Na podlagi 14., 15. in 16. člena Zakona o varnosti cestnega prometa – uradno prečiščeno besedilo (ZVCP-1-UPB1, Uradni list RS, št. 51/05, 69/05) in na podlagi 9. in 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00) je Občinski svet Občine Žužemberk na svoji 25. redni seji dne 20. 2. 2006 sprejel

S tem odlokom se na območju Občine Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: občina) določijo prometna ureditev, postopek in način dela občinskih redarjev Medobčinskega inšpektorata in redarstva (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat in redarstvo) pri zagotavljanju reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili.

(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– Prometna konica je čas najgostejšega prometa, ki se pojavlja ob delavnikih zaradi dnevnih migracij in traja praviloma od 6.30 ure do 8.00 ure zjutraj in od 13.30 ure do 15.30 ure popoldan;
– Dostavni čas od ponedeljka do petka je čas med 7.00 in 9.30 uro, in čas po 17.00 uri, ki predstavlja dovoljen čas neomejene dostave blaga in ljudi na območje centra Žužemberk. Dostavni čas ob sobotah je čas med 7.00 in 9.30 uro, in čas po 14.00 uri, ki predstavlja dovoljen čas neomejene dostave blaga in ljudi na območje centra Žužemberk.
– Pajek je posebno vozilo z dvigalom za odvoz nepravilno parkiranih vozil.
– Parkirna ura je naprava za označitev časa prihoda in trajanja parkiranja.
– Intervencijska vozila so vozila organov in organizacij, ki opravljajo intervencijske naloge skladno z zakonskimi pooblastili, ter vozila, ki opravljajo intervencijsko dejavnost na področju gospodarskih javnih služb.
– Posebna prevozna sredstva so bolniški vozički, otroška prevozna sredstva in športni pripomočki ali naprave (skiro, kotalke, rolke, rolerji, drsalke, smuči, sanke, otroško kolo, motorne sani in po namenu uporabe podobna prevozna sredstva in pripomočki), ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, a se ne štejejo za vozila.
– Javne površine, ki niso namenjene prometu vozil, so javne površine v lasti občine, ki ležijo v varovalnem pasu javne ceste in so zelene, tlakovane ali drugače utrjene javne površine.
– Redar, je skrajšani izraz za občinskega redarja, ki opravljata nadzorstvo nad določbami tega odloka v okviru svojih pooblastil.
– Inšpektor, je skrajšani izraz za občinskega inšpektorja, ki opravljata nadzorstvo nad določbami tega odloka v okviru svojih pooblastil.
(2) Drugi uporabljeni izrazi imajo enak pomen, kot ga imajo po Zakonu o varnosti cestnega prometa oziroma v Zakonu o javnih cestah.

Prometna ureditev in način vodenja prometa morata biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

(1) Dostava se opravlja v izključno dovoljenem času, in sicer se pri dostavi ne sme ovirati rednega prometa na javnih cestah.
(2) Za enkratne dogodke, predvsem turističnega in družbenega (javnega) pomena, je dostava izven dovoljenega časa možna le z posebnim dovoljenjem občinske uprave, v katerem so opredeljeni pogoji in način tovrstne dostave.
(3) Nalaganje ali razlaganje tovora na pešpoti je dovoljeno le za čas dostave.
(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, če ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 30.000 tolarjev.

Na cestah, kjer je s prometno signalizacijo prepovedan promet tovornim vozilom ali je omejen promet za motorna vozila nad določeno največjo dovoljeno maso ali osno obremenitvijo, lahko pristojni organ izjemoma izda dovoljenje za promet teh vozil. V dovoljenju se določijo pogoji.

(1) Zaradi prireditev, gradbenih del, stanja ceste ali iz drugih utemeljenih razlogov lahko pristojni organ omeji uporabo ceste, prepove promet posameznih vrst vozil ali prepove promet v celoti, pri čemer obvesti javnost v najkrajšem možnem času na krajevno znan način, pristojno policijsko postajo in regijski center za obveščanje. Del ceste, na katerem velja prepoved, pa mora označiti s predpisano prometno signalizacijo.
(2) Občinska uprava občine lahko omeji uporabo ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin tudi na podlagi javnega poziva zaradi izvajanja zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobnega.

