površino, načeloma z oblikovno ravno streho, z enovitim kapom v celotni dolžini;
– visoke največ do absolutne višine najvišjega osnovnega kubusa obstoječe stavbe na UE oziroma največ 12 m od nivoja obstoječega manipulativnega dvorišča.
 
III.3.18.
K in E in V – Malo hudo
V – razložena vas na pobočju nad ravnino. Dopustna funkcionalna zaokrožitev in dograditev objektov kmetijskih gospodarstev in dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov.
E – Gradnja skupin nizke enodružinske stanovanjske gradnje P+M, s predhodnim zazidalnim preizkusom in krajinsko oceno predlaganega poselitvenega otoka.
Za dela naselja K in E velja, da je nujna ozelenitev roba naselja proti dolini in tipologija objektov
– obvezna vzporedna smer slemena in plastnic in
– gradnja balkonov na vedutno izpostavljenih delih fasad ni dopustna.
V – obcestno jedro – novejši del vasi ob prometnici z centralnimi funkcijami. Dopustna je širitev proizvodnih dejavnosti in plombna pozidava stanovanjskih objektov z dopolnilno dejavnostjo v pritličnem delu objekta ob regionalni cesti – dopustna višina objektov je P+1 +M. Gradbena linija z obveznim odmikom od cestnega sveta za razvojne potrebe gradnje kolesarskih steza in pločnikov.
 
Kulturna dediščina Malo Hudo
– A08 arheološko območje- rimske ceste se vleče preko celega območja ob regionalni cesti
– U51 – kapela,
– U52 – Fedranova Graščina, prvi varstveni režim in
– Z 13 – Malo Hudo 6 – spominska plošča.
Naravna dediščina Malo Hudo
– 1- Višnjica s poplavnimi ravnicami,
– 48 – lipa pri hiši Malo Hudo 20
– 49 – rumeni dren pri hiši Malo hudo 20
– 50 – rumeni dren pri hiši b.š.
– 51 – pušpan pri vodnjaku v vasi Malo Hudo
– 52 – lipa pri podvozu pri Tičku
– 53 – lipa pri hiši pri gasilskem domu,
– 54 – lipa pri trgovini Univerzal v Malem Hudem.
 
III.3.19.
V in E Spodnja Draga
Območje razložene in razpotegnjene vasi, kjer je vmesne površine dopustno zapolniti s stanovanjskimi objekti. Obvezni odmik gradbene linije novogradnje od vaške ceste je 6 m, manjši odmik mora izdelovalec lokacijske dokumentacije posebej utemeljiti. Pas dveh metrov ob cesti se ne sme ograjevati in mora biti prevozen – utrjena travnata površina uporaba kot izogibališče ali površina za peš promet – ob potoku ograja in ureditev površin za kolesarje in pešce. Ograjevanje stavbnih parcel ni dopustno razen z živo mejo do višine 1,5 m. Oblikovanje objektov – obvezi podolgovat tloris, simetrični fasadni elementi, streha opečne barve.
Skupine objektov tvorijo zaključeno enoto s skupnim dovoznim priključkom na vaško cesto.
Pod objektom cerkvice Sv. Tomaža, se ohranja prosto pobočje. Gabaritov obstoječih objektov ni dopustno večati – vedutno izpostavljena lega.
Obvezna preveritev poplavnosti površin ob potoku v naselju pod višinsko koto 335 m nadmorske višine.
Kulturna dediščina – Spodnja Draga
– U129 – cerkev Sv Tomaža
– U130 kapela matere božje
– U131 in U132 – razpeli ob cesti
– A20 – posamične arheološke najdbe v naselju.
Naravna dediščina – Spodnja Draga
– 129 ob dovozni cesti k Sv. Tomažu sta dve lipi in oreh
– 130 in 131 – naravna dediščina.
 
III.3.20.
V – Stranska vas ob Višnjici
Strnjena vas na severni strani avtoceste in raztegnjena razložena poselitev manjših kmetij na južni strani AC. Območje vasi je v progovnem pasu II. proge in na južnem delu v varovalnem pasu avtoceste. Dopustni so vsi posegi razvoja v vasi vendar le z varovanjem vzhodnega in zahodnega zelenega roba poselitve – zaključek dolin. Dopustno poseganje graditve v obstoječih velikostnih gabaritih in v skladu z oblikovnimi usmeritvami sosednjih naselij Sp. in Zg. Drage.
 