(1) Kdor potrebuje omejitev uporabe ceste zaradi gradbenih del, javnih prireditev in podobnega, mora v skladu s predpisi o občinskih cestah pridobiti dovoljenje občinske uprave občine.
(2) Uporaba ceste ali njenega dela se sme omejiti le z dovoljenjem občinske uprave občine, razen če je nujno, da se dela nemudoma opravijo zaradi preprečevanja velike in nepopravljive škode. V takem primeru je potrebno takoj, najpozneje pa v dveh urah po vzpostavljeni omejitvi uporabe ceste o tem obvestiti upravljavca ceste in policijo.
(3) Vlogo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora organizator prireditve oziroma izvajalec ali investitor gradbenih del vložiti na občinsko upravo občine najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom veljavnosti dovoljenja.
(4) Če je zaradi omejitve uporabe ceste potrebna sprememba prometne ureditve, lahko občinska uprava občine zahteva, da vlagatelj predloži elaborat prometno – tehnične ureditve v času omejene uporabe ceste. Elaborat izdela pooblaščena organizacija na stroške vlagatelja. Elaborat potrdi občinska uprava občine.
(5) Občinska uprava občine lahko iz utemeljenih razlogov spremeni čas trajanja omejitve uporabe ceste ali spremeni predlagano prometno ureditev.
(6) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 50.000 tolarjev.

(1) Javne parkirne površine so:
– parkirne površine, namenjene kratkotrajnemu parkiranju (modre cone),
– parkirne površine, namenjene dolgotrajnemu parkiranju,
– posebej urejene in za ta namen določene površine izven vozišča javnih cest,
– druge površine, ki jih za potrebe javnega parkiranja s posebno pogodbo Občini Žužemberk prenesejo lastniki teh površin.
(2) Javne parkirne površine določi župan občine z odredbo.
(3) Javne parkirne površine so praviloma razdeljene na parkirna mesta za posamezna vozila. Pri parkiranju vozil na javnih prometnih površinah je potrebno upoštevati talne označbe in druge označbe za urejanje prometa na parkiriščih.

(1) Na javnih parkirnih površinah je prepovedano:
– postavljati ali puščati komunalne, gradbene in druge odpadke ali posode za njihovo zbiranje,
– postavljati ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta, razen s posebnim dovoljenjem pristojnega organa,
– ograjevanje parkirnih mest.
(2) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(3) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 30.000 tolarjev.

(1) Občinski svet občine lahko določi, da se na javnih parkirnih površinah plačuje parkirnina, njeno višino in način plačevanja.
(2) Kjer je določeno, da se parkirnina plačuje, je treba parkirnino plačati na predpisan način.
(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 20.000 tolarjev.

(1) Občinska uprava občine lahko določi, da se posamezne parkirne površine uporabljajo izključno za parkiranje:
– vozil občinskih in državnih organov za službene potrebe,
– vozil stanovalcev z območij za pešce.
Tovrstna površina mora biti označena z ustrezno prometno signalizacijo.
(2) Parkiranje na teh površinah je dovoljeno le s posebnim dovoljenjem za parkiranje, ki ga izda občinska uprava občine.
(3) Za potrebe parkiranja vozil stanovalcev z območij za pešce se lahko izda le po eno dovoljenje za parkiranje na gospodinjstvo. Prosilec oziroma upravičenec mora imeti stalno bivališče na območju za pešce.
(4) Za uporabo parkirnih površin iz prvega odstavka tega člena se plačuje taksa. Višino takse določi občinski svet občine.

(1) Občinska uprava občine določi potrebno število parkirnih mest, namenjenih izključno uporabi za potrebe parkiranja vozil, ki so označena s parkirno karto za invalide. Tovrstna površina mora biti označena z ustrezno prometno signalizacijo.
(2) Parkiranje na parkirnih površinah za invalide je dovoljeno le s parkirno karto za invalide, ki jo na predpisan način izdaja pristojni organ upravne enote.