III.3.21.
V – Mala Dobrava
Gručasta vasica na vrtačasti planoti nad gradom Podsmereka. Dopustna gradnja za potrebe razvoja kmetij. Za vsako kmetijo s starejšim stanovanjskim objektom je v območju vasi dopustna novogradnja drugega stanovanjskega objekta.
Odmik gradbene linije od cestnega sveta min. 6 m, za potrebe izgradnje prometne in ostale infrastrukture. Obvezna ohranitev odprtega funkcionalnega prostora ob obstoječih kmetijah za potrebe nemotenega dela delovnih strojev in naprav.
Tipologija objektov – višine P+M, kota pritličja ob vhodu 20 cm nad terenom. Dopustna je gradnja stanovanjskega objekta brez garaže v objektu in gradnja pomožnega objekta za ta namen – večja funkcionalnost stanovanjskega objekta glede na velikostne gabarite bližnje gradnje.
Kulturna dediščina – Mala Dobrava
– U45 razpelo ob prometnici.
 
III.3.22.
KOM – RTP
Območje se ureja z začasnim PUP, ki dopušča, da se do izvedbe LN ne tej lokaciji izvaja le obstoječa kmetijska raba.
III.3.23.
Peskokop Podsmreka – se izvaja v skladu z določili URN.
III.3.24.
KOM – Deponija livarskih peskov se ureja z začasnim PUP do izdelave UrN za sanacijo deponije. Dopustna so raziskovanja za določitev postopka tehnične izvedbe sanacije z UrN.

PPC II/3 – Muljavsko polje
III.4.1.
V in E – Gorenja vas
V – Strnjena vas v bregu nad dolino z ohranjeno notranjo historično strukturo. Dopustna je gradnja stanovanjskih objektov višine P+M ali nadomestnih stanovanjskih objektov in objektov kmetij do višine P+1+M; obvezna ohranitev gradbene linije.
Nedopustno poseganje graditve nad koto terena v obstoječo prosto površino križišča med mlinom in ograjo Kastelčeve domačije.
E – dopustna dopolnilna stanovanjska gradnja z manjšimi stanovanjskimi objekti višine P+M brez ograjevanja stavbnih zemljišč in premagovanja nivojskih razlik z opornimi zidovi na meji parcele. Oporni zid ali ograja se lahko izvede v razdalji min. 2 m od parcelne meje.
K – Varuje se zelena razmejitev med vasjo in kmetijo na jugu območja. Varuje se zeleni pas ob kompleksu Kastelčeve domačije in ograja kompleksa.
Kulturna dediščina – Gorenja vas
– U140, U141 – kapeli ob prometnici
– E32 – Gorenja vas 10 – podkletena kašča
– UR10 in Z45 – Gorenja vas 9 – Kastelčeva domačija – celotni kompleks in bližnja okolica.
Naravna dediščina – Gorenja vas
– 1 – potok Višnjica.
 
III.4.2.
V, K in E – Malo Črnelo
V – Strnjena vas pr. 10 kmetij. Vmesne površine so ostale do sedaj kmetijske – sadovnjaki in travniki. Novogradnje na območju urbanističnega spomenika so dopustne le v skladu z mnenjem pristojne kulturnovarstvene službe.
E – Novogradnje dopustne tudi na južnem in vzhodnem delu proti dolini, ostalo II. kategorija varstva arheološke dediščine.
Gradnja je dopustna le s predhodno študijo in zagotovilom, da se kmetijskim gospodarstvom pogoji dela ne bodo bistveno spremenili v smislu omejevanja zaradi III. stopnje varstva pred hrupom., s predhodno pozitivno krajinsko oceno in zazidalnim preizkusom. Obvezna orientacija slemen objektov je vzporedna s plastnicami terena, proti dolini okenske odprtine na strehi niso dopustne in max. višina objektov je P+M.
 
Kulturna dediščina – Malo Črnelo
– UR09 – vedutno izpostavljeno in ohranjena notranjost naselja,
– A23 najdbe antičnih predmetov III. in II. varstveni režim
– U137 – razpelo
– U138 – romanska cerkev Sv. Marjete
– U139 – kapela.
Naravna dediščina – Malo Črnelo
– 135 – dva oreha ob cesti
– 136 – lipa pri hiši št. 8 v Malem Črnelu.
 
III.4.3.
V Veliko Črnelo
V – Strnjeno vaško naselje brez posebnih značilnosti. Dopustni posegi stanovanjskih gradenj ob kmetijah in sicer po ugotovljeni primernosti lokacije glede na predviden razvoj in potrebe širitve funkcionalnega zemljišča kmetijskega gospodarstva. Novogradnje morajo biti primerljive po velikosti in smeri slemen z obstoječimi kvalitetnimi novogradnjami, dopustna višina je P+M in gradnja novodobnih balkonov na krajši stranici fasade oziroma na čelni fasadi ni dopustna.
Obvezna je vzpostavitev vzhodnega roba naselja in sicer z obsaditvijo zunanje linije funkcionalnih zemljišč.
Kulturna dediščina – Veliko Črnelo
– Z44 – spominska plošča borcem NOV.
Naravna dediščina – Veliko Črnelo
– 133 – Černelski potok.
 