(1) Ustavitev in parkiranje sta poleg primerov, naštetih v predpisih, ki urejajo varnost cestnega prometa, prepovedana tudi v sledečih primerih:
1. na vozišču ali na drugi prometni površini, kjer so parkirišča označena s predpisanimi označbami na teh površinah tako, da onemogočajo izvoz že parkiranemu vozilu oziroma uvoz vozila na vrisan parkirni prostor
2. na zelenicah
3. pred in na prostoru, določenem za odlaganje posod za odpadke (ekološki otoki). Prepoved mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo
4. na bankinah
5. na travnikih in drugih kmetijskih površinah brez privoljenja lastnika ali drugega upravičenca
(2) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 3. in 4. točko prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z 2. in 5. točko 1.odst. tega člena.

(1) Ustavitev in parkiranje na območjih iz prejšnjega člena pa so izjemoma dovoljena ob kulturnih oziroma družabnih prireditvah, vendar le dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa, v katerem določi pogoje in ob pogoju, da ne gre za ogrožanje varnosti cestnega prometa.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka si mora pridobiti organizator prireditve.
(3) V primeru dovolitve, mora organizator na svoje lastne stroške zaščiti ta območja oziroma na kateri koli način poskrbeti, da je zagotovljena varnost v cestnem prometu.
(4) Z globo 50.000 tolarjev se kaznuje organizator prireditve, ki ravna v nasprotju s temi določili.

(1) Če je zaradi gostote prometa pešcev in kolesarjev ter njihove varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov treba omejiti hitrost vozil pod 50 km/h, lahko občinski svet občine določi naselje ali del naselja kot območje omejene hitrosti.
(2) V območjih omejene hitrosti hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.

(1) Uporaba vprežnih vozil v okviru organiziranih prireditev je na območju naselja občine dovoljena le z dovoljenjem občinske uprave občine, v katerem se določijo pogoji.
(2) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati vprežnih vozil in vprežnih živali brez nadzora.
(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik vprežnega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 10.000 tolarjev.

(1) Jezdeci v okviru organiziranih prireditev smejo uporabljati občinske ceste in druge javne prometne površine le s posebnim dovoljenjem občinske uprave občine, v katerem se določijo pogoji uporabe občinske javne poti oziroma lokalne ceste.
(2) Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec ali vodnik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Domače živali (psi in večje živali) so lahko na javnih prometnih površinah le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi (vodič živali).
(2) Pse in druge živali, ki lahko ogrožajo promet ali pešce, vodič živali lahko vodi po javnih prometnih površinah le na vrvici.
(3) Živali ob cestah in drugih javnih prometnih površinah morajo biti pod nadzorstvom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na cesto ali na drugo javno prometno površino.
(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

(1) Konjske odpadke – iztrebke in iztrebke domačih živali je dolžan na javnih prometnih površinah počistiti jezdec živali oziroma njen lastnik, v primeru prireditev pa organizator prireditve.
(2) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec živali oziroma njen lastnik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.
(3) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 15.000 tolarjev.

Prometno signalizacijo cest sestavljajo:
– prometni znaki,
– označbe na vozišču,
– svetlobni prometni znaki in svetlobne označbe,
– drugi znaki za označevanje del, drugih ovir in okvar vozišča,
– turistična in druga obvestilna signalizacija.

Prometno opremo cest sestavljajo:
– oprema za označevanje robov cestišča,
– oprema za vodenje in kanaliziranje prometa v območju del na cesti, drugih ovir ali okvar vozišča,
– varnostne in varovalne ograje,
– oprema za fizično preprečevanje dovoza na določene prometne površine (zapornice, količki, pogrezni stebriči, cvetlična korita itd.),
– prometna ogledala,
– protiparkirne ovire,
– ovire za umirjanje prometa,
– stojala za kolesa,
– označbe za potrebe zimske službe,
– tehnični ukrepi, sredstva in naprave za izboljšanje prometne varnosti,
– posebne svetilke za osvetljevanje prehodov za pešce,
– cestna razsvetljava in naprave, potrebne za njeno delovanje,
– naprave za evidentiranje prometa,
– naprave za nadzor prometa,
– tipke za pešce na samopostrežnih peš prehodih,
– naprave in oprema, potrebna za delovanje svetlobno signalnih naprav in naprav signalizacije s spremenljivo vsebino.

(1) Prometna signalizacija in prometna oprema na občinskih cestah je last občine.
(2) Nalog za postavitev, spremembo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme izda občinska uprava občine. Nalog ni potreben, če gre za označitev ovire v prometu, ki jo je treba označiti po predpisih, ki urejajo cestni promet.
(3) Prometno signalizacijo in prometno opremo na občinskih cestah lahko postavljajo, spreminjajo, vzdržujejo in odstranjujejo le izvajalci rednega vzdrževanja.
(4) Prepovedano je poškodovati, odstraniti oziroma zakriti prometno signalizacijo ali spreminjati njen pomen ter poškodovati ali odstraniti prometno opremo ali spremeniti njeno funkcijo.
(5) Inšpektor lahko odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme, ki ni postavljena po nalogu iz drugega odstavka tega člena ali v nasprotju z njim oziroma odredi ukrepe za vzpostavitev normalne funkcije prometne signalizacije in prometne opreme v zvezi s četrtim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 50.000 tolarjev.

(1) Na območju vzdolž vozišča ceste, ki je določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme ter v polju preglednosti, je prepovedano postavljati table, napise in objekte ali naprave za slikovno ali zvočno oglaševanje ter predmete ali karkoli, kar bi lahko vplivalo na zmanjšanje vidnosti prometne signalizacije in funkcije prometne opreme ali odvračalo pozornost voznikov oziroma zmanjševalo preglednost, razen z dovoljenjem občinske uprave občine.
(2) V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko inšpektor odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev. Stroške odstranitve nosi nosilec postavljanja tabel in napisov oziroma preostale opreme, določene v prvem odstavku tega člena.
(3) Z globo 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 50.000 tolarjev.

(1) Na prometno signalizacijo, njene pritrdilne elemente oziroma nosilce ter na prometno opremo ni dovoljeno dodajati ničesar, kar ni v zvezi z njo, razen z dovoljenjem občinske uprave občine.
(2) V primeru kršitve določil prvega odstavka tega člena lahko inšpektor za odredi izvajalcu rednega vzdrževanja takojšnjo odstranitev.
(3) Z globo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(4) Z globo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pa z globo 50.000 tolarjev.

(1) Pri izvajanju svojih pooblastil za zagotavljanje reda nad ustavljenimi in parkiranimi vozili občinski redar izvaja ukrepe, določene s predpisi o varnosti cestnega prometa in tem odlokom.
(2) Pooblastila in dolžnosti občinskega redarja pri njegovih nalogah so urejena v posebnem odloku.

Občinski redar lahko sodeluje pri izvedbi prireditev, ki potekajo na območju občine. Stroške njihovega sodelovanja krije organizator prireditve.

V okviru svojih pooblastil občinski redarji opravljajo nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili na:
– javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za cestni promet,
– območjih omejene hitrosti,
– javnih parkirnih površinah,
– poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
– javnih zelenih površinah,
– otroških igriščih,
– javnih površinah, ki niso namenjena parkiranju.