II/3-V1
Posegi v območju se lahko realizirajo le v skladu z naslednjimi merili:
– dostopna pot naj bo široka min. 5,0 m, zagotovljen pa naj bo tudi varen promet pešca izven površin za motorni promet;
– gradbene parcele so lahko namenjene le stanovanjskim objektom in so lahko velike do 750 m2;
– na posamezni gradbeni parceli se lahko gradi največ ena stanovanjska hiša ter (izključno na gradbeni liniji) največ ena pomožna stavba; ta je lahko tudi enostavni objekt- stavba po ZGO-1 in veljavnih podzakonskih aktih; poleg nje se lahko brez omejitev glede lokacije gradi tudi vrtna uta; za omenjeno pomožno stavbo veljajo spodaj navedena oblikovna določila;
– stavbe so lahko postavljene na mejo s sosednjo gradbeno parcelo ali pa od nje odmaknjene vsaj 3,0 m;
– stanovanjske hiše so lahko visoke do (K)+P+M s kolenčnim zidom do 1,4 m, v tlorisnih gabaritih pa 8 x 11,5 do 15 m; pri tem je lahko glavni vhod le iz nivoja javnega prostora v nivoju pritličja (+ 0,50 m); orientirani so lahko le vzdolž gradbenih linij, ki so opredeljene v grafičnem delu odloka; njihova streha je lahko le simetrična dvokapna streha z naklonom 45 stopinj in enovito strešno površino; posamezna hiša ima lahko le en strešni izzidek v prečni osi, nad glavnim vhodom, tak izzidek ima lahko streho le v isti geometriji kot je osnovna streha stavbe, pri čemer lahko sega izven gradbene linije v smeri javnega prostora do 2,5 m; na glavnih fasadah (ob najpomembnejšem javnem prostoru oziroma na strani glavnega vhoda) gradnja balkonov ni dovoljena;
– pomožni objekti so lahko le prostostoječi pritlični objekti, odmaknjeni vsaj 2 m od osnovnega objekta ali pa so z njim spojeni; široki so lahko 5 m in dolgi med 5 in 7 m, s toleranco + 20, kolenčni zid naj bo skrit pod kapjo; streha je lahko le ravna ali z naklonom in geometrijo ter orientacijo kot osnovna stavba katere od sosednjih hiš;
– kritina vseh poševnih streh je lahko le enotna, opečno rdeče barve, z avtohtonim vzorcem površinske profilacije;
– gradbeno dovoljenje za gradnjo posamezne stanovanjske hiše mora biti usklajeno s predhodnim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, ki opredeljuje izgradnjo javnega prostora in javne infrastrukure ter vseh komunalnih priključkov posameznih gradbenih parcel na celotni UE; izvod takšnega gradbenega dovoljenja mora biti priložen vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo na posamezni gradbeni parceli.
 
III.4.4.
V in E – Škrjanče
V – vaško naselje z nekaj večjimi kmetijami na pobočju in novejšimi stanovanjskimi objekti v ravnini ob R cesti. Dopustna zapolnitev vmesnih prostih parcel med objekti. Obvezno je varovanje zelenega robu naselja proti dolini in orientacija slemen objektov vzporedno s plastnicami terena.
E – Posegi na povojnih obcestnih stanovanjskih objektih gabarita P+1+M se lahko izvajajo v skladu z soglasodajalcem – upravijalcem regionalne ceste.
Kulturna dediščina – Škrjanče
– U136 – kapela
– E31 – Škrjanče 1, delno podkleten zidan stanovanjski objekt.
 
III.4.5.
V – Mrzlo Polje
Pred izvedbo posegov v naselje je potrebno ugotovili mejo poplavnih voda za naselje. V primeru, da je naselje nad koto poplavnih voda, se lahko posegi v prostor izvajajo pod naslednjimi pogoji: Vaško naselje ob regionalni cesti. Dopustne so spremembe namembnosti iz kmetijske v druge dejavnosti. Zaradi ugodne prometne lege je priporočena usmeritev v dejavnosti, ki imajo večjo frekvenco potrebnih prevozov- bližina povezave z avtocesto. Obvezni odmik gradbene linije od ceste je minimalno 6 m, oziroma več glede na mnenje upravljalca R ceste. Tipologija objektov naj sledi tradicionalnemu funkcionalno prilagojenemu stavbarstvu, kajti naselje Mrzlo Polje je prvo, ki nas sprejme na poti v dolino reke Krke – turistična pot.
Kulturna dediščina – Mrzlo Polje
– A22 – arheološka lokaliteta, III. varstveni pas.
 
III.4.6.
V, K in D Mleščevo
V – strnjena vaška enota na pobočju brez izrazitega pomenskega jedra. Notranja povezovalna glavna cesta je pravokotna na plastnice pobočja povezuje terase naselja in zaradi naklona je dopustna izvedba prehodov terena z opornimi zidovi in zidanimi oziroma grajenimi varnostnimi ograjami nad strmimi klančinami nad cesto – Odmik od cestnega sveta se določi v skladu z mnenjem upravljalca ceste.
Dopustna je dopolnilna stanovanjska gradnja in sprememba namembnosti iz kmetijske v drobno-gospodarsko.
Dopustne so zapolnitve vmesnih prostih površin.
D – Znotraj območja ni dopustna gradnja pomožnih objektov.
Dopustno poseganje v prostor je sanacija okoljsko spornih vsebin dejavnosti in sicer z ustrezno rekonstrukcijo objektov in naprav ter zunanjega parkirnega prostora.
Krajinska podoba je zaradi zaprtosti območja in vedutne neizpostavljenosti za širši prostor sprejemljiva, vendar pa obstoječa ureditev odprtega parkirnega platoja na lokaciji vaškega naselja ni ustrezna in je dopustna izgradnja potrebnih garažnih objektov z ustrezno tipologijo strešin po barvi, obliki, velikosti in višine P+M. Obvezno je tlakovanje vseh notranjih prometnih in parkirnih površin in odvajanje meteornih voda preko lovilcev olj z enotnim končnim izlivom v skladu z določili zakona o varstvu okolja že v fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj za postavitev ali sanacijo posameznega objekta.
 
Kulturna dediščina – Mleščevo
– A21 posamično arheološko najdišče
– U133, U134 in U135 – kapeli in razpelo ob nekdanjih vstopih v vas
– E30 – Melščevo B.Š. stanovanjski objekt.
Naravna dediščina – Mleščevo
– Višnjica
– 134 – hišna lipa pri Mleščevem.
 
III.4.7.
KOM – Čistilna naprava
Objekt se ureja v skladu z projektom izvedbe in delovanja.
Obvezna je ohranitev zelenega obodnega drevesnega pasu.
Dopustne so gradnje za izboljšanje delovanja obstoječe naprave in rekonstrukcije, dograditve in novogradnje za povečanje zmogljivosti.

III.5.
Ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje oziroma osamelci v kmetijskem ali gozdnem prostoru za katere veljajo določila 8. člena tega odloka, so v merilu 5000 po vsebini in pomenu označena z naslednjimi oznakami:
– pika – razpršena stanovanjska gradnja ali vikend
– zvezda – legalizirane črne gradnje – Objekt se po zaključku legalizacije s sanacijskim PUP-om obravnava kot razpršena stanovanjska gradnja.

Vse vloge za izdajo upravnih dovoljenj, ki so bile vložene na pristojno upravno enoto pred pričetkom veljavnosti tega odloka, se zaključijo na podlagi določil odloka, ki je veljal v času vložitve vloge.

Na območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti (PIN) skladno z določili veljavnega prostorskega plana občine Ivančna Gorica za tekoče plansko obdobje, niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali izvedbo predvidenega načrta in niso dopustne parcelacije, razen, če so v določilih tega odloka za posamezne lokacije določena posebna merila in pogoji ali se parcelacija izvaja zaradi potreb komunalnega in prometnega urejanja območja.
Dopustni so naslednji posegi:
– nujna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah,
– posegi iz devete, desete, enajste, dvanajste in trinajste alinee 7. člena, kadar je poseg predviden na območju funkcionalnega zemljišča ali dvorišča in pristojna strokovna služba občine oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– ozelenitve, če pristojna strokovna služba občine oceni, da niso v nasprotju s predvidenimi programskimi zasnovami PIN,
– prometne, komunalne, energetske in vodnogospodarske ureditve, če so skladne s programsko zasnovo PIN in
– odstranitve obstoječih objektov in naprav, če so te skladne s programsko zasnovo PIN.
Ta določila veljajo do sprejetja posameznega prostorskega izvedbenega načrta.
Za območja izvedenih in zaključenih PIN veljajo določila PUP; kar velja predvsem za poselitev, kjer se merila in pogoji bistveno ne razlikujejo od določil o namembnosti, velikosti in oblikovanju objektov ter komunalne ureditve območja.

Z dnem uveljavitve tega odloka na obravnavanem območju prenehajo veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za PPC I/1 – Višnja Gora, PPC I/3 – Polževo, PPC II/1 – Ivančna Gorica in PPC II/3 – Muljavsko polje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/01, 2/02, 3/03, 1/04 in Uradni list RS, št. 92/05) in Odlok o pomožnih objektih, napravah in posegih v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 5/97, 7/99, 3/01).

Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica, na referatu pristojnem za urejanje prostora in na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja pristojna urbanistična in gradbena inšpekcija.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.