(1) Občinski redar odredi odvoz nepravilno parkiranega vozila s pajkom, če ugotovi, da parkirano vozilo ogroža druge udeležence ali predstavlja oviro v cestnem prometu.
(2) Vozilo ogroža druge udeležence ali predstavlja oviro v cestnem prometu v primeru, da je parkirano:
– na mestu, kjer zakriva postavljeno prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne signale;
– na ozkem in nepreglednem delu ceste tako, da drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo;
– v podvozu, nadvozu ali na mostu;
– na prehodu za pešce ali v razdalji, manjši od 5 metrov pred prehodom;
– v križišču ali v razdalji, manjši od 5 metrov od najbližjega roba vozišča prečne ceste;
– na delu ceste tako, da je prost prehod med njim in neprekinjeno vzdolžno črto na vozišču ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 metre;
– tako, da onemogoča dovoz do javne garaže, dvorišča, skladišča in podobno ali onemogoča dovoz do zasebnega objekta ali zemljišča;
– tako, da onemogoča vključitev v promet že parkiranemu vozilu ali preprečuje uporabo uvozov v objekte, na intervencijske poti in podobno;
– tako, da onemogoča promet intervencijskih vozil;
– na posebej označenem delu ceste, kjer sta parkiranje in ustavljanje izrecno prepovedana s predpisano označbo na vozišču in prometnim znakom z dopolnilno tablo, na kateri je simbol pajka;
– na območju razvrstilnih pasov pred križiščem;
– na mestu, kjer onemogoča dostop do hidranta;
– tako, da preprečuje normalno funkcioniranje ali onemogoča vzdrževanje prometne opreme in signalizacije;
– na območju, kjer je uporaba ceste, njenega dela ali javnih parkirnih površin omejena z javnim pozivom zaradi zimske službe, rednih vzdrževalnih del, čiščenja, prireditev in podobno;
– na pločniku ali na območju za pešce tako, da med njim in kakšno drugo oviro ali drugim parkiranim vozilom ni omogočenega prostega prehoda v širini vsaj 1,6 metra.

(1) Odvoz parkiranega vozila iz 25. člena tega odloka opravi izvajalec odvoza nepravilno parkiranih vozil (v nadaljevanju: izvajalec odvoza), ki ga pooblasti župan.
(2) Odvoz se opravi na stroške lastnika oziroma najemnika vozila. Vozilo se odstrani na varovan prostor, posebej določen za ta namen.
(3) Vozilo se preda vozniku ob predložitvi dokazila o poravnavi stroškov odvoza in varovanja vozila.
(4) Višino stroškov za odvoz parkiranega vozila in stroške varovanja vozila določi Občinski svet občine s sklepom.

Če pride voznik k vozilu potem, ko je občinski redar že napisal odredbo za odvoz in pozval izvajalca odvoza, vendar vozilo še ni bilo odpeljano, mora voznik ob prihodu plačati 50% višine stroškov za odvoz. Šteje se, da je vozilo odpeljano, ko pajek spelje z mesta, kjer je naložil parkirano vozilo.

(1) Občinski redar mora vsako vozilo, za katero je odredil odvoz, fotografirati in napisati zapisnik o stanju vozila.
(2) V primeru poškodovanja vozila ali drugih poškodb, nastalih zaradi izvajanja tega odloka, je izvajalec odvoza dolžan poravnati nastalo škodo.

Občinski redar mora o vsakem opravljenem odvozu obvestiti policijo. Sporočiti je treba:
– registrsko označbo vozila, za katerega je bil odrejen odvoz,
– datum in uro odvoza,
– izvajalca odvoza,
– mesto hrambe vozila oziroma mesto, kjer je možno vozilo prevzeti.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata na območju občine občinski inšpektor in redar v skladu z svojimi pooblastili.
(2) Udeleženec cestnega prometa, mora na zahtevo pooblaščene uradne osebe za nadzor posredovati na vpogled svoje osebne podatke, vozniško dovoljenje in prometno dovoljenje. Od drugega udeleženca v postopku pa listino, s katero se ugotavlja njegova istovetnost.
(3) Kdor ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena, se ga kaznuje z globo 20.000,00 SIT.

Izvršilni predpisi, kakor tudi namestitev cestnoprometne signalizacije s strani ustreznih organov in podjetij za vzdrževanje javnih prometnih površin se na podlagi tega odloka sprejmejo v roku enega leta od sprejema tega odloka.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati Odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih v Občini Novo mesto (SDL, št. 22/83, 10/85, 21/86, 9/88, 3/89, in Uradni list RS, št. 48/94, 18/95 in 77/98), Odlok o ureditvi taksi službe na območju občine Novo mesto (SDL, št. 40/86 in 9/88) in Odlok o ustanovitvi sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SDL, št. 8/72).
(2) Izvršilni predpisi, izdani na podlagi odlokov iz prvega odstavka tega člena, veljajo do uveljavitve predpisov, določenih s tem odlokom.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